Leto XIX. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za '»leta BO Din, za 'u leta 45 Din. mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. - Plača ln toži se v Ljubljani. TRGOVSKI UST Številka 127. Časopis za trgovino, industriio Uredništvo in upravnlStv* je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. nranilnici v Ljubljani St. 11.953. - Tei. St. 26-62. Izhaia vsak *°rek ** trtek ln soboto Ljubljana, torek 10. novembra 1936 Cf»na posamezni 4>CA %,ena številki Din ■ Več vzgoje za praktično življenje Te dni je bil objavljen v slovenskem dnevniku podlistek, v katerem se slika tragedija diplomiranega klasičnega filologa, ki se zaman trudi, da bi prišel do zaslužka. Med drugim pripoveduje avtor, kako je prišel filolog v neko tovarno in kako je zaman prosil za službo, ker ni znal ne stenografije in ne strojnega pisanja, tovarnar pa je to zahteval kot prvi pogoj. Usoda nesrečnega klasičnega filologa, ki ni mogel dobiti nikjer nobene službe in ki je zaradi pomanjkanja umrl za jetiko, je v resnici žalostna in zasluži vse človeško sočustvovanje. Toda na drugi strani pa tudi ni mogoče tovarnarju odrekati upravičenosti, da zahteva od prosilca za službo znanje stenografije in strojepisja. S klasično filologijo si pač tovarnar ne more pomagati in naj bi bil prosilec tudi ženij v stroki klasične filologije, mu vendar to znanje ne more odpreti dostopa v poslovno življenje. Pač pa odpre vrata v to življenje znanje stenografije, strojepisja in modernih jezikov. Tega znanja pa danes Sola naši mladini ali sploh ne nudi ali pa le v nezadostni meri. In v tem je tudi.eden. glavnih razlogov, da so tudi absolventi univerz v takšni silni zadregi, če si morajo iskati službo v za sebnih podjetjih. Vse mogoče reči znajo, toda tega, kar najbolj nujno potrebujejo za življenje, kar se vedno bolj zahteva, tega ne znajo. Strojepisje se uči sploh samo na trgovskih šolah, stenografija je povsod samo še prost predmet, moderni jeziki se sicer uče, toda baš oni ne, ki jih naši ljudje najbolj potrebujejo. Posledica vse ga tega pa je, ida absolventi srednjih šol niso za življenje tako pripravljeni kakor bi morali biti. Naša mladina se uči preveč mrtvih reči, pa premalo praktičnih. Namen šole bi moral biti, da vzgoji mladino, ki ima naj potrebnejše znanje za življenje, dejansko pa vzgaja le kandidate za državno službo, šole nudijo preveč teoretičnega balasta, pa premalo praktičnega znanja. 2e večkrat je bilo to konstatirano in čas je, da se tudi nekaj stori za odpravo te težke napake. Strojepisje je v naprednih državah razvito, da se smatra že samo po sebi umljivo, da zna vsak inteligent pisati na stroj in da ima večinoma tudi lasten stroj. Pri nas gre razvoj v isti smeri in ne bo dolgo, ko se bodo ljudje že čudili tistemu, ki ne zna pisati na stroj. Zato spada pouk o strojepisju tudi v vse srednje šole in kdor ima maturo, bi moral biti tudi iz-vežban v strojepisju. Ista je s stenografijo. Kdor zna stenograf irati, je za stopnjo bolje kvalificiran od svojega tekmeca. Tudi jezikovni pouk ni pri nas tako urejen, kakor bi moral biti. Dijaki se sicer uče celo vrsto jezikov, toda baš onih, ki jih v življenju najbolj potrebujejo ne. Ne pomaga vse nič, toda za naše ljudi je znanje nem- ščine najvažnejše in še dolgo ne bo imel pri nas noben jezik tako velik pomen ko nemščina. Toda baš nemščine se ne uče. A celo v tujih podjetjih pri nas, ki so ustanovljena s francoskim, angleškim in drugim kapitalom, se 'zahteva znanje nemščine. V Ljubljani, v Zagrebu in še mnogo dalje na vzhod je mogoče z znanjem nemščine dobiti službo, z znanjem drugega jezika pa ne. Za nekatere naše gospodarske panoge je zopet znanje italijanščine najvažnejše. Je pač tako, da se je treba najprej naučiti jezik sosedov, šele potem pa jezike drugih narodov. In šola mora to upoštevati. Zelo koristno pa bi tudi bilo, če bi imel vsak absolvent srednje šole vsaj nekaj pojma o knjigovodstvu. Saj ni treba, da bi si moral s knjigovodstvom naravnost služiti kruh, toda knjigovodstvo se potrebuje povsod. Pri društvih, pri stanovskih organizacijah in v javnem življenju je znanje knjigovodstva koristno in kdor se v knjigovodstvu spozna, ima povsod lažje stališče. Seveda pa bi bilo treba tudi ves naš pouk reformirati. Predvsem treba zboljšali profesorjem in učiteljem plače, da se bodo mogli čisto posvetiti šoli, treba je odpraviti preveliko število počitnic, da znaša vse šolsko leto dejansko le še 6 mesecev, treba pa je tudi odpraviti vsa nepotrebna praznovanja in preštevilne manifestacije. Mladina naj se predvsem le uči, nabira teoretično in praktično znanje za življenje, vse drugo pa naj pride na vrsto šele kasneje. Premalo pripravljena je danes mladina za življenje in v tem je eden glavnih vzrokov, če življenje stre tako mnogo mladih eksistenc. Naj te nepotrebne žrtve že enkrat prenehajo! Vprašanje sanacije Ali je zahteva po državni pomoči res tako nezaslišana T A* V »Naši moči«, glasilu neke domače zavarovalnice, je bil objavljen debelo tiskan dopis nekih »zavarovancev domačih zavarovalnice. V tem dopisu silno ostro protestirajo proti »predrzni« zahtevi Feniksovih zavarovancev, da bi k sanaciji »Feniksa« prispevale tudi država in druge naše zavarovalnice. Zahteva »Feniksovih« zavarovancev pa se zavrača z naslednjimi, ne baš elegantnimi besedami: »Tako torej! Nekdo je nosil v svoji nenarodni miselnosti svoj denar v Zidovsko banko. Ta banka falira in vlagatelj se mora za svoj denar obrisati. Kaj še! Njemu mora vlogo, ki so jo židovski bančniki zagospodarili, povrniti država, t. j. vsi davkoplačevalci, pa še one naše narodne in poštene denarne ustanove, katerim nič zaupal ni. Ali ne bi sleherni davkoplačevalec in sleherni član naših poštenih gospodarskih zavodov udaril po mizi ter z vso odločnostjo zahteval, da se držav ni denar in denar domačih zavo dov v takšne namene ne uporab lja?... Najodločneje protestiramo proti sleherni nameri, da bi se tudi en sam dinar denarja davkoplačevalcev porabil za kritje v Feniksovi zadevi...« Samo obžalujemo, da je mogel takšen dopis zagledati beli dan v listu, ki je pbsvečen propagandi zavarovalne ideje! A ne glede na to, je ta dopis tako nesocialen, tako do skrajnosti egoističen, tako malo preudarjen in tako v nasprotju z interesi slovenskega go spodarstva, da moramo nanj reagirati. Predvsem je naravnost priskutno, očitati človeku, ki je prišel v nesrečo, ker je zaupal svoj denar napačnemu zavodu in ga spraševati, zakaj si ni izbral boljši zavod. To vprašanje si oškodovanec že sam postavlja in se tudi primerno spominja onega, ki ga je zapeljal, da je zaupal napačnemu zavodu. Priti po nesreči z dobrimi nauki je sicer zelo lahko delo, a zato podobno roganju človeku v nesreči. Kdor noče pomagati, naj si zato tudi prihrani dobre nasvete, zlasti kadar so ti že prepozni. Po nesreči vsi ti dobri nasveti niso vredni niti piškavega oreha. Sicer pa bi mogli »Feniksovi« zavarovanci tudi vprašati, zakaj pa ni nihče pred nesrečo povedal, da je nevarnost tu? Zakaj pa jih nihče ni preje posvaril? Saj vzroki »Feniksovega« po- loma tudi niso nastali šele v zadnjem tednu. Kadar je hiša že pogorela, pač nima smisla spraševati se, zakaj je pogorelec stanoval baš v tej hiši, takrat je