Risanje Kekčeve pesmi v vrtcu – primer prehoda iz teorije v prakso MED TEORIJO IN PRAKSO Ksenija Čuješ, diplomirana vzgojiteljica, mag. zak. in druž. štud., Javni zavod Otroški vrtec Šmarje pri Jelšah Ključne besede: otrok, močna področja, razvoj potencialov, zgodnje otroštvo Odkrivanje in razvijanje otrokovih močnih po- dročij in potencialov Pri prepoznavanju in razvijanju otrokovih poten- cialov smo si zastavili cilj partnersko sodelovati s čim več deležniki, ki so lahko na različne načine vpeti v naš vrtec, predvsem pa so in bodo v tem procesu pomembni strokovni delavci oddelkov, starši ter delavke na upravi; prizadevamo si za in V vrtcu Šmarje pri Jelšah je v šolskem letu 2018/2019 prednostna naloga odkrivati in raz- vijati močna področja, sposobnosti ter potenciale pri predšolskih otrocih. Pri tem si pri svojem vzgojno-izobraževalnem delu ozaveščamo svoje strokovno delo in si postavljamo vprašanja, kako še izboljšati ustvarjanje novih priložnosti za otroke v predšolskem obdob- ju, da se bodo njihove sposobnosti in potenciali lahko še bolje izrazili ter razvijali. Številni strokovnjaki namreč navajajo, da so človeški možgani prav v predšolskem obdobju najbolj plastični in dojemljivi, zato je zelo pomembno, da se začne sistematično in načrtno delati na razvoju otrok že v najzgodnejšem obdobju. Odgovornost za ustvarjanje spodbudnega okolja pa je ravno na nas, strokovnih delavcih vrtca. V članku poročam o enem izmed prim- erov, v katerem sem z načrtnim delom teorijo prenesla tudi v prakso. ustvarjamo raznolike možne pogoje za razisko- vanje in razvijanje posameznikovih sposobnosti. Cilj je poglobljeno osredotočenje na prav vsakega posameznika. Pri izvajanju projekta sodelujemo s Pedagoško fakulteto v Ljubljani in Centrom za raziskovanje in spodbujanje nadarjenosti, ki nas podpirata s svojo strokovnostjo, v vrtcu pa smo ustanovili delovno skupino, ki spremlja potek in izvajanje projekta. Vsaka oseba je edinstvena in to edinstvenost moramo prepoznati, okrepiti ter strokovno vrednotiti. Vsi, ki delamo z otroki, se za- gotovo zavedamo, kakšen pomen imajo prva leta otrokovega življenja za njegov celostni razvoj. Šte- vilni strokovnjaki navajajo izjemen vpliv na spod- budno učno okolje za otroke, a brez vzajemnega sodelovanja s starši in ostalimi deležniki, ki so lah- ko kakorkoli vpeti v vzgojno izobraževalni proces, ne gre. Razvoj se vselej odvija znotraj odnosov, interakcij. Že vizija vrtca Šmarje pri Jelšah, ki se glasi: »Stopamo v boljši jutri, z roko v roki, z otroki, sodelavci in starši«, nakazuje na gibajočo se, ak- tivno, sodelovalno kulturo med pomembnimi de- ležniki, ki smo odgovorni za celovit in vsestranski razvoj otrok. Niz predavanj »Spodbujanje učnih interesov in ustvarjalnih potencialov v zgodnjem otroštvu« Pri izvajanju projekta smo se strokovni delavci vrt- ca Šmarje pri Jelšah udeležili niza predavanj z na- slovom Spodbujanje učnih interesov in ustvarjal- nih potencialov v zgodnjem otroštvu. Predavali so nam štirje različni predavatelji, in sicer izr. prof. dr. Tatjana Devjak, Leonora Drgan, vzg. Darija Hoh- njec in Jasna Cvetković Lay. Predavatelji so nam posredovali različne inovativne pristope, kako lah- ko ustvarjamo varno, spodbudno učno okolje pri delu z otroki. Spregovorili so o principih inkluziv- nosti v vrtčevskih skupinah s praktičnimi prikazi. 18 Didakta Dr. Tatjana Devjak je govorila o partnerskem mo- delu med vrtcem in domom ter uresničevanju inkluzivnih načel za otroke z različnimi učnimi zmožnostmi. Pri predavanju so se mi najbolj v spomin vtisnile naslednje pomembne točke za spodbujanje otrokovih potencialov v vrtcu: par- tnerski model sodelovanja s starši, nastajanje/ spodbujanje kritičnega mišljenja, aktivno spre- mljanje vseh otrok, opazovanje otrokovih močnih področij, nadgradnja otrokovega znanja, nudenje spodbudnega okolja za vse otroke, iskanje moč- nih področij. Vsak otrok ima svoje močno podro- čje, le odkriti ga je