Terme Ptuj
S/». HOTELS i, RESORTS
Torek: Tednikov kopalni dan
\
-50 %
a celodnevno vstopn.co
TEDNIK
Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 20. decembra 2016. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.
® 02/ 7494 530 M termalni.park@terme-ptuj.si
Črna kronika PP Lenart • Število prometnih nesreč in smrtnih žrtev se povečuje O Stran 24
Ptuj, petek, 15. aprila 2016 letnik LXIX • št. 30 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
v
Štajerski
www.tednik.si
■ Stajerskitednik I Stajerskitednik
Podravje Juršinci • Starši Vrtcu dolgujejo 21.000 evrov
O Stran 6 Sv. Andraž • Občinska delavka izgubila sodno bitko O Stran 8 Kmetijstvo Slovenija • Za promocijo mleka in mesa 3,2 milijona € O Stran 9
Šport
Nogomet • Prva zmaga Matica po vrnitvi?
Rokomet • Drava superiorno do nove zmage
O Stran 11
Štairnki TEDMIK
Ptuj, Podravje • Še en okostnjak iz omare nekdanjega župana
Košarkarska zveza toži Ptuj za 600-000 evrov
Propadla zamisel o organizaciji tekem evropskega prvenstva v košarki leta 2013 je še ena izmed nesrečnih ptujskih peripetij. Ne samo, da se je Ptuj pod nosom obrisal za organizacijo prvenstvenih tekem, tudi dvorana, v kateri bi tekme odigrali, ni nikoli dobila svoje realne podobe. Več na straneh 2 in 3.
Foto: Črtomir Goznik
«k* jf	Gora - Kreativni,
fl	z inštrumenti, ne
r .jT , ^	i računalniškimi
OKIMO	„fekli
r <cí	j
.v 4 i
Vrtec Ptuj •
Zaposleni bodo povedali, kaj si mislijo o ravnateljici
S Strani 6 in 7
Perutnina Ptuj •
Poplačali stara posojila in najeli novo
S Stran 8
Boxmark Kidričevo *
Poslovali bodo z lastnim kadrom, brez agencijskih sodelavcev
O Strani 8 in 9
2 Štajerski
Aktualno
petek • 15. aprila 2016
Slovenija, Podravje • Nepremičninski trg počasi oživlja
Prodaja hiš in stanovanj narašča,
Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS) je objavila poročilo o slovenskem trgu nepremičnin za lansko leto. Kriza ne vse od leta 2008, se počasi zaključuje. Cene nepremičnin pa tistih pred krizo najbrž še lep čas ne bodo dosegle.
Lani je bilo na prostem trgu ali javnih dražbah sklenjenih okrog 28.000 kupoprodajnih poslov z nepremičninami, njihova skupna vrednost pa je znašala okoli 1,6 milijarde evrov. V primerjavi s predlanskim letom sta se povečala tako število poslov (za 2 %) kot njihova skupna vrednost (za 4 %). Trend rasti prometa, ki se je začel leta 2014, se je torej lani z nekoliko zmanjšano močjo nadaljeval, število prisilnih dražb pa se je zmanjšalo. GURS kot razloge za pozitiven trend našteva rast gospodarstva, zaposlovanja in plač, deflacijo ter zgodovinsko nizke obrestne mere. Iz istih razlogov, pa tudi zaradi nestabilnosti trgov z vrednostnimi papirji in razmeroma nizke obdavčitve nepremičnin, pa so nepremičnine vse privlačnejše tudi kot fi-
nančne naložbe. Posebno negativnega vpliva ni imel niti novi energetski zakon, po katerem morajo od začetka lanskega leta lastniki pri prodaji ali oddaji nepremičnin kupcu predložiti energetsko izkaznico.
Hitrega obrata cen najbrž ne bo
Od leta 2008, ko se je kriza začela, so cene stanovanj padle približno za četrtino, cene hiš s pripadajočim zemljiščem pa za približno 30 %. Cene stanovanjskih nepremičnin so lani ostale na približno enaki ravni kakor leto prej, tudi v prihodnosti pa bodo najverjetneje stagnirale ali zmerno rasle. »Scenarij skokovitega povečanja prometa, hitrega obrata in skokovite rasti cen ter začetka napihovanja
Uvodnik
O domačih kislih jabolkih
V deželi na sončni strani Alp se kar vrstijo afere druga za drugo. Skorajda ne mine dan, ko nas ne pretrese kakšen nov škandal, ki nam ga zagode družbena elita. Kljub temu pa vsa ta škandalozna razkritja kaj več od le kratek čas trajajočega medijskega pompa, zmigovanja z glavami ter vse bolj zaostrenih družbenih in političnih razmer ne prinesejo. Zadeve se nikakor ne premaknejo z mrtve točke. Pa naj gre za odkritje afer vseh afer, škandalov vseh škandalov.