samo umestno vprašanje, kako posledice požara čim bolj omiliti. Zato je tudi umestna debata samo o tem, kako sanirati Feniks in kako pomagati oškodovanim zavarovancem, med katerimi so tudi takšni reveži, ki zaslužijo vse usmiljenje. Nič pa seveda nimamo proti temu, če se z vso strogostjo primejo oni, ki so krivi vsega tega poloma. In sedaj na glavno vprašanje? Ali je res tako nezaslišana zahteva, da k sanaciji prispeva tudi država? Ugotavljamo predvsem, da ne bi bil obseg Feniksovega poloma za jugoslovanske zavarovance niti najmanj katastrofalen, če bi bilo že ugodno rešeno vprašanje Losingcrjcvih menic in če bi bile te v državi. Te pa so se izvozile iz države z dovoljenjem njenih organov in zato tudi država ni brez krivde. Pa fnogli bi dodati tudi to, da je državna krivda tudi v tem, če je bilo državno nadzorstvo nezadostno. Zahteva, da tudi država pripomore k sanaciji Feniksa, je torej stvarno nad vse utemeljena! To je deloma naša država tudi sama že priznala, ko je izdala dve uredbj zaradi poloma »Feniksa« Če je ta polom ne briga, potem jej tudi ni bilo treba izdati nobenih uredb. Le naravno pa je, da država takšnega stališča ne bi mogla zavzeti niti če bi bila brez vsake in tudi najmanjše krivde. Kadar gre za usodo nad 24.000 zavarovancev, ne more biti nobe na država brezbrižna in samo v čast naši vladi je, če se je zavedala te svoje dolžnosti do zavarovancev in do našega narodnega gospodarstva, ki bi pač tudi bilo nadvse prizadeto, če se »Feniks« ne bi mogel sanirati. Da ne more nobena država ostati pasivna, kadar se pripeti tako velika gospodarska nesreča, kakor je polom »Feniksa«, so tudi vse druge države praktično že dokazale in tako so se Avstrija, Češkoslovaška, Turčija, Madjar-ska, Poljska itd. potrudile, da čim preje sanirajo Feniksovo za devo, v kolikor se tiče njih državljanov. Tudi na Češkem imajo svoje močne čisto češke zavaro valnice, toda tam ni nihče »Feniksovih« zavarovancev spraševal, zakaj niso bili zavarovani pri njih, temveč je vlada kratkomalo pomagala, dala denar in pritegnila k sanaciji tudi domače zavarovalnice. Kajti češkoslovaška vlada se je zavedala nevarnosti, ki nastane za vse zavarovalništvo, če se polom Feniksa razvije v vseh svojih posledicah. Vsa ideja zavarovanja bi bila ogrožena in za- to se tudi druge zavarovalnice niso branile, da tudi one nekaj prispevajo. Ne mislimo, da niso češkoslovaške zavarovalnice dobro preudarile, ko so pristale na svojo pomoč! A končno je treba spregovoriti o vsej zadevi tudi s slovenskega stališča. Nad eno četrtino zavarovancev »Feniksa« je v Sloveniji. Ni pokrajine, ki bi bila od Feniksovega poloma tako prizadeta ko Slovenija! In Slovenci naj protestirajo proti državni pomoči za sanacijo »Feniksa«? Če je država pomagala sanirati že toliko zadrug izven Slovenije, zakaj ne bi enkrat sanirala tudi zavod, pri katerem je Slovenija tako zelo udeležena? Nikamor ne bomo prišli, če bomo pri vsaki nesreči prihajali na dan le z neumestnimi očitki; Ali so delali zavarovanci Feniksa prav ali ne, ker se niso zavarovali drugje, o tem danes ni debate, temveč danes gre le za to, da se prepreči, da bi oni svoj pošteno plačani denar izgubili popolnoma! Vse naše slovensko gospodarstvo bi bilo od tega močno udarjeno, zato pa je v interesu našega gospodarstva, da se sanacija Feniksa v celoti in čim prej izvede! Ali nai le izvozniki pla- iuieio devizne Za razmere na našem deviznem trgu je zlasti značilno, kako so se gibali tečaji v preteklem tednu. Čeprav nismo devalvirali, čeprav ni po ofioialnih in neoficialnih izjavah nobenega razloga za izpre-membe v naši devizni politiki, vendar opažamo, kako se tečaji tujih deviz, odkar je bil devalviran frank, stalno menjuje. Špekulacija se pojavlja na našem deviznem trgu že premočno, in to zlasti dokazuje to neprestano menjavanje tečajev. Oni, ki pa plačujejo izgubo, so vedno naši izvozniki. Naj tu objavimo samo to, kar piše v tem pogledu »Jugosloven-ski Lloyd« v svojem zadnjem borznem poročilu, ki se glasi: »Na deviznem trgu so v zadnjem tednu na splošno nazadovali tečaji klirinških deviz. Izjemo tvorijo samo grški boni, ki so se dvignili od 32-50 na 33-25. Angleški funt, ki je koncem prejšnjega tedna notiral 240-5, je v ponedeljek naglo naraste! na 241-67, a je potem ves teden nazadoval in na zadnjem sestanku notiral samo 239. Dunaj je v tem času popustil od 8-965 na 8-60. Berlin pa od 14-37 na 14-095. Največji, naravnost katastrofalni padec pa beleži klirinški Milan. Lira, ki se je dolgo držala na tečaju okoli 300, je notirala v začetku tedna 295, v četrtek pa je padla že na 265, v petek pa celo na 239-5. Ta padec je imel paničen odmev pri naših izvoznikih v Italijo, zlasti pa pri onih, ki imajo stare klirinške terjatve. Čuden pojav je, da morajo naši izvozniki trpeti toliko škode na tečajih držav, v katere izvažajo. Izvozniki v Nemčijo, ki so nekoč kalkulirali, da bodo marke prodali za več ko 17 din, prodajajo danes svoja stara aviza in nakaznice komaj po 14. Funt, ki je bil pred kratkim »stabiliziran« na 450, notira sedaj 239. Madrid je pred državljansko vojno in še dolgo po izbruhu vojne, notiral stalno 600, danes notira komaj nekaj nad 300. Nujno potrebno bi bilo, da se končno vendar že nekaj stori v zaščito naših izvoznikov, ki dobavljajo državi devize in ki v prvi vrsti omogočajo dvig cen za naše deželne pridelke in agrarne proizvode. Vsi oni, ki so zagnali v javnost geslo o dviganju cen za naše agrarne proizvode, so imeli le prepogosto veliko korist od demagogije s tem geslom. Nerazumljivo je, zakaj pa bi morali vedno izgubljati baš oni, ki omogočajo našemu kmetskemu življu boljše življenje.« V resnici je res že skrajni čas, da se enkrat tudi nekaj stori za naše izvoznike. Zlasti položaj našega lesnega izvoza postaja skoraj obupen. Najprej zamrzle terjatve, nato ustavitev vse kupčije, sedaj še nadaljnji zastoj in na konec velikanske izgube pri tečaju lir. Popolna uganka nam je, kako mislijo nekateri, da bi se v takšnih razmerah mogel naš izvoz še dvigniti. Avstrijske izvozne subvencije Pri pogajanjih o potrebnih ukrepih za pospeševanje avstrijskega izvoza je prodrl nov načrt, po katerem se ne bodo subvencije podeljevale individualno, temveč po strokah. Vsi izvozni predmeti se bodo razdelili v tri kategorije. 