potrebno, upoštevati je potreb- no načelo diferenciacije. Pri predavanju se mi je v spomin vtisnil tudi primer spoštljivega odnosa do otrok, kjer nas je predavateljica nagovorila: »Za- kaj otroku zlahka rečemo npr. naj pohiti z obuva- njem in oblačenjem? Ali si upamo to reči šefu? Do otrok moramo imeti predvsem odgovoren in spoštljiv odnos«. Naslednja predavateljica Leonora Drgan je spre- govorila o inkluzivnosti v vrtčevskih skupinah s praktičnimi prikazi. Predstavila nam je uvajanje iger iz preteklosti, ki spodbujajo razvoj možganov oz. razvoj sinaps v možganih z gibanjem. Otro- ški odgovori naj ne bodo napačni. Otroke spod- bujamo k izražanju mišljenja, dojemanja sveta okrog sebe in s tem spodbujamo in omogočamo spraševanje in čudenje otrok. Predavateljica je predstavila praktične primere učenja NTC (Net- work – Teaching – Children, sl. Mreženje – Učenje – Otroci). Program NTC učenja sestavljajo različne igre za otroke, ki spodbujajo razvoj in aktivnost sinaps v možganih, prispevajo k učinkovitejšemu pomnjenju ter razvijajo funkcionalno mišljenje. Pomembno je, da so zajeta vsa področja kuri- kuluma. NTC učenje je nov pedagoški pristop, ki temelji na spoznanjih o razvoju in delovanju mo- žganov. Vzgojitelje v vrtcih usmerja k tistim igral- nim dejavnostim za otroke, ki še posebej dobro vplivajo na nastajanje in utrjevanje možganskih povezav (t. i. sinaps med nevroni) v času njihove- ga najintenzivnejšega razvoja, torej predšolskega obdobja. Program NTC dopolnjuje izhodišča Kuri- kuluma za vrtce ter ga hkrati bogati. Bistvo tega programa je, da se dela z vsemi otroki. Pri otrocih se povečuje število nevronskih povezav, razvija se hitrost mišljenja in sklepanja, razvija se koordina- cija in motorika. Tretja predavateljica Darija Hohnjec nam je pred- stavila, kako sama opazuje otrokov razvoj v vrtcu in ga beleži preko portfolia. Pri načrtovanju iz- vedbenega kurikula Hohnjec upošteva sodobna didaktična načela, kjer proces učenja, napredka in razvoja ter posledično oblikovanja osebnega izobraževalnega načrta že petnajsto leto spre- mlja z mapo učnih dosežkov (portfolio otroka in strokovnega delavca). Konstruktivne povratne informacije, ki jih otrok pridobi skozi komentarje strokovnega delavca, vrstnikov, staršev in lastne- ga premisleka o dokumentiranih gradivih, med drugim pripomorejo, da otroci že zelo zgodaj zač- nejo ocenjevati svoje sposobnosti in tako razvijajo osebno teorijo inteligentnosti. Zadnja predavateljica Jasna Cvetković Lay je govorila o ustvarjalno produktivni nadarjenosti otrok v zgodnjem otroštvu; predstavila je empi- rična spoznanja, ki jih je podkrepila s praktičnimi prikazi. Poudarek predavanja je bil predvsem na tem, kako lahko vzgojitelj odkrije talent otroka preko risbe. Prenos NTC programa v prakso – Risanje Kek- čeve pesmi Po slišanih predavanjih sem se takoj odločila, da tudi sama izvedem dejavnost po NTC programu, ki se mi je najbolj vtisnil v spomin. Izvedla sem dejavnost, pri kateri so sodelovali vsi otroci. Dejav- nost je potekala takole: Otrokom sem v jutranjem krogu predstavila besedilo Kekčeve pesmi. Z otroki smo se pogovarjali, kako bi lahko to pesem narisali. Otroci so nizali različne predloge, ideje. Vprašala sem jih tudi, kako bi označili kitico, ki se ponovi dvakrat? Vsi otroci so bili mnenja, da bi bilo najbolje napisati številko 2 in zraven nje x. Ob tej priložnosti sem imela otroke možnost seznaniti, kako si glasbeniki označijo neko kitico ali refren, ki se ponovi. Vsi so bili navdušeni in z zanimanjem opazovali simbol, ki sem jim ga predstavila. Ne- kaj otrok je dejalo, da bodo pri ponovitvi besedi- la, ko bodo risali, narisali znak, ki ga uporabljajo glasbeniki. Otroci so se v pogovor zelo vživeli, saj sem večkrat poudarila, da nam je vsak odgovor v pomoč, in tako spodbujala k odgovarjanju tudi »tihe« oziroma zadržane otroke. Z otroki smo si naredili načrt. Otrokom sem glede na aktualno pesem pripravila kvadratke, v katere so risali