Enostavno; zdi se, da nas ne more nič več presenetiti. Niti zgodbe o milijardni dokapitalizaciji bank, pa o prirejenih javnih naročilih, o bajnih izplačilih delovne uspešnosti in avtorskih honorarjev, o nerazumljivih dodatkih za stalno pripravljenost, o korupciji v zdravstvu in politiki ali pa o množičnem odtekanju denarja v davčne oaze. Nič novega niso niti razkritja o izkoriščanih delavcih, o nedostojnem življenju ob minimalni plači, pa vsakodnevne zgodbe o ponižanih upokojencih z naravnost mizernimi pokojninami in druge krute socialne zgodbe, ki so velikokrat posledicapredvsem našega nepravičnega sistema...
Grehom naše elite enostavno ni videti konca. Nič čudnega, da v vsej tej poplavi škandalov med »navadnimi« državljani vlada vtis, da zanje ni luči na koncu tunela. Kajti ta je rezervirana le za privilegirance, za elitneže. Pa vendarle. Enkrat bo treba zagristi v cel zaboj vseh teh domačih kislih jabolk in končno v naši lepi deželici vzpostaviti nek red na vseh področjih. Takšen, ki bo enak za vse - za navadne in elitne izbrance, kajti logike v tem, da bi dobršen del državljanov živel pod pragom revščine, medtem pa bi peščica elitnežev imela toliko premoženja, da bi ga »morala« celo skrivati z davčnimi utajami, pranjem denarja in izogibanjem sankcijam, enostavno ni.
Monika Levanič
Kje so kmetijska zemljišča najcenejša
Tudi kmetijskih zemljišč se je lani na Štajerskem prodalo za desetino manj kot leta 2014, se je pa njihova povprečna cena zvišala za 7 % in zdaj znaša evro in pol za kvadratni meter. Povprečno lani prodano kmetijsko zemljišče na Štajerskem je merilo 6.700 kvadratnih metrov, kar je največ v vsej Sloveniji.
Na GURS-u pravijo: »Najnižje cene na Štajerskem so bile na območju Dravinjskih goric in Haloz. Gibale so se okoli 0,90 evra za kvadratni meter. Najvišje pa na območju med Mariborom in Slovensko Bistrico in na Dravskem polju, kjer so se gibale okoli 1,60 evra za kvadratni meter.« Upadla je tudi prodaja gozdov, povprečna cena pa se je za 7 % zvišala in zdaj znaša 0,58 evra za kvadratni meter, seveda odvisno od lokacije in kakovosti. »Najvišjo ceno, okoli 0,70 evra za kvadratni meter, so gozdna zemljišča dosegala na območju Slovenskih goric,« pojasnjujejo na GURS-u.
novega nepremičninskega balona je manj verjeten. Verjetno bomo še kar nekaj časa priča trga v znamenju kupcev, za razliko od predkriznih časov, ko so cene nepremičnin diktirali prodajalci,« menijo na GURS-u. Socialno-gospodarske okoliščine namreč kljub pozitivnim trendom še vedno niso dovolj stabilne, tako da je teoretično možno tudi ponovno krčenje prometa in nadaljnje padanje cen. Dosežene pogodbene cene nepremičnin na slovenskem trgu GURS sicer spremlja že od začetka leta 2007, vendar pa so poročila merodajna od 1. julija 2013. Šele od takrat naprej namreč morajo podatke o poslih poleg Davčne uprave posredovati tudi prodajalci in najemodajalci.
Slovenski nepremičninski fond je ocenjen na 119 milijard evrov, od česar 844.000 stanovanjskih enot predstavlja 60 % vrednosti. 38 % vseh stanovanj je v večstanovanjskih zgradbah, prav s temi pa je prometa največ. Na Štajerskem so jih lani prodali več kot 1.500, povprečna cena rabljenih stanovanj pa se je minimalno zvišala. Na
GURS-u pojasnjujejo: »Realno povpraševanje je na Štajerskem zaradi nizke kupne moči prebivalstva še vedno razmeroma majhno, zaznati pa je tudi vse večje povpraševanje po najemu stanovanj.« Ker novih stanovanj že primanjkuje, večjih stanovanjskih novogradenj pa ni, pričakujejo obujanje v času krize zaustavljenih projektov in uspešno prodajo novo dokončanih stanovanj. Igor Jakolič iz ptujske nepremičninske agencije Dividenda dodaja: »Zaradi po-
Ptuj • Še en okostnjak iz omare nekdanjega župana
Košarkarska zveza toži ptujsko
Propadla zamisel o organizaciji tekem evropskega prvenstva v košarki leta 2013 je še ena prvenstvenih tekem, tudi dvorana, v kateri bi tekme odigrali, ni nikoli dobila svoje realne podobe.
Vse skupaj se je ustavilo pri zamislih in idejah. Dvorane niso zgradili, ker zanjo ni bilo denarja - ne zasebnega in ne javnega. Mestna občina (MO) Ptuj potem Košarkarski zvezi Slovenije (KZS) tudi ni plačala prijavnine za organizacijo prvenstva. Zaradi neizpolnitve obveznosti in izterjavo dolga v znesku 600.000 evrov je KZS zoper MO Ptuj leta 2015 na Okrožno sodišče v Ljubljani vložila tožbo. Kljub vloženi tožbi med strankama potekajo dogovori za možnost izvensodne poravnave - kar so nam povedali tako na sedežu KZS kot tudi v kabinetu župana MO Ptuj.