10 do 15 odstotkov subvencije se bo plačevalo za izvoz v države z devalvirano valuto in na evropska tržišča, 20 odstotkov pa za izvoz v čezmorske države. Teh bonifikacij pa bodo deležne le panoge, katerih prospeh je od izvoza odvisen. Višina bonifikacij bo odvisna od razmer na tujih trgih. Proizvodi, ki zelo trpe zaradi devalvacije in katerih mezdna kvota znaša 30 do 50 odstotkov, bodo dobili na evropskih trgih povprečno 15odstotno bonifikacijo. Ni pa še rešeno vprašanje, kako dobiti sredstva za plačevanje teh subvencij. Zaposlenost se dviga OUZD v oktobru V oktobru je bilo pri OUZD zavarovanih 57.434 (+ 6348) moških in 33.017 (+ 1541) žfetiskih, skupno 90.451 zavarovancev ali za 7889 več ko v oktobru 1935. Bolnikov je bilo 2512, za 382 ali za 0'20% več ko v oktobru 1935. Povprečna zavarovana mezda je znašala za moške 25'81 din, za 0'57 din več, za ženske pa 18'12 din ali za 0'04 din več ko v oktobru 1935. Skupno je znašala povprečna zavarovana mezda 23'00 dinarjev. Celotna dnevna zavar. mezda pa je znašala 2,080.742’80 dinarjev, za 222.196 dinarjev več ko v oktobru 1935. Letni diferencial zaposlenosti je v oktobru nekoliko nižji nego v septembru, to je + 7889 na-pram + 8121. Vzrok temu je edino slabo vreme, to je prezgodnji sneg, ki je za nekaj časa oviral razne sezijske obrate. Lepo se to vidi iz naslednje tabele. Letni slaviji na leto 5500 vagonov petrolejskih proizvodov, in sicer: 420 vagonov bencina za letalstvo, 350 vagonov bencina za avtomobile, 190 vagonov težke maže, 330 vagonov motorino, 210 vagonov masti za mažo, 35 vagonov mineralnega olja in 3 vagone petroleja za razsvetljavo. Vsa ta količina bo izvožena vsako leto v dveh tranšah po 2750 vagonov, in i pa bo v zameno dobavljala Romu-sicer 1. julija in 1. decembra. I n i j i baker. Če Jugoslavija ne bi Prvega januarja pa bo izjemoma j mogla dobavljati vso določeno ko- letos dobavljenih 1500 vagonov. Jugoslovanska vlada ima pravico, da tudi zamenja posamezne vrste petroleja, ki se ji naj dobavijo. Blago bo plačano vsak mesec v blagajniških bonih. Ti boni pa se ne bodo obrestovali. Jugoslavija Politične vesti Pravilnik za izvrševanje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov članov diferencial i. X. 91.667 + 8.375 5. X. 90.943 + 8.111 10. X. 90.629 + 7.902 14. X. 88.944 + 5.997 15. X. 89.023 + 6.250 20. X. 89.591 + 6.794 25. X. 90.484 + 8.211 29. X. 91.359 + 10.224 30. X. 91.388 + 10.183 Tako velikega letnega diferenciala, kakor ga izkažujejo zadnji dnevi oktobra, OUZD še ni imel. Razveseljivo je dejstvo, da delavske mezde sicer počasi, toda stainb napredujejo. PbVpr. dnevna 1936 zav. mezda diferencial maj 22-47 + 0'04 junij 22'61 + 0'15 julij 22-58 + 0’39 avgust 2279 + 0'47 septfeftlber 22 98 + 0'47 oktober 28 "90 + 0"49 AkO bi lie bilO slabega Vremena, bi bil letini diferencial povprečne dnevne mezde v oktobru brez dvoma še nekoliko večji. Odstotek bolnikov je še vedno sorazmerno visok, akoravno je njegov letni diferencial padel v oktobru na + 020% od +0*43% v septembru. jpetrolejsfci sporazum z Romunijo sklenjen V soboto je bilo v Bukarešti objavljeno, da so bila uspešno končana pogajanja med Jugoslavijo in Romunijo zaradi dobave petroleja, oz. bakra. Romunija bo dobavljala Jugo Priv. agrarna banka in uredba Čl. 21. (k odst. 2. čl. 7. uredbe): V 1. odst. čl. 7 omenjeni den. zavodi morajo PAB sporočiti številke zemljiško knjižnih vlog z navedbo katastrskih (davčnih) občin glavnih dolžnikov in porokov. Vse oblasti morajo dati nujno in brez takse na zahtevo zavodov ali PAB vse potrebne podatke. •Kot končno odpisane terjatve se smatrajo v smislu odst. 2. čl. 7. uredbe oni odpisi, ki se v zadnji, od skupščine odobreni bilahci ne nahajajo več med aktivi. V seznam teh odpisanih terjatev, ki so zavarovane s hipoteko, se morajo priložiti tudi vse listine o izvršenih zavarovanjih. PAB bo izdala zaradi enakosti posebne obrazce po odst. 2. čl. 7. uredbe. Do izdaje teh seznamov in listih po PAB izvršujejo den. zavodi iz odst. 2. čl. 7 uredbe na račun PAB vsa neodložljiva dela. Vse prejete zneske morajo zavodi takoj izročiti PAB. ČL 22 (k čl. 8. uredbe); Vsi privilegiji, ki jih ima PAB, se nanašajo tudi na one njene dolžnike, 'ki so postali to na podlagi 61. 8. uredbe. Polnopravno obveznost ohranijo tudi one dolžniške listine, po katerih je bilo opuščeno kakšno pravno dejanje v času od uveljavljenja uredbe pa do njih izročitve PAB. Čl. 23. (k čl. 9. uredbe): 1. V knjigah odpisane terjatve, v kolikor so zavarovane s hipoteko, bo PAB priznala zavodom. 2. Vrednost hipotekarnega pokritja končno odpisanih terjatev se določi po določilih pravilnika v odst. 3. čl. 24. uredbe. 8. Obstoj dolga v smislu 2. stavka odst. 2. čl. 9. uredbe določi sodišče v nespornem postopku. Če pa gre za dolg po zadnjem stavku III. istega odstavka, pa v civilnem postopku. Čl. 24 (k čl. 11. uredbe): 1. »petdeset od sto delov terjatev« oz. odst. 1. čl. 11. uredbe se nanaša na nezmanjšano glavnico iz odst. 1. čl. 4. uredbe. 2. »Ostanek v višini 25%« iz odst. 2. čl. 11. uredbe se nanaša samo na znesek dolga, določenega v odst. 1. čl. 4. uredbe. Čl. 25 (k odst. 1. čl. 14 uredbe): Obresti od terjatev na tekoči račun zavodom iz odst. 1. čl. 7. uredbe tečejo od 16. novembra 1936. Čl. 26 (k čl. 15 uredbe); Rok enega leta iz odst. 1. čl. 15. začenja teči od dne, ko je prejela PAB zadnje potrdilo v zvezi s sprejemom posamezne terjatve za-vddov iz odst. 1. čl. 7. uredbe. 2. Novi roki zastaranja v smislu odst. 2. čl. 15 se nanašajo na opuščena pravha dejanja, 3. Čl. 27. govori o prenosu vkhjižb in intabulačij v korist PAB. Čl. 28 (k čl. 21. uredbe): 1. Kot započeta sodna dejanja iz odst. 1. Čl. 21. uredbe se smatrajo dejanja v sodnem postopku po za-kOnu o izvršbi in zavarovanju konkurznem zakonu in zakonu o prisilni poravnavi izven stečaja, razen onih, ki so že izvedene v javnih knjigah. Ustavitev postopka iz istega odstavka se nanaša tu di na ukinitev konkurza, otvorje-nega nad premoženjem kmetovalca po 19. aprilu 1936. 2. Na zahtevo dolžnika ustavi sodišče postopanje, potem ko se prepriča, da je dolžnik kmetovalec v smislu uredbe. 3. O tem obvesti sodišče PAB. 4. Od dolžniških listin, spreje tih od PAB se ne izvršujejo protesti, notifikaoije niti druga dejanja, ki imajo za posledico izgubo določenih upniških pravic. ičino bakra, bo plačala jugoslov. Narodna banka odgovarjajoče zneske v funtih ali v drugih devizah. I Češkoslovaški zun. minister dr. Na sestanku se je tudi govorilo ... J . h , t.ike csl. zunanje politike dejal, da je o ustanovitvi mešane Jugoslovan- Zveza narodov šele prvi poskus, da sko-italijanske petrolejske družbe. | se z mednarodno organizacijo zagotovi mir med narodi in zato je treba počakati, da se polagoma ta organizacija razvije. Glede sankcij je dejal, da je dr. Beneš v Ženevi v tem vprašanju izkazal Italiji več ko eno uslugo. Kar se pa tiče očitkov, da je Francija pri dodeljevanju kontingentov Češkoslovaški mnogo preveč ozkosrčna, so ti utemeljeni. Pripomniti pa je treba, da sedanja Blumova vlada to uvideva ter ima za češkoslovaške zahteve takšno razumevanje, kakor ga do-sedaj še ni imela niti ena francoska vlada. V češkoslovaškem parlamentu so Čl. 29. (k čl. 26. uredbe): 1. Dolžnik je dolžan v roku, do-1 VKj govorniki, tudi oni nemške opo-ločenem v odst. 1. čl. 26. uredbe, zicije, ostro obsodili madjarski re vložiti na sodišče vlogo za zmanj- vizionizem. šanje dolga, priloge pa more . Baselska »National Zeitung« pi- j, v... *? ,. * . v, . se, da je odkrito odobravanje ma- predloziti tudi kasneje. Če je po- ctjarskega revizionizma vzbudilo trdilo predložil že PAB, ne bo za- sicer na Madjarskem največje na-htevalo sodišče novega. vdušenje, da pa se more ta revizio- j nizem uresničiti samo z vojno. Na- 2. Predpisi iz odst. 8. čl. 2. ured- dalje piše švicarski Ust, da je po be veljajo tudi za potrdila po zatrjevanju nekaterih italijanskih g|, 26. listov bil poudarek v Mussolinije- " ' , , . .v , , v, vehi milanskem govoru baš v tem 3. V dolgove iz toc. b) čl. 26.1 priznanju madjarskega revizionl uredbe spadajo vsi kmetski dol- *ma. Zato se tudi ne more razu' govi brez ozira na čas njih na- meti, kako naj se pri takšnem «tnnlrn in če ie dolff obsežen z loži}3u zboljšajo odnošaji med Ju stanka in te je dolg oDse/.en &0slavljo ^ ,ta„jo ge manj ra uredbo ali ne. j zumljiVo pa je, kako naj potem 4. Za odmero rentnine dostavijo pride do zbližanja med Italijo in sodišča pristojnim davčnim upra- Maki antanto „„„„ Anglija odklanja predlog Musso- vam seznam vseh upnikov, nave- unjja> da je prečnica Berlin—Rim denih v toč. b) odst. 2. čl. 26. os, okoli katere se more organizi- 5. V premoženje upnika spadajo sodelovanje vseh drugih držav. . ,. F . . • , Kakor je iz odgovora Edena rae- tudi vse njegove terjatve. vidno, polaga Anglija mnogo večjo Čl. 30. 