svoje vtise o slišani kitici Kekčeve pesmi. Otroci so bili pri dejavnosti zelo vztrajni in navdušeni, saj je bil takšen način spoznavanja pesmi za njih nov. Ko so otroci narisali Kekčevo pesem, so bili na izdelek ponosni in želeli, da ga izobesimo v igralnici. Ena deklica ni želela, da njen izdelek izobesimo, saj ga je želela pokazati svojim staršem. S strokovno de- lavko sva opazili, da je tekom dneva večkrat vzela svoj izdelek v roke in začela peti pesem ob svoji risbici. Po počitku je v krog zbrala 4 deklice in jim zapela Kekčevo pesem. Vmes se je ustavila in me vprašala: »Ksenija, kako se poje tukaj pesmica, ko sem narisala semena?«. Juriševič (2010) pravi, da je učenje branja in pre- poznavanja simbolov eden najbolj zapletenih procesov, ki jih mora otrok za nadaljnje učenje usvojiti, zato je pomembno, da se to učenje spod- budi čimbolj zgodaj. 19 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO Primer pesmi: Starost otrok: 5–6 let Kekčeva pesem – risanje s simboli Jaz pa pojdem in zasejem dobro voljo pri ljudeh. V eni roki nosim sonce, v drugi roki zlati smeh. Kdor vesele pesmi poje, gre po svetu lahkih nog, če mu kdo nastavi zanko, ga užene v kozji rog. Jaz pa pojdem in zasejem dobro voljo pri ljudeh. V eni roki nosim sonce, v drugi roki zlati smeh. Jaz pa pojdem in zasejem dobro voljo pri ljudeh. V eni roki nosim sonce, v drugi roki zlati smeh. Bistri potok, hitri veter, bele zvezde vrh gora, gredo z mano tja do konca tega širnega sveta. ZAKLJUČEK Mnogi avtorji govorijo, da se nadarjenost prepo- zna v najzgodnejšem obdobju. Nadarjeni otroci se zavedajo, da določene stvari obvladajo. Starši so pogosto osupli nad tem, kaj vse znajo, pogosto pa tudi sami otroci vidijo, da obvladajo kaj, česar njihovi prijatelji ne. Pogosto se zavedajo, da ob- vladajo zadeve, za katere niti njihovi vzgojitelji ne vedo, da jih (Sutherland 2015). Dejavnost risanja simbolov Kekčeve pesmi smo v skupini izvajali prvič, torej je bil proces noviteta za otroke in za nas strokovne delavke. Nad samo dejavnostjo smo bili vsi udeleženci navdušeni, saj nam je prinesla drugačen pristop pomnjenja be- sedila pesmi. Otroci so se naučili, da lahko pesem narišejo na list in jo kasneje zapojejo ob svojih umetniških asociacijah. Pri dejavnosti so sode- lovali in bili aktivni vsi otroci. Še posebej radi so sodelovali tako imenovani »tihi« otroci. Zagotovo bomo kmalu spoznali novo pesem in jo narisali s simboli in znaki. Ključno vlogo za prepoznavanje otrokovih kom- petenc, nadarjenosti in njegovih zmožnostih ima prav vzgojitelj, saj z njim preživi veliko časa in lahko prepozna njegove potenciale ter jih raz- vija. Strokovni delavci v vrtcih smo pomembno gibalo družbe, ki omogoča vsestranski razvoj otrok. Lahko bi rekli, da nas otroci nosijo skozi vse življenje s seboj, zavedno ali nezavedno. Skupaj s starši smo odgovorni za življenja mladih ljudi, za njihovo vzgojo in izobraževanje, saj je to naše po- slanstvo, ki se ga moramo v polnosti zavedati. Pri dejavnostih po programu NTC razvijamo stopnje težavnosti, kar otrokom predstavlja izziv ter od- prtost za nadaljnji razvoj. Kaj bi še lahko naredili? To vprašanje se vzgojiteljem poraja vsakodnevno. Veliko pa je bilo tudi pozitivnih informacij s strani staršev, saj je prav medsebojno sodelovanje stro- kovnih delavcev s starši ključno za celostni in opti- malni razvoj otrok. Z obojestransko komunikacijo lahko ugotovimo, kakšna so otrokova močna in šibka področja ter tako lahko skupaj optimalno gradimo na vsakem individuumu. } 2x Literatura: Jureševič M., Rajović R., Drgan L. (2010): NTC učenje: Spodbu- janje razvoja učnih potencialov otrok v predšolskem obdobju. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Pedagoška fakulteta. Sutherland M. (2015): Nadarjeni v zgodnjem otroštvu. Dejavnosti za otroke stare od 3–6 let. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, Center za raziskovanje in spodbujanje nadarjenosti (CRSN). 20 Didakta