Štajerski TEDNIK
www.tednik.si
n
Stajerskitednik Stajerskitednik
Senčar si prizadeva za čim ugodnejšo rešitev spora
»V sklopu organizacije EuroBasketa 2013 sta KZS in MO Ptuj 3. marca 2011 podpisali Pogodbo o medsebojnem sodelovanju. Na podlagi kasnejše (ne)organizacije prvenstva na Ptuju in posledično nerealiza-cije pogodbe ter po večkratnih pozivih k plačilu je KZS zoper MO Ptuj vložila tožbeni zahtevek na plačilo v pogodbi določenega zneska 600.000 evrov (štirikrat 150.000 evrov) z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Ves čas od vložitve tožbe na relaciji med županom (občinsko upravo) ter predstavniki KZS tečejo pogovori za izvensodno rešitev nastalega problema. Župan Miran Senčar je v zvezi s tem opravil tudi sestanek z general-
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemlja-rič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
Foto: MV
petek • 15. aprila 2016
Aktualno
Štajerski	3
Povprečno lani prodano rabljeno stanovanje
zemljišč upada
premičninskega trga, ki je skupaj z gospodarsko krizo vztrajala
				Cena za m2 v € |
Ptuj z okolico		51	1976	990
Štajerska		51	1972	1.030
Slovenija		52	1975	1.440
Povprečna lani prodana hiša				Vir: GURS
i	| Površina v m2			
Ptuj z okolico	120	1.140	1969	62.000
Dravsko polje	120	1.610	1962	52.000
Štajerska	150	1.020	1972	81.000
Slovenija	150	900	1972	108.000
manjkanja novih stanovanj so tudi cene rabljenih stanovanj še vedno relativno visoke. Ko bodo na Ptuju postavili kak večji blok, bodo gotovo padle.«
Cene hiš ostajajo enake
V slovenskih hišah je registriranih okoli 523.000 stanovanj, od tega 82 % v samostojnih (družinskih) hišah, 10 % v dvojčkih in 8 % v vrstnih hišah. Na Štajerskem so lani prodali okoli 800 eno- in dvostanovanj-skih hiš, kar je 5 % več kot leto poprej. Vodja nepremičninske
agencije RE/MAX Poetovio Tanja Tučič pojasnjuje: »Cene hiš so ostale nespremenjene. Kar nekaj transakcij pa imamo tudi z vikendi, ki jih ljudje ne kupujejo več kot hiše za oddih, ampak za stalno bivanje.«
Povpraševanje po zazidljivih zemljiščih se je ustavilo že leta 2011 in od takrat niha na približno isti ravni, lani pa je število prodaj doseglo rekordno nizko raven. Na Štajerskem so lani evidentirali manj kot 400 prodaj teh zemljišč, kar je 14 % manj kot leto prej. V povprečju so zemljišča dosegla ceno 34 evrov za kvadratni meter, kar je 36 % več kot v letu 2014. Na Ptuju z okolico je bila povprečna cena
obalno območje osrednjeslovensko območje gorenjsko območje kraško območje slovenija koroško območje iTAlERSKO OBMOČJE
savinjsko območje goriško območje
notranjsko območje dolenjsko območje posavsko območje pomursko območje
CMiul.ooae o 25 50 75 100 L25 150 175 2DO 225
Vir: GURS
Povprečne cene hiš s pripadajočim zemljiščem v 1.000 evrih po regionalnih analitičnih območjih
zazidljivih parcel 35, na Dravskem polju pa samo 13 evrov za kvadratni meter.
Promet s poslovnimi nepremičninami pa je še vedno zelo skromen, saj ima močno konkurenco v najemnem trgu: veliko izpraznjenih prostorov in pisarn so lastniki pripravljeni oddati tako rekoč za vsako ceno. Poslovne nepremičnine so tako edini segment nepremičninskega trga, kjer pravega oživljanja še ni zaznati.