0 izvršenih zmanjšanjih važnost na sodelovanje demokra- dolga mora obvestiti PAB dolž- Učnega *ftP&da m zato tudi odo-& brava sodelovanje generalnih šta- mke- , I bov Francije in Anglije, ker je v Čl. 31. vsebuje odplačilni načrt tem sodelovanju tudi močno jam- po čl. 28. uredbe. Skupna letna stvo za mir. anuiteta znaša 10-60%, od katere Italijanski zunanji minister Ciano odnade urvo leto na obresti 4-21 ie Prišel na Dunaj, kjer se začno odpade prvo teto na o Dresu 4 zr pogajanja držav rtmskega bloka. na odplačalo pa 8-30% ter se nato yest| kj se širijo o teh pogajanjih, obresti znižajo, odplačilo pa viša, si silno nasprotujejo. Madjari goda gre v 12. letu, ko mora biti vore o zmagi revizionizma, itali-nlačan ves dolff vseh 10-60% na lanski listi jim sekundirajo, ob ' i , x-i g’ nd enem pa govore o zboljšanju od odplačilo. nošajev z Jugoslavijo, Nekateri pi Čl. 32. (k čl. 29. in 30. uredbe): Sejo, da je Mussolinijev milanski „ , OA , . -v.!«,,«* i«™ govor ko sonce razpršil oblake, da V roku 20 dni od objave tega Le nad Madjarsko popolnoma jas- pravilnika morajo denarm zavodi no nad Jugoslavijo deloma, nad pozvati vse svoje upnike, da pod Češkoslovaško in Romunijo pa či- groznjo sankcij iz čl. 48. uredbe oblačno. Vremenski preroki. s , . „J. „ . „ kakor znano, niso nikdar posebno plačajo takoj PAB svojo prvo anu- slo,vell iteto v smislu čl. 28, 29, in 30. Poljski zunanji minister Beck je uredbe. imel'v Londonu daljša posvetova- 2 Denarni zavodi morajo takoj n ja z angleškim zunanjim mini- „ 4 o a n ^.,„0.,, „aov, strom Edenom. Glavni cilj teh po- na o dostaviti PAB seznam vseh svetovanj je da w Poljs^ pri^a dolžnikov, ki so jih tako pozvali beseda pri sklepanju zapad- ter predložili tudi kopijo poaivov. nega pakta, ki mora upoštevati tu-Na podlagi teh podatkov bo PAB cli položaj ^ vzhodu. Poljska hoče 1 1 ,• * y;i„ nadalje utrditi svojo vodilno pozi- eksekutivno zahtevala plačalo cijo na vzhodu. Poleg tega pa sta zapadlih zneskov. oba državnika razpravljala še o (Dalje prihodnjič.) | celi vrsti drugih vprašanj, med drugim tudi o naseljevanju polj- o poljski M. Rcmerand: Kolonizacijsko delo Franclje (Dalje) V Alžiru se kolonizacija začenja takoj po osvojitvi. Navzlic so šila veliko napako s tem, da je 1 žita, prav toliko izmena, 2 mili-z 20.000 pariškimi brezposelnimi jona stotov ovsa, 10 do 13 mmj -delavci poskusila nekakšno delav- nov hi vina, ne da bi upoštevali sko kolonizacijo, ki se je končala še sadje (oranže, citrone, manda-porazno. Delavci, ki niso bili na- rine), zgodnje sadeže (krompir vajeni na obdelovahje zemlje, so bili slabi koloni. Mrzlica jih je zelo razredčila in so se po večini obupani in bolni vrnili v Franci-vražnemu razpoloženju bojevitega j j0. Le nekateri so zamogli vztra-i_s„—1-1.— —..»i«« o ti-niom ja|j v okolici 'Orana. Pozneje je Napoleon Iti. ustanovil velike finančne družbe za izkoriščanje zemlje in naseljevanje kolonov. Toda te družbe, namesto da bi izpolnile svoje obveze, so dale svoje koncesije v najem domačinom in se zadovoljile s prejemanjem njih dohodkov. Priti je morala pametna politika velikih upraviteljev Tretje Republike, Cambo-na, Laferriereja in Jonnarta, da se je postopoma uredilo naseljevanje Francozov v koloniji in da se je moglo nadaljevati delo, ki ga je začel Bugeaud Danes živi v Alžfru, kakor sem vam že rekel, 550.000 FrancdzOv. Brez pomislekov lahko rečemo, da je blagostanje te dežele, ki se kaže v poslednjem četrtstoletju, v 'glavnem njihovo delo; moramo pa prebivalstva in navzlic s trnjem pokriti zemlji, navzlic nevarnosti polj, navzlic pogubnim mrzlicam, navzlic pomanjkanju potov in slehernega rednega prometa so se nekateri avanturistični Francozi naselili v okolici Alžirja na sahel-ski in Mitidjevi ravnini. Pod zaščito vojaških taborišč so se junaško vrgli na delo izsuševanja močvirnate in nezdrave pokrajine ter njene izpremembe v žitna polja. Komaj nekaj let po njih nastanitvi, leta 1839., pa so tolpe domačinov uničile vse njih naprave in opustošile Mitidjevo ravan. Treba je bilo začeti čisto znova! Šele maršal Bugeaud je s svojilni metodami nadzirane in, rekel bi, državne kolonizacije zajamčil obnovitev del, omejil ozemlja za kdlo nizacijo, razdelil jih na ldtfe, zgradil kolonom vasi, ceste in javna poslopja, razdelil Afied nje seme- pri tem upoštevati tudi dragocena in Živino ter zbiral nove kolo- no sodelovanje domačega in tuje- ne. Požričje seveda ni bilo brez ga deda, dasi poslednjega v manj napak in neuspehov. Republika lši meri. Sedaj zhaša žetev v Alži-iz leta 1848. je med drugim zagre-1 ru povprečno 8 milijonov 9totov artičoke, fižol v stročju), tobak in bombaž; nadalje goje v Alžiru 10 milijonov ovac in koz, 1 milijon volov, nad 500.000 konj, 200.000 elblodov in se izkorišča 3,500.000 hektarov gozdov; iz zemlje pridobivajo nad 2 milijona ton železa; izvaža se za 150 milijonov frankov volne in zaposluje 7.000 obrtnikov pri izdelovanju žimnic in prevlek ter 300 izdelovalnic preprog. Ce po tem kratkem pregledu pomislimo, kaj je bil Alžir leta 1830., ko so vojaki Karla X. zasadili francosko zastavo na razvaline trdnjave Hussein-dey; če si z domišljijo predstavljamo nadalje kakšno gnezdo piratov in morskih razbojnikov je bil tedaj Alžir, piratov in roparjev, ki so zbujali strah sredozemskih dežel in tr govcev; če si končno predstavljamo anarhijo in mizerijo, v kateri je živel tam rod pastirjev, Arabcev in Turkov, ločenih v plemena, ki so se smrtno sovražila in bila samo po imenu podvržena »deju«, ki pa je bil na milost in nemilost prepuščen peščici pohlepnih in nasilnih janičarjev, se zlah ka prepričamo o tem, kakšha pot je bila ‘ napravljena v enem sto Madridska vlada se je preselila maršal Lyautey pomiril ter dvanajstih letih uveljavljanja slav- Valenci1o ne metode razširjevanja, nazvane za Madrid se nadaljujejo z metode »oljnatih peg«, zasedel Vso srditostjo. Del policije je sicer ozemlje, ki je bilo skoro tako ve- prešel k nacionalistom, kar je za liko kakor Francija. Leta 1914. pa skih Židov v Palestini, letju ter spoznamo, da je beseda I zahtevi po kolonijah itd. civilizacija tu popolnoma na ~ I je ^ d^o^na^defmadjSS- mestu. ga notranjega ministra Kosmo, češ Pojdimo sedaj odtod v bližnji I da hoče uvesti diktaturo, ker je Maroko Tu se nam ookaže Drav I iasist. Ostro je nastopil tudi proti Maroko, iu se nam pokaže prav temu da se de]a na Madjar_ tako lepo delo, cigar razvoj je bil skem politika s pomočjo denarja spričo alžirske izkušnje še nepri- iZ Vrlina in Moskve. Posebno zna-merno boli nagel. Na prav. tako I čilno pa je, da je Eckhardt