Tučičeva sklene: »Situacija se definitivno izboljšuje. Opaža-
mo, da so tudi banke vse bolj odprte za dajanje kreditov, kar dogajanje na trgu vsekakor pospeši. Najhitreje prodamo stanovanja, sploh tista do 2. nadstropja, pa tudi hiše do kakšnih 100 ali 120 tisočakov.« Ja-količ dodaja: »Trenutno je opaziti povečano povpraševanje po gradbenih parcelah, pa tudi po dražjih hišah (v vrednosti okrog 200.000 evrov). V tem je glavna razlika od preteklih let, bistvenih sprememb pri količini prometa pa še ni.«
Eva Milošič
m kmetijska zemljišča 3*
■ INDUSTRIJA 4K
d LOKALI
BK
GOZDNA ■ GARAŽE ■ OSTALE ZEMLJIŠČA IX NEPREMIČNINE
3%
imS
Vir: GURS
I STANOVANJA 449£
Število evidentiranih prodaj po vrstah nepremičnin v obdobju od 2007 do 2015
Vir: GURS
Deleži vrednosti prometa nepremičnin po vrstah nepremičnin v letu 2015
Vir: GURS
Foto: CG
občino za 600.000 evrov
izmed nesrečnih ptujskih peripetij. Ne samo, da se je Ptuj pod nosom obrisal za organizacijo
Foto: Črtomir Goznik
nim sekretarjem KZS Matejem Erjavcem na sedežu KZS v Ljubljani. Bilo je opravljenih tudi več telefonskih pogovorov. Vsa
prizadevanja znotraj mirnega reševanja spora gredo v smeri, da bi čim manj obremenili občinski proračun, da bi dosegli
dogovor obročnega odplačevanja ter da bi sklenili dogovor, ki bo v dobrobit ptujske košarke,« so o reševanju nastalega spora povedali na MO Ptuj.
Čelan: »Pogodbo smo podpisali pogojno in v korist KZS v konkurenčni tekmi z Italijo.«
Za pojasnilo v zvezi z nastalo situacijo smo zaprosili še nekdanjega ptujskega župana Štefana Čelana. Dejal je, da je okrog plačil KZS veliko zavajanja in sprenevedanja. »Na srečo obstajajo številni pisni dokumenti, ki jasno kažejo, kako smo se dogovarjali in čemu. Najprej je treba pojasniti, da je Slovenija lovila zadnji vlak v tekmi z Italijo za izvedbo evropskega prvenstva. Občine smo takrat KZS pomagale in na mnogih področjih prehitevale formalno-pravne predpise. Ena izmed takih aktivnosti je bila pogodba o sofinanciranju prvenstva s strani lokalnih sku-
pnosti, ki naj bi predstavljala prednost pred Italijani. To pogodbo smo občine podpisale pogojno, zgolj kot dokument, ki ga je KZS morala predložiti FIBA EU kot konkurenčno prednost pred Italijani. Na več sestankih s KZS je to bilo jasno povedano in tudi zapisano, da smo občine
dolžne izpolnjevati zakon o javnem naročanju in zakon o izvrševanju proračuna. Zato je bilo treba za podpis prave pogodbe o sofinanciranju izpeljati vse legalne in legitimne postopke, ki smo jih občine naknadno tudi izpeljale. Skupen dogovor je bil, da se kotizacija v višini 600.000 evrov poravna zgolj v primeru, če je prvenstvo izvedeno v konkretni občini. V nasprotnem primeru te stroške prevzame tista občina, ki bo prvenstvo izvajala. Žal se je v tem primeru, kakor tudi v mnogih drugih, izkazalo, da je dobrota vedno bila sirota,« je povedal Čelan in dodal: »Z menjavo vodstva na KZS so vsi izgubili spomin in so naenkrat postali goli formalisti in začeli
terjati denar. Osebno sem prepričan, da imamo dovolj argumentov, da na tovrstne provoka-cije ne nasedamo in uporabimo vsa legalna in legitimna sredstva za zavrnitev tovrstnih izsiljevanj. Žalostno je, da tudi med športnimi sodelavci ni več poštene igre. Delno sem seznanjen s pogajanji, ki jih vodi naša občina z novim vodstvom KZS. Ker vem, da je občinski svet sprejel predlog o plačilu kotizacije v višini 50.000 evrov (MO Ptuj ga do danes, iz meni neznanih razlogov, še ni poravnala), bi bilo prav, da se ta znesek poravna. Vse druge oblike izsiljevanja za plačilo pa ne sodijo med poštene in korektne ljudi.«
Mojca Zemljarič
4 Štajerski
Tednikov objektiv
petek • 15. aprila 2016
Podravje, Slovenija • Aktivisti proti novim zajezitvam rek, hidroelektrarn za oskrbo z elektriko
Vodna energija ni prav nič zelena,
Slovenija s preskrbo z električno energijo nima nikakršnih težav, kljub temu pa se redno pojavljajo predlogi, kje bi tnih črpalk in električnih vozil povečala, evropska direktiva pa vse države članice Evropske unije zavezuje, da porabo
Po podatkih Elesa je Slovenija v letu 2014 iz tujine prevzela 7.254 GWh električne energije, na tuje pa oddala 9.946 GWh. Tudi strokovnjak za energetska in okoljska vprašanja dr. Peter Novak je za Delo jasno povedal: »Sedanje kapacitete za proizvodnjo elektrike pokrivajo 99,8 odstotka naših potreb, vendar izvoz in uvoz nista vedno izravnana, zato se zgodi, da domače elektrarne delujejo z zmanjšano močjo ali celo stojijo, ker so v sedanjih pogojih trga neekonomične.« To načrtovalcev novih hidroelektrarn ne moti, saj je mogoče pri gradnji veliko zaslužiti (s pomočjo subvencij tudi iz državnega, torej našega, žepa), kapital pa je tudi edini kriterij za odločanje o gradnji HE. Težave z ekonomsko neupravičenostjo gradnje in katastrofalnimi posledicami za okolje naj pač reši država ...
Zgodovina protestov proti zajezitvam rek se začne že z ameriškimi Indijanci, eden največjih uspehov sploh pa ostaja rešitev reke Franklin v avstralski Tasmaniji leta 1983. Nobene

2.700 novih katastrof
Po podatkih organizacije EuroNatur je na Balkanu povsem nedotaknjenih še približno tretjina rek, dobro ohranjenih oz. delno reguliranih pa polovica. Žal se to lahko hitro spremeni: v naslednjem desetletju namreč na Balkanu načrtujejo kar 2.700 novih zajezitev! Organizaciji EuroNatur in RiverWatch sta za kampanjo Save the Blue Heart of Europe (Ohranimo modro srce Evrope) izdelali zemljevid jezov na Balkanu. Črne pike označujejo že obstoječe jezove, rumene tiste, ki jih pravkar gradijo (okrog 40 jih je), rdeče pa načrtovane novogradnje.
posebne organizacije ali koordinacije ni bilo; približno 1.200 ljudi je preprosto pol leta neprestano protestiralo. Danes je tam nacionalni park, ki prinaša več dobička, kot bi ga HE sploh lahko. Premiki se dogajajo tudi pri nas; številne nevladne organizacije in posamezniki so odločeni pred jezovi obvarovati reko Muro, zavod Leeway collective pa bo s protestno plovbo stopil v bran slovenskim in balkanskim rekam.
V čem je težava hidroelektrarn?
Jezovi rečni ekosistem spremenijo v jezerskega; temperatura vode se zviša, vsebnost kisika v vodi pa zmanjša, kar ogroža tam živeče živalske in rastlinske vrste. Onemogočijo migracijo rib in drugih vodnih organizmov, s tem pa škodijo celotnim ekosistemom. Veliko vrst rib zaradi drsti ali letnih časov plava
»Naravovarstveniki niso ljudje, ki objemajo drevesa in jejo regrat. Skrajni čas je, da naravovarstvopostane rokenrol!« poziva Rok Rozman.
Balkan Rivers Tour
Nekdanji olimpijec, veslač v četvercu brez krmarja, kajakaš, biolog in ekološki aktivist Rok Rozman s predavanji in filmskimi projekcijami po vsej Sloveniji ruši dobro propagiran mit, da so HE zelen, obnovljiv vir energije. Z zavodom za promocijo in varovanje vodnih ekosistemov Leeway collective to soboto, 16. aprila, pričenja največjo akcijo reševanja rek Slovenije in balkanskega polotoka doslej. V akciji Balkan Rivers Tour se bo na stotine ljudi iz vse Evrope odpravilo na protestno plovbo proti novim zajezitvam rek. Pluli bodo po osemnajstih rekah v šestih državah (Slovenija, Hrvaška, Bosna, Črna gora, Makedonija in Albanija), pripravljajo pa tudi pohode, projekcije filmov, okrogle mize, predavanja in še kaj.
Na pot se bodo odpravili po Savi Bohinjki, zaključili pa jo bodo v Tirani s protestno flotiljo iz kajakov, po vzoru Indijancev. Albanskemu predsedniku vlade Ediju Rami bodo tudi predali podpise peticije v podporo razglasitve rečnega narodnega parka na Vjosi. Projekt so podprli številni sponzorji in organizacije, tudi WWF (Svetovna organizacija za varstvo narave), RiverWatch in EuroNatur. Ker so pomoč obljubile tudi ugledne medijske hiše, kot sta National Geographic in BBC, pričakujejo, da bo dogodek spremljalo okrog 120 milijonov ljudi, s solarno energijo pa bodo posneli dokumentarni film. Vse prijazno vabijo, da se jim pridružite na celotni turi ali vsaj na kakšnem od dogodkov, več informacij pa lahko najdete na spletnem naslovu www.balkanriverstour.com
Foto: Anže Osterman
Foto: Anže Osterman
proti toku in tako vsako leto po reki navzgor prenaša na tone hranljivih snovi, HE pa ta tok prekinejo. Škodljivo je tudi nihanje vodostaja, ki uničuje ribja drstišča, ikre in mladice. Upravljavci HE morajo pridobivanje električne energije prilagoditi dnevno nestalnemu povpraševanju, zato pretok skozi turbine v kratkih obdobjih spreminjajo, nihanja pa popustijo šele mnogo kilometrov za zadnjo elektrarno.
Vsaka HE sicer ima določen minimalni pretok, ki naj bi ravnovesje ohranjal. Kajakaš in borec za reke Rok Rozman iz zavoda Leeway collective pa pravi: »Te določbe HE gladko kršijo. Na Blejskem mostu na Savi Dolinki, denimo, je določen minimalni pretok 10 kubičnih metrov vode, dejansko pa včasih spuščajo samo 3 kubike.« Zajezene reke so bolj revne z živalskimi vrstami, pa tudi števi-
lo osebkov je manjše. Če v reko naselijo tujerodne ribje vrste, te sčasoma prevladajo. Z domoro-dnimi vrstami iz ribogojnic, ki so z ribami v akumulacijskem jezeru plodne, pa se izgublja genetska pestrost.