priznal, , , -j I da so narodne manjšine na Ma- energičen kakor previden, p djarskem brez pravic. Zahteva, da tako potrpežljiv kakor spreten in ^ tudl njim da polna svoboda, ker vselej logičen način ter z vztrajno bi bilo to najboljše zdravilo proti spodbudo je genialni organizator nemškemu in drugemu iredenti-1 ■ ■ zmu. trenutek zelo oslabilo vladne čete, vendar pa so se te hitro zbrale in je napravil čudež, da je dal svoji sedaj dajejo silno odločen odpor, domovini v nevarnosti na razpo- da nikakor še ni gotovo, če se bo lago skoro vse čete, s katerimi je 1 Posre^° osvojiti razpolagal, dočim je zase obdržal aSo^eti ^ priznali sam„st„jno le najnujnejše posadke, tako da repubIiko Baskov. V Bilbao je že bi se nič ne zdelo spremenjeno v prišel sovjetski diplomatski zastop- naši zasedbi. — Umnost njegove nik. v . . ... v , »j,1 Oeuvre« pise, da sanja Nem- uprave m osebni prestiž v očeh ...a o fcem da b0 ona obnovila domačinov sta mu pripomogla, da gpanijo in da bo dobila pravico je ohranil Maroku mir. In po pre- izkoriščanja bakrenih rudnikov v miri,, 191S to uvedel posebno Rio Tinto ter tudi rudnikov zeleza mirju leta 1J18. je uvedel po in živega srebra. V Španiji da se metodo pomirjevanja, ki je navzlic l bodo naselili v velikem številu uporu Abd-el-Krima leta 1925./26. nemški brezposelni delavci, špa- pripomogla njegovim nasladni- nija^ bi postala na pol nemška kom, da so postali gospodarju ne- 0N°e“fkemu delegatu se „a seji katerih nasprotij, ki so se ostala, lodbora 7a neVmešavanje v španske in da so po letu 1931. vnesli fran- dogodke ni posrečilo, da bi v res-coski mir v Maroko. niči dokazal, da je Sovjetska Ru- sija kršila dogovor o nevmešava-(Dalje prihodnjič) | nju. Denarstvo Obligacijskega posojila Ljubljane podpisano že 35-5 milijona dinarjev Danes v torek se zaključi podpisovanje ljubljanskega obligacijskega posojila, ki je doživelo izreden uspeh, saj je bilo podpisano posojila za 35'5 milijona din, to je za 15'5 milijona več, kakor pa ga je bilo razpisanega. Opozorilo kmečkint dolžni-nikom denarnih zavodov Po določbah uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov z dne 26. sept. 1936 mora vsak kmečki dolžnik, ki se hoče poslužiti ugodnosti iz te uredbe, zahtevati od občinske uprave, da mu izstavi na predpisanem obrazcu potrdilo o 'tem, da je kmet. To potrdilo mora predložiti svojemu upniku — denarnemu zavodu (hranilnici, posojilnici, banki in podobnim) na,p pozneje v 1 mesecu, da bodo mogli denarni zavodi njihov dolg obračunati po določbah uredbe in ga pravočasno prenesti na Privilegirano agrarno banko. Opozarjamo na lo prizadete dolžnike, ker jim utegne ev. nastati škoda, ako se ne bodo pobrigali za potrdila. Pravilnik za izvršitev uredbe določa, da morajo kmečki dolžniki na poziv upniških denarnih zavodov, ki ga bodo ti odposlali najpozneje do 20. nov. 1986, plača ti takoj neposredno PriV. agrarni banki prvi obrok (anuiteto). Poziv naj vsebuje tudi pripombo, da ima Priv. agrarna banka pravico zahtevati v slučaju neplačila takoj plačilo celotnega dolga po redni sodni poti. Prvi obrok znaša din 10*60 od vsakih din 100*— dolga, kakor bo ugotovljen na podlagi členov 28, 29 in 30 uredbe. Opozar:amo tudi na to, da smo zahtevali od Priv. agrarne banke potrebna pojasnila o raznih nejas nih določbah uredbe in pravilnika ter potrebna sredstva in tiskovine za razpošiljanje pozivov in obra »čunov. V Ljubljani, dne 7. nov. 1936. Zadružna zveza — Zveza jugoslovanskih hranilnic — Zveza slovenskih zadrug. Beograjska borza Na efektnem trgu je trajala še nadalje čvrsta tendenca. Značilno pa je za naše razmere, da je vojna škoda, čeprav spada v vrsto manj rentabilnih paprrjev, močneje napredovala ko drugi, mnogo bolj rentabilni papirji. Tako se je dvignil tečaj vojne škode od 275,75 na 378,75, dočim je napredoval 7°/o Blair samo od 76,35 na 76,50. Ta razlika prihaja od tega, ker so borzi ja nci pred dvema letoma prodali vojno škodo in mesto nje kupili papirje z boljšo rentabilnostjo, da ni danes vojne škode na trgu. Zato se je njen tečaj popravil Druga posebnost je tudi ta, da so dosegli 6°/o begluški papirji 69,50, 6°/o dalmatinci pa samo 67,50, čeprav so oboji istega tipa. Ves promet je znašal v preteklem tednu 5,1 milijona din, za 0,6 milijona manj ko v prejšnjem tednu. Na tujih' borzah so naši papirji napredovali, zlasti tečaj 7°/o posojila, ki se je dvignil za 17 točk na 210. Na zasebnem deviznem trgu so bili ti tečaji: angleški funt od 240*75 do 241, francoski frank od 229 do 230, ameriški dolar od 49,10 do' 49,30 in švicarski frank 11,30. Razvrednotenje leja legalizirano' Romunska vlada je pooblastila Narodno banko, da1 svojo zlato podlogo na novo preceni, počim je znašal dosedanji v juniju določeni obračunski tečaj 111.000'lejev za kilogram zlata,, bo z'našal v bodoče 153.333 lejev. Dobiček, ki ga bo s tem vknjižila Narodna banka, se bo uporabil za oboroževalne namene. Romunska vlada zatrjuje, da se s tem ni izvršilo nobeno zmanjšanje vrednosti leja, temveč je romunska valuta sa- da izprememba relacije leja ne I ta, temveč da bodo izvozniki te bo vplivala na romunsko zunanjo j dni izvozili velike količine masti trgovino. ter da bo protivrednost prišla na Nova določitev vrednosti leja pa ! naše borze najhitreje v 15 dneh, ima tudi fiskalno nalogo, da dobi dočim bo dejansko izvožena kvo- z njo vlada sredstva za izredne potrebe oborožitvenega načrta. mo ohranila dosedanjo vrednost.! Narodna banka je dobila od vla-Nova zlata pariteta je le zako- j de tudi pooblastilo, da povišanju tiito priznanje že obstoječega stanja. Gre samo za to, da se je doslej veljavna premija v višini 38 odstotkov vračunala v stari tečaj za zlato vrednost. Vlada je z novo odredbo samo odpravila napetost, ki je bila med uradnim in neuradnim tečajem ter s tem plačilni promet med Romunijo in tujino poenostavila in olajšala. V Bukarešti so zato tudi prepričani, zlate podloge primerno poveča tudi obtok bankovcev. Dobiček od nove določitve vrednosti leja zna- ta v skladu z našo kvoto šele mesec dni kasneje, če ne še pozneje. Preje navedeni predpis Narodne banke onemogoča torej izvoznikom, da prodajo mark razvrste po načrtu, s tem pa jim je obenem tudi onemogočeno, da uspešno ša okoli 4 milijarde lejev in za ta branijo svoje interese, znesek se bo tudi povečal obtok Narodna banka je tudi dovolila, bankovcev. da se prodajajo na borzi marke * iz »starih« aviz. S tem je stabil- Nemška vlada bo razpisala novo ! nost marke ogrožena. Zaradi te- notranje posojilo v višini 500 milijonov mark. 400 milijonov bodo morale dati banke, 100 milijonov pa zavarovalnice. Nestalnost marke ograža naš izvoz Izvozniki proti prodali tokovnih mark v 15 dneh Zveza industrialcev za prede-1 borzah brez vsake razvrstitve in T A lvi A (* rt t a a An I 1 m \T a tvri/i w 1 »v n n / V /11 « tri m «4 a .1 I a - 1 _— n 1 rt X1 _ lavo mesa je poslala Narodni ban ki posebno spomenico, v kateri opozarja na naslednja dejstva: Naše gospodarstvo je z veliko nest-pnostjo pričakovalo rezultat konference v Dresdenu, v trdnem prepričanju, da bo mogoč naš izvoz v Nemčijo brez vseh ovir. Ker je bil tečaj marke 14‘80 din, so bili izvozniki tembolj optimistični. Zato so se pripravljali, da realizirajo