Po reki pa ne potujejo le živali, temveč tudi rečni material. Avstrijski znanstveniki so v Donavo vrgli prodnike z vgrajenimi GPS-oddajniki in tako ugotovili, da so kamni v povprečju prepotovali 3 kilometre na leto. Reke prenašajo in drobijo grušč, prodni nanos pa je temelj za nastanek hranilnih prsti. Zajezene reke lahko začnejo poglabljati korita, čemur sledi upad nivoja podtalnice. V Etiopiji, recimo, bodo letos končali največji jez v Afriki, kar bo gotovo povzročilo težave v Egiptu in Sudanu, kjer vode primanjkuje že sedaj. Material (mulj in prod) pa reka tudi nalaga ob jezu. Rezervoar pri jezu na Ko-
bili na reki Idrijci se je letos do roba napolnil s prodom. Težavo so rešili tako, da so zapornice preprosto odprli, material pa je nekaj metrov na debelo zasul zaščiten kanjon reke .
Z zajezitvami se tudi slabša kakovost vode in veča poplavna ogroženost. Poleg tega v akumulacijskih jezerih z anaerobno fermentacijo nastaja metan, ki je podnebju nekajkrat bolj škodljiv kot ogljikov dioksid. Na celotni zemeljski obli največ metana proizvede živinoreja, takoj za petami pa so ji tropska akumulacijska jezera. Če usedline čistijo, pride do kratkotrajnega, a obsežnega onesnaženja vode, stroške sanacije pa največkrat plačujejo z javnimi sredstvi. Rozman dodaja še: »Poskusite spati pod jezom. Vsaka celica v telesu bo to čutila kot zelo slabo idejo. Le redko kdo pa se zaveda, da so jezovi tudi v resnici tempirane bombe. Na svetu približno enako število žrtev umre zaradi nuklearnih elektrarn in počenih jezov.«
Dravo smo že uničili, zdaj so na vrsti njeni pritoki
V Sloveniji s HE pridobivamo približno tretjino vse električne energije. Trenutno imamo 21 ve-
petek • 15. aprila 2016
Tednikov objektiv
Štajerski	5
je dovolj
obnovljiva pa še manj
lahko postavili nove hidroelektrarne (HE). V prihodnosti naj bi se poraba elektrike zaradi povečanega števila toplo-energije letno zmanjšajo tudi za 1,5 %. Ekologi svarijo, da hidroenergija nikakor ni zelena, obnovljiva pa še manj.
SJ£ *	-	o # • a © *

Stara Zagqro#


Burgas 9
•
ttsficyl»0
¿ j»
%
likih in okrog 450 malih HE, pa tudi črpalno HE vAvčah na Soči, katere moč znaša 185 MW, za črpanje vode pa porabi 180 MW... »Slovenija elektriko izvaža. Podatke o tem, koliko je dejansko izvozimo, pa vsi skrivajo, čeprav ne bi smeli. Dejstvo je, da lahko ustavimo vse slovenske HE, pa ne bo ugasnila niti ena žarnica,« meni Rozman. »Evropska banka za obnovo in razvoj pa ima za nove jezove že rezerviranih 241 milijonov evrov. Davkoplačeval-skega denarja,« dodaja.
Andrej Tumpej z Dravskih elektrarn Maribor (DEM) pa pojasnjuje: »Reka Drava je na območju Slovenije energetsko praktično v celoti izkoriščena. Na njej obratuje osem velikih HE in tri male.« Pojavljajo pa se vedno novi predlogi za gradnjo malih HE na pritokih Drave, npr. na Meži, Mislinji, Lobnici, Radoljni itd. Tumpej pojasnjuje: »V zadnjih letih smo v DEM
fmzmeimmimmmzii-.
Premalo dihamo z Dravo
paloniki"
Reke lahko bolje kot s hidroelektrarnami izkoristimo na druge načine. Na to bo letos med 10. in 19. junijem opozoril prvi Drava Festival. Na celotnem območju reke med mejama z Avstrijo in Hrvaško bodo raznovrstna društva in organizacije prostovoljno pripravili naravo-varstveno-izobraževalne, rekreacijske in turistične dogodke, namenjene tako lokalnim prebivalcem kot turistom.
Podrobnejši program festivala bodo objavili konec tega meseca, že zdaj pa obljubljajo več kot 35 izjemno raznolikih dogodkov. V spodnjem Podravju napovedujejo predavanje o moni-toringu ptic ob Dravi, predstavitev ormoških lagun, živo knjižnico v ptujskem Sončnem parku, piknike, spuste po reki od Starš do ptujskih term s kajaki, kanuji, rafti in supi (plovila si bo mogoče tudi izposoditi), kolesarske vožnje po Dravski kolesarski poti od Slovenje vasi do Središča ob Dravi, vožnjo s kočijami in jahanje od Središča ob Dravi do Zavrča, dobrodelni sprehod s psi, pohode ob reki in Ptujskem jezeru, tek čez ptujski grad, prikaz športnega ribolova, boksarski rekreativni trening z Dejanom Zavcem in še kaj. Višje ob reki se seznam aktivnosti podaljša še z razstavami, koncerti, delavnicami, degustacijami, srečanjem oldti-merjev, plavalnim maratonom in spustom smešnih plovil ...
Koordinator festivala je Skupina za Dravo, nastala na osnovi že zaključenega evropskega projekta SEE River. Sestavljajo jo Medobčinski urad za varstvo okolja in ohranjanje narave, Zavod za turizem Maribor-Pohorje, Zavod za varstvo narave (Območna enota Maribor), Regionalna razvojna agencija za koroško regijo, Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, ZRS Bistra Ptuj in Zavod Iskriva. Skupaj želijo spodbuditi razvojne in okoljevarstvene projekte regije ter povezati tukajšnje ponudnike različnih storitev.
Nov festival so takole predstavili: »Drava Festival želi Dravo in njene številne danosti približati lokalnim prebivalcem, dvigniti zavest o zdravem ter kakovostnem življenjskem okolju, ki ga reka omogoča, ter o pomenu njegovega ohranjanja.« Matija Brodnjak iz ZRS Bistra dodaja še: »Sredstev za izvedbo festivala za zdaj nimamo še nič, lahko pa vanj vložimo svoj čas. Vključiti želimo čim več društev in entuziastov; imamo jih. Še vedno premalo dihamo z Dravo!«
Kampanjo Rešimo Muro so pričeli z mednarodno regato od Petanjcev do Ižakovcev.
Rešimo Muro!
Pretekli konec tedna je koalicija več kot 40 nevladnih organizacij pod vodstvom zveze Moja Mura in WWF začela kampanjo Rešimo Muro - Naj Mura teče brez hidroelektrarn. Interesi po zajezitvi Mure so se prvič pojavili že v 80. letih preteklega stoletja, vendar je lokalnemu prebivalstvu uničenje reke takrat uspelo preprečiti. Zgodovina se zdaj ponavlja: Dravske elektrarne Maribor načrtujejo gradnjo 800 milijonov vredne HE v Hrastju-Moti, zaradi katere bi nastalo 8 kilometrov dolgo akumulacijsko jezero. Najbrž bi ji sledila veriga še sedmih HE: prvih šest jezov načrtujejo med slovensko-avstrijsko mejo in Radenci, dva pa na območju med Radenci in mejo s Hrvaško. Trenutno se za izgradnjo HE Hrastje-Mota še pripravlja državni prostorski načrt, postopek celovite presoje vplivov na okolje pa teče že od leta 2012. Ministrstvo za okolje in prostor naj bi investitorjevo okolj-sko poročilo javno razgrnilo še letos. Ker pričakujejo tudi čezmejne vplive, so v proces vključene tudi Avstrija, Madžarska in Hrvaška.
Ta del Mure je zaradi ogroženih habitatov in vrst razglašen za zaščiteno območje Natura 2000. To bi bila prva HE na območju Nature 2000, kar bi povečalo pritisk tudi na druga porečja na zaščitenih območjih znotraj Evropske unije. Gradnja pa bi tudi nasprotovala direktivam Evropske unije o poplavah, pticah in habitatih. Nova HE bi prekinila edinstven 700 kilometrov dolg prosto tekoč vodotok Mure, Drave in Donave. Še več: prekrižala bi tudi načrte za biosferni rezervat Mura-Dra-va-Donava, znan kot evropska Amazonka. Največje varovano porečje v Evropi (okoli 100.000 hektarjev bi merilo) naj bi upravljajo pet držav: Slovenija, Avstrija, Madžarska, Hrvaška in Srbija. Projekt je v Evropski strategiji za Podonavje naveden kot ključni projekt.
Povodje Mure je t. i. vroča točka biotske raznolikosti, kjer do sedaj našteli več kot 4.000 živalskih in rastlinskih vrst, tudi ogrožene. Po raznovrstnosti ribje favne pa je to najbogatejše in najbolj ohranjeno porečje v Sloveniji in verjetno tudi v Evropi. »Porečje Mure je edino v Sloveniji, ki s pregradami in jezovi ni razdeljeno na posamezne kose,« pojasnjuje Stojan Habjanič iz zveze Moja Mura. Številne nevladne organizacije pozivajo vlado, da nemudoma ukrepa in ustavi projekt. Andreja Slameršek, koordinatorica kampanje pri WWF, pravi: »Mura je naravni zaklad Slovenije, podobno kot Škocjanske jame ali Postojnska jama, in ne bi smela biti žrtvovana za ekonomske interese.« Avstrija pa je v zadnjih 15 letih s podporo evropskih skladov v razširitev rečnega toka ter obnovo prodišč in stranskih rokavov Mure vložila okrog 8 milijonov evrov. S tem si je leta 2014 celo prislužila evropsko nagrado mednarodnega sklada za varstvo rek ...
aktivno pristopili k iskanju primernih lokacij za izgradnjo malih HE. Kot rezultat povečanih aktivnosti je pridobljenih 13 vodnih dovoljenj za energetsko izkoriščanje vode na različnih pritokih. Seveda so to objekti manjših moči in proizvodnje, vendar so nekateri kljub temu primerni in zanimivi za realizacijo.« HE pa želijo graditi tudi na reki Muri.