draždanski sporazum, toda bili so razočarani, kef jim od tečaja marke grozi nov udarec. Narodna banka je namreč odredila, da se morajo vsi čeki, ki se glase na marke, prodati v 15 dneh. S tem je onemogočena vsaka načrtna razprodaja mark ter je naš izvozhik prisiljen, da v roku 15 dfti ptoda marke po onem tečaju, ki bo te dni dosežen na borzi. S tem se jemlje našemu izvozniku pravica, da sam razpolaga s svojim premoženjem in jem-e s-e mu možnost, da čim bolje vnovči svoje v Nemčijo izvoženo blago. S to odredbo pa se tudi povzroča kopičenje ponudb mark na edino na podlagi kronološkega toka našega izvoza. V spomehici z dne 31. oktbbra je Zveza tudi že navedla, da se naš izvoz ne bo gibal v enakih polmesečnih kvotah do konca le- ga je tudi pred kratkim padla marka za 0'29 din. Ti pojavi spravljajo izvoznike v veliko negotovost ter jih postavljajo pred dilemo: če naj izvažajo predmete, ki so nam bili dovoljeni ha draždanski konferenci ali ne. Jasno pa je, da to ni le v škodo izvoznikom, temveč tudi našemu kmetovalcu, ki bo moral znižati vsaj ža tako dolgo, dokler se cene ne Ustalijo na višini hovega tečaja marke, cene svojih proizvodov vsaj za toliko, kolikdr znaša padec marke pri nas. Na ta način je prišlo naše gospodarstvo v zelo težaven položaj ter sb postale vse pridobitve dtaž-danskega sporazuma iluzorne. Zahteve obrtnikov Sklepi vsedržavne konference obrtniških zbornic Na vsedržavni konferenci obrtniških zbornic in obrtnih Odsekov zborhic v Dubrovniku je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija, ki vsebuje te zahteve obrtnikov: 1. Kraljevska vlada se naproša, zlasti pa gosp. finančni minister, da se dosedanja datčna praksa izpreiheni tako, da bodo davčni zavezanci obdačevani po njih dejanskem dohodku. S tem bi se doseglo, da bi se davčno breme za obrtnike Znižalo, ne da bi pri tem trpela državna blagajna. 2. Predpisi « neposrednih daV- kih naj se enako ih v celoti uporabljajo proti vsem davčnim zavezancem ter naj se v cbloti uveljavi načelo progresivnega ob-ddčcttja, ki je poudarjeno v zakonu o neposrednih davkih. 3. Da se obrtniki, ki tudi delb-ma prodajajo nabavljano gotovo blago, izvzamejo iz ptve SkUpine člena 42. zakona o neposrednih dačkih ter se i ozirom ha njih obrt uvrste v drugo, oziroma v tretjo sktipino. 4. Prekliče naj se razpis finančnega ministrstva, po katerem se omogoča davčnim upravam, da 990 .440 pri nakupu naših površnikov. Fattft površnik ima wojo 100#/o vrednost! Izvolite se prepričati tudi Vi, nilostljiva, o kakovosti in dovršenosti našega kroja. odločuje/ Po malenkostni porabi vidit* takoj, koliko več Vdm zaleže Irt koliko Vam zato prihrani dobra Knei sladim 1 svojevoljno označujejo posamezna obrtniška podjetja kot industrijska in naj se označevanje obrtov določa le na podlagi izdanega obrtnega dovoljenja upravnih oblasti ter da se smatrajo kot industrijska podjetja samo ona, ki so vpisana v dotični industrijski register. 5. Da Se stavbeniki oziroma zidarji uvrste v drugo, oz. v tretjo skupino, nikakor pa ne v prvo^ kakor je bli tb dosedaj običaj. 6. Pbnovno naj se izvrši progresivno obdačenje zavezanbev pri-dobnine na podlagi pravičnih kriterijev ter S ciljem, da sfe odstranijo vse davčne neenakosti in da se progresivno obdačenje tudi dejansko izvede. 7. Davčna Stopnja naj se za drugo Skupino zniža od 8 na 6 odstotkov, za tretjo Skupino pa od 6 na 4%. 8. V lestvici dohodkov od 10.000 do 70.000 din naj se izvede še nadaljnja diferenciacija, in sicer na ta način, da se stopnja dopolnilnega davka na dohodek do 20.000 din zniža, poveča pa na dohodek od 20.000 do 70.000 din. 9. Dopolnilni družbeni davek naj se ne odmerja na podlagi višine rentabilnosti, temveč na isti način kakor pri samostojnih pridob-ninskih podjetjih z ozirom na velikost njih dohodka. Start j e riaših kiringo* Naš saldo proti Italiji se je po zadnjem izkazu silno povečal. Dočim je znašal po izkazu z dne 29. oktobra le 37*5 milijona lir, je znašal 5. novembra že 49-6 milijona lir. Silen dvig salda je vplival tudi na tečaj klirinške lire, ki je naravnost silno padla. Nekateri menijo, da je saldo tako silno na-rastel, ker ni italijanski zavod za časa sankcij nič obračunaval, sedaj pa se obračunavajo za časa sankcij vplačana plačila. Saldo proti Nemčiji se je dvignil od 15*2 na 16*4 milijona mark. V turškem in bolgarskem kli-ringu ni skoraj nobfenih izpre-memb. Saldo grško-jugoslovanskih bonov je padel za 0*2 na 41 milijonov d‘rahem, saldo blokiranih terjatev pa za 0*1 na 37*3 milijona din. Zboljšanje železniškega prometa z Nemčijo Na potu na koriferenco za pospešitev mednarodnega železniškega prometa v Parizu se je ustavil ,;gen. direktor jugosl. drž. železnic Naumovič v Berlinu, kjer se je sestal z gen. direktorjem nemških drž. železnic. Na sestanku sta razpravljala o zboljšanjii in pospeševanju železniškega prometa med‘ Nemčijd in Jugbslavijo. Dosežen je bil spor'ažiim. Zlasti grd za dlajšanje tbVofriegk prometa, ker sfe bo zaradi drdždanf skega sporazuma povečal jugoslovanski izvoz živine, žit, perutnine iri drugih proizvodov. Najbrže se bodo uvedli posebni tovorni vlaki za izvoz tega blaga. Razstava češkoslovaške knjige Včeraj se je zaključila razstava češkoslovaške knjige, ki je dosegla nad vse lep uspeh. Ne spada v okvir našega lista, da bi podrobneje razpravljali o tej razstavi, vendar pa je treba na eno stvar opozoriti slovensko javnost, to je na bogato strokovno literaturo, ki je bila zbrana na razstavi. Videli smo tu velika enciklopedična dela, velika zgodovinska in druga znanstvena dela ter nad vse bogato gospodarsko literaturo. Nehote se je vsiljevala primera med slovensko in češkoslovaško knjigo. Tudi slovenska knjiga je zlasti v zadnjih letih silno napredovala in dobili smo dela, na katera smemo biti kar ponosni. Omenjamo tu le knjige Akademske založbe. Toda silno revni smo še vedno na znanstvenih knjigah in celo na najbolj potrebnih priročnikih. Manjka nam res uporaben leksikon, manjka nam svetovna zgodovina, manjka nam gospodarskih in tehničnih, manjkajo nam najbolj nujni priročniki, ki jih ljudje vsak dan potrebujejo. Takšna dela se morejo izdati le s pomočjo oblasti ali mecenov. Za Slovenski pravopis smo dobili mecena, ali bo ta ostal čisto osamljen? In ali država ne bo nič dala za izdajo teh nujno potrebnih znanstvenih priročnih del? m »Journee industrielle« poroča, da so začele po devalvaciji cene v vsej Franciji rasti in da se to dviganje cen še ni ustavilo. Vsi francoski domači proizvodi so se povprečno podražili za 7,76 %>, dočim so se proizvodi, ki se uvažajo iz tujine, podražili za 22’05%>. 150 vagonov grozdja je Bolgarska letos izvozila v Avstrijo. Švicarska vlada je prepovedala ustanavljanje novih magacinov ali razširjenje starih. Tudi trgovine z enotnimi cenami so prepovedane. Dosedanje veleblagovnice ne smejo ustanavljati podružnic. Avstrija namerava uvesti davek na dobičke od devalvacije, ki so jih dosegla ona avstrijska podjetja, ki so bila dolžna v tujini v devalvirani valuti. Podatki se v ta namen že zbirajo. Nova določila glede trgovine z i koloniiami Zaradi Feniksa bo sklicana nova anketa Skupščine Feniksovih zavarovancev, ki bi morale dne 8. t. m. biti v več mestih Jugoslavije, so bile v nekaterih odgodene. Zagrebški odvetnik dr. Vimpolšek, ki je eden voditeljev Feniksovih zavarovancev, je pojasnil vzrok odgoditve takole: Dne 2. t. m. je imel zaradi upravičenih zahtev Feniksovih zavarovancev daljši razgovor s trgovinskim ministrom dr. Vrbaničem in pri tej priliki je bilo dogovorjeno, da bo med 12. in 14. novembrom sklicana v Beograd posebna anketa, na katero bodo povabljeni tudi zastopniki Feniksovih zavarovancev iz Zagreba, Ljubljane, Beograda, Osijeka in Vršca, kot delegata trg. ministra pa gg. Matjašič in prof. Todorovič. Ta delegacija bo imela nalogo, da izdela načrt za rešitev vprašanja Feniksa. Trg. minister je nadalje obljubil, da se je v tem vprašanju dogovoril tudi z ministrskim predsednikom dr. Stoja dinovičem, ki tudi želi, da se to vprašanje ugodno reši. Na ta način je dana možnost, da se vprašanje Feniksa reši še pred 28 novembrom, ko poteče sedanja uredba. Materialna sredstva pot delegatov bo dal minister iz fonda za kontrolo zavarovalnic Vse to je bilo vzrok, da so zavarovanci svoje skupščine odložili. Po novih predpisih italijanske vlade je izvoz blaga iz Italije v italijanske kolonije svoboden, z izjemo petroleja, njegovih derivatov, mineralnih olj in podobnih proizvodov. To sme izvažati samo Priv. družba za trgovino z italijanskimi kolonijami. Glede trgovine drugih držav z italijanskimi kolonijami pa veljajo odslej naslednja določila: Za uvoz tujega blaga v italijanske kolonije je potrebno posebno uvozno dovoljenje, ki ga daje guverner kolonije po zaslišanju posebnih komisij, ki so bile lani ustanovljene. Uvozna dovoljenja veljajo za 90 dni. Kadarkoli se zahteva tuja valuta ali izvoz italijanske valute v tujino, je za to potrebno dovoljenje komisije za valute. Na podlagi tega dovoljenja podružnice Italijanske banke se otvori prosilcu kredit po predložitvi konosementov. O tem so bili izdani od italijanske vlade posebni predpisi. Za uvoz blaga, ki se plača v valuti, bodo veljali posebni pogoji. Dovoljenje bo izdano samo, če zadostni meri. Dovoljen pa je uvoz onega tujega blaga, ki se plača po klirinškem obračunu med Italijo in drugimi državami ali ki se uvozi na podlagi zasebnih kompenzacij, v kolikor so te še dovoljene. Interesenti morajo glede klirinških vplačil dokazati, da imajo dovoljenje od »Isti tu to Nazio-nale per i Cambi con TEstero« ali njegovega zastopnika v podružnici Italijanske banke. Glede zasebnih kompenzacij pa morajo interesenti predložiti poleg dovoljenja prej imenovanega zavoda še dovoljenje »Istituto Nazionale Fa-scista per il Commercio estero« ali pa od enega naslednjih zavodov, ki jih je delegiral fašistični zavod: Banca di Napoli, Banca Com-merciale Italiana, Credito Italia-no, Banca di Roma ter Banca D’ America e dTtalia. Izvoz iz kolonij v Italijo je popolnoma svoboden, razen za neke posebne proizvode, za katere je kontingentiran. Izvoz iz italijanskih kolonij v tujino je dovoljen končno le po je blago potrebno in če se v Ita-1 predhodnem zavarovanju valute liji sploh ne proizvaja ali pa ne v pri podružnici Italijanske banke. Zunanja trgovina Naša tekstilna industrija je naročila v Italiji že 40 vagonov bombažnega prediva. Cene so ugodne ter je italijansko predivo mnogo cenejše od drugih prediv. Velja samo 10 din za kg. Naša trgovinska bilanca z Nem čijo je bila letos v septembru pasivna za 40,3 milijona din, dočim je bila v lanskem septembru pasivna za 0,2, v predlanskem pa aktiv na za 52,5 milijona din. zdravnik, ki je dvignil svojo bolnišnico na visoko stopnjo. Znan pa je bil tudi kot odličen narodnjak in vedno delaven kulturni delavec. Slava njegovemu spominu! Dr. Dragotin Lončar, priznani slovenski kulturni delavec je praznoval te dni svojo šestdesetletnico. Tudi naše čestitke! Zasebni nameščenci so imeli v Beogradu sestanek, na katerem so zahtevali, da se pokojninsko zavarovanje razširi na vso državo in se ustanove pokojninski zavodi še v Zagrebu, Sarajevu in Novem Sadu. Znana nemška tvomica Hard-muth na češkoslovaškem zgradi v Zagrebu tovarno svinčnikov. Ali res ni bilo mogoče, da bi si sami zgradili takšno tvornico? Bolgari jo imajo, Čehi tudi, le pri nas jo morajo ustanoviti tujci! V Celju je bila anketa zaradi zgraditve modernega poslopja za OUZD, ki bi veljalo sicer 2,850.000 dinarjev, ki pa je nujno potrebno. Upamo, da se bo finančno vprašanje ugodno rešilo in da ne bo delal SUZOR nobenih ovir, posebno ko je dala mestna občina v Celju stavbišče brezplačno na razpolago. Britanska vlada je izjavila, da ne bo ustavila naseljevanja v Palestino, ker se tak ukrep ne bi dal utemeljiti niti z gospodarskimi niti z drugimi razlogi. Vodja avstrijskih legitimistov baron Wiesner je bil te dni sprejet od Mussolinija. Oficialno se sicer zatrjuje, da je imel sprejem samo zaseben in informativen značaj. Vendar pa je sprejem vzbudil precejšnjo pozornost, tem bolj, ker je bil Wiesner nedavno v Budimpešti, kjer je imel zaradi obnovitve habsburške monarhije važna posvetovanja. S tem vprašanjem spravljajo tudi v zvezo Horthyjevo potovanje v Rim. Francoski uradni krogi_ cenijo, da je zahtevala španska državljanska vojna dosedaj okoli 200.000 smrtnih žrtev. Na fronti je padlo 50.000 vojakov, vseh 150.000 drugih pa je bilo ustreljenih brez sodbe ali pa po čisto kratkem procesu. Materialna škoda zaradi državljanske vojne pa se ceni na 20 milijard peset. jaka i. dr.; do 28. novembra za dobavo raznega železa, cevi, pločevine, vijakov, petrolejskih svetilk i. dr. in do 30. novembra za dobavo raznih čopičev in ščetk, sirkovih metel, smirkovega in steklenega papirja, kože za čiščenje i. dr. LICITACIJE Dne 11. novembra bo v inženirskem oddelku štaba Savske divizijske oblasti v Zagrebu ofertna licitacija za popravilo munieijskega skladišča na Grmoščici pri Zagrebu. Dne 14. oktobra bo pri Direkciji državnih železnic v Subotici ofertna licitacija za nabavo ca. 130.000 kub. metrov jelovih obrobljenih desk. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) Tržna poročila Doma in po svetli Nj. Vis. knez-namestnik Pavle je na svojem gradu na Brdu sprejel v nedeljo v posebni avdienci dr. Mačka. Dr. Maček se je odpeljal na Brdo ob 8. zjutraj ter ga je knez Pavle pridržal tudi na kosilu. Glasilo dr. Mačka »Hrvatski dnevnik« je objavilo vest o avdienci dr. Mačka v posebni izdaji. Minister dr. Korošec je imel v Zagrebu daljši razgovor z banom dr. Ružičem, nato pa je sprejel novinarje ter jim med drugim izjavil: »Vi bi radi vedeli, kaj je s hrvatskim vprašanjem. Jaz nisem sentimentalen, vedno jasno gledam. Hrvatje me včasih bolj ljubijo, včasih zopet manj. Jaz nisem mesec, ki gleda na zemljo sedaj mrko, sedaj prijazno. Jaz sem vedno ljubil in visoko spoštoval hrvaški narod in nimam drugega, kakor samo vročo željo, da končam svojo politično kariero s tem, da bodo vsi Hrvatje srečni in zadovoljni v naši državi in tudi z menoj.« Šefi združene srbijanske opozicije: Ljuba Davidovic, Aca Stanojevič in Jovan Jovanovič so podpisali dokument, v katerem ugotavljajo naslednji sporazum o ureditvi naše države. 1. Priznava se hrvatska zgodovinsko-politična individualnost. Ne razpravlja pa se še o tem, kako bi se moralo to priznanje uporabiti v vprašanju notranje ureditve države. 2. Poudarja se nujna potreba in aktualnost reform, ki so že danes na dnevnem redu. 3. Reforme se morejo izvesti samo z novo ustavo. Ne določa pa se način, kako da se pride do nove ustave. 4. Reforipe se morajo izdati v dveh smereh: 1. da se uvede demokratični in parlamentarni režim, 2. da se zasnuje nova notranja ureditev države v smislu sporazuma Srbov, Hrvatov in Slovencev, da torej nova ureditev zadovolji tako Srbe, ko Hrvate in Slovence. Sporazum glede načelnega vprašanja o notranji ureditvi države Dobave - licitacije Mestna elektrarna ljubljanska razpisuje oddajo reklamnih polj na 4 električnih javnih urah v mestu, bi torej bil med. srbsko združeno In to pred kavarnama Evropa, opozicijo doSefien, hi pa že dose- Zvezda, na Gortanovem trgu in ha žen glede procedure, kako naj se Masarykovi cesti. Podrobni pogoji Slaba vinska letina »Jutrnji list« poroča o letošnji vinski letini, ki jo označuje kot zelo slabo. Kakovost pridelka je sicer dobra, vendar pa je količina popolnoma nezadovoljiva. Pero-nospora, Oidij in toča so zlasti v zapadnih (Slovenija) in južnih krajih povzročili velikansko škodo. 50 do 75 odstotkov grozdja je bilo uničenih, da je donos v vsej državi za 30% manjši ko druga leta. Samo južni Banat in nekateri drugi kraji so odrezali bolje. V Sloveniji je donos za 60—70V® manjši. Za mošt se plačuje po 2-50 do 4-50, najboljše kakovosti po 5—6 din za liter. V Hrvatski in Slavoniji je donos le za 40°/o manjši. Mošt je po 1*50 do 3 din. V Sremu je bila letina približno ista, mošt pa je po 0-75 do T50 din. Najboljša je letina v Banatu, kjer pa so tudi cene najnižje, da se plačuje mošt le po 0-50 do 1*— din, boljše vrste pa tudi do 2-80 din. Malo boljše so cene v Nego-tinu. Zaloge vina so majhne in računa se z dvigom cen. ves sporazum izvrši in na kar po laga dr. Maček posebno važnost. Dr. Maček zahteva namreč, da sporazum ne sklenejo stranke, temveč da mora biti delo vseh skupin, ki imajo koren v narodu. Zato zahteva svobodne volitve v konsti-tuanto, ki pa naj brez majorizacije sklene novo ustavo. Voditelji združene srbske opozicije dostavljajo svojemu dokumentu še pojasnilo, da dr. Maček svojih zahtev glede načelnega sporazuma še ni konkretiziral, temveč, le izjavil, da so meje in dinastija Karadjordjevičev izven- debate. Vlada je sklenila, da bo ir najkrajšem času predložila narodni skupščini v odobritev konkordat, ki je bil lani sklenjen med Vatika- so interesentom na razpolago v pisarni mestne elektrarne. Ponudbe je vložiti v zaprtih ovojih z označbo »Reu« do 11. novembra. Mestna elektrarna ljubljanska razpisuje dobavo 250.000 računov (verižni vzorec). Pogoji v pisarni elektrarne med uradnimi urami. Ponudbe je vložiti do 18. novembra pod »Ponudba računov«. Gradbeni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 10. novembra ponudbe za dobavo 300 m* okenskega stekla. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 23. novembra ponudbo za dobavo 140 m moketa in 3400 kg kalcijevega karbida. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 18. novembra ponudbe za dobavo 10 ton peska podpisan na^° ^ ^ tUdi Že, bata«i7 »Mne, , j „ r,„„ j žice i. dr.; do dne 21. novembra za i? •',ai? Im v svečani dobavo raznih železnih cevi, prebi-gradu Mano Indelll je V svečam , matric ter raznih nln namestniku svoja akreditivna pisma. BOSCH- SERVICE Izvršujem vsa popravila magnetov za avtodyname, zaganjače (Anlasser) ter vso električno napeljavo na avtomobilih in motociklih Lastne naprave za polnjenje akumulatorjev. Vedno v zalogi vsi tovrstni Bosch-proizvodi I. KRALJIC, LJUBLJAU MSMSVIISU C H - UL 25-55 v oarva. pletUra in Ze v 24 urah s*r ••*** obleke klobuke-Itd. Skrobl in avetlolika srajce ovratnike m manšete. Pere «uM. mo n e im lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6 Šelenbnrgova ni. 8. Telefon it. 22-72. Mariborski svinjski sejem Na svinjski sejem dne 6. novembra 1936 je bilo pripeljanih 461 svinj, cene so bile te: mladi prašiči 5 do 6 ted. stari 60—100, 7 do 9 tednov 120—150, 3 do 4 mesece 165—225, 5 do 7 mesecev 240—335, 8 do 10 mes. 360-530, 1 leto 570—900 din za komad, 1 kg žive teže 6—7'75, 1 kg mrtve teže 8—10'50 dinarjev za komad. Prodanih je bilo 116 svinj. Direkcija drž. rudnika v Kaknju »i ».i , sprejema do 19. novembra ponudbe Za upravitelja tržaške škofije je za dobavo raznega jermenja. bil imenovan goriški nadškof Mar- Direkcija drž. rudnika Ugljevik gottl, ki je tudi ze prevzel svoje sprejema do 20. novembra ponudbe posle. To je menda druga_ plat me- 0qq m žice za žično železnico. dalje o »novi politiki« Italije do Jugoslavije. Pri nedeljskih občinskih volitvah v drinski banovini je dobila JRZ 316 občin ali 73'32°/o. Združena opozicija je dobila 57 občin, druge stranke pa so še slabše odrezale. Gospa Zinka Rybareva, vdova velezaslužnega voditelja tržaških Slovencev in poznejšega pooblaščenega ministra dr. Rybara je umrla v Beogradu. Blaga pokojnica je hila iz znane narodne rodbine Kastelčevih iz Materije ter se je v narodnem življenju tržaških Slovencev odlično udejstvovala. Neštetim je pomagala v bedi in tudi sicer, kjer je le mogla. Plemenito pokojnico bo ohranila Slovenija v častnem in hvaležnem spominu. Naše iskreno sožalje žalujočim! Dr. Janko Marolt, zdravnik na Vrhniki in njen bivši dolgoletni župan, je umrl v starosti 75 let. Pridobil si je mnogo zaslug za gospodarski napredek Vrhnike, zlasti z ustanovitvijo občinske hranilnice. Bodi mu ohranjen blag spomin! Dr. Ivan Železnikar, primarij banovinske bolnišnice v Slovenjem Gradcu, je nenadoma umrl, star 59 let. Pokojnik je slovel kot Izvrstni Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 26. nov ponudbe za dobavo raznih barv, laka, masti za parket, vazelina, salmi- KU$E|E vrs-L por folog rafij alru ali risbah izvršuj* naj sol id n # ki iš a mu 5T*DEU I1UBL1ANA DALMATINOVA 13 Radio Ijubliana Sreda, dne 11. novembra. 12.00: Operni odlomki (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Plošče — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Mati premišljuje o vojni (ga. Angela Vode) — 18.20: Atek je padel... (pesmi in recitacije) — 18.40: O nujnem dednem deležu (Valentin Bidovec, starešina sodišča) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nacionalna ura — 19.50: šahovski kotiček (dr. Anton Bajec) — 20.00: Koncert godalnega orkestra Orkestralnega društva Glasbene Matice: Uvodna beseda: Skladbe sporeda in njih skladatelji (prof. L. M. Škerjanc) — 21.00: Haydn: Kvartet v F-duru op. 3, št. 5 (plošče) — 21.20: Koroške pesmi (zbor koroških Slovencev) — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Plošče. četrtek, dne 12. novembra. 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Plesi narodov (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Pestri zvoki (radijski orkester) — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Kolarič) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nacionalna ura — 19.50: 10 minut zabave: Nova budilka (prizor) — 20.00: Narodne z vseh strani. Sodelujejo: Drago žagar, Akademski pevski kvintet in radijski orkester — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Za zabavo! (Cimermanov trio). Iidtatrij »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. dL njen predstavnik O Mlhalek. vsi v Ljubljani.