Na DEM priznavajo, da je ekonomska upravičenost gradnje predvsem manjših objektov vprašljiva, gradnjo in obratovanje pa dodatno dražijo okoljevarstveni pogoji. »V zadnjem času predstavlja osnovno težavo pri investiranju v obnovljive vire energije
to, da so cene na trgu električne energije izredno nizke, sistem podpor za proizvajalce električne energije iz obnovljivih virov pa zelo omejen, zato je zelo težko doseči ustrezno ekonomsko donosnost projekta,« razlaga Tumpej. »Kljub izredno nizki ceni električne energije na trgu, ki trenutno ne zagotavlja ustrezne ekonomske donosnosti projekta, ostajamo optimisti. Verjamemo, da so obnovljivi viri električne energije naša bodočnost in energetski potencial naših rek je naše veliko bogastvo,« dodaja.
Mirko Veronek z Vodnogospodarskega podjetja Drava Ptuj pojasnjuje: »Nizvodno od HE Formin je območje Nature
2000, torej tu HE ne more več biti.« Primer Mure kaže, da to ne drži; »javni interes« (torej kapital) namreč nad zaščito dejansko lahko prevlada. Pa bi za Dravo sploh še lahko kaj storili? Rozman odgovarja: »Sedimente z bagrom sicer lahko odstranjujemo. Lahko tudi postavimo ribje steze, ki pa v praksi navadno ne funkcionirajo. Lahko pa jezove tudi podremo!« Čisto zares? »V Ameriki to že počno,« se nasmehne. Treba pa se bo tudi odločiti, da bomo porabo energije zmanjšali, in poiskati alternativne vire, npr. plimovanje morja. »Tudi to, da ne naredimo ničesar, je odločitev!« sklene ka-jakaš.
Eva Milošič
Foto: EM
6 Štajerski
Podravje
petek • 15. aprila 2016
Ptuj • Dva vrteška tabora vedno bolj v vojni
Zaposleni bodo vendarle povedali,
Svet zavoda Vrtca Ptuj je v ponedeljek na svoji 6. redni seji sprejel štiri sklepe, s katerimi so ravnateljici Boženi Bratuž naročili, da v skliče svet staršev in jih pozove, da se opredelijo v zvezi z dogajanjem v vrtcu, nemudoma mora izboljšati tudi klimo med zaposlenimi
Kaj bo morala pojasniti ravnateljica
Člani sveta zavoda so sicer na tokratni seji (po polurni razpravi za zaprtimi vrati) sprejeli štiri pomembne sklepe: ravnateljico Boženo Bratuž so zadolžili, da skliče svet staršev in jih pozove, da se opredelijo v zvezi z dogajanjem v vrtcu, nemudoma pa mora izboljšati tudi klimo med zaposlenimi in izbrati zunanjo agencijo, ki bo izmerila njihovo zadovoljstvo in preverila videnje trenutne nezavidljive situacije. „Želela sem kolektiv in starše obvarovati pred vsem tem. Nisem želela s temi stvarmi obremenjevati nikogar razen svet zavoda," je dejala Bratuževa, ki se boji, da se bodo prav kmalu posledice zadnjih dogodkov poznale tudi pri samem delu Vrtca in vpisu. „Treba je iti pred starše, jih pomiriti, saj je ključno, da ohranimo zaupanje staršev v Vrtec," pa je bil jasen Mlakar. Glede merjenja organizacijske klime s pomočjo zunanje organizacije pa je dejal, da naj to vzamejo kot spodbudo in možnost za izboljšanje šibkih točk v komunikaciji: „Dobili boste povratno informacijo, kaj neštima!"
Svet zavoda je štiri sklepe, s katerimi je naložil zadolžitve ravnateljici, sprejel soglasno.
Da je razočaran, presenečen in žalosten zaradi zadnjih dogodkov, je na začetku 6. redne seje povedal predsednik sveta zavoda Vrtca Ptuj Martin Mlakar. Dodal je, da je v zadnjih tednih, od objave prispevkov na eni izmed komercialnih televizij, prejemal številne klice, dopise in gradiva iz različnih strani. „Ni bilo lahko vsega tega prenašati in ni zagotovila, da se bo to nehalo," je še bil jasen Mlakar. Prav zaradi tega so novinarsko poročanje o dogajanju in domnevnih nepravilnostih v Vrtcu Ptuj uvrstili tudi na tokratni dnevni red. Pravzaprav je to bila edina točka, ki so ji posvetili skoraj dve uri. „To je naša šesta seja, že veliko število sej kaže na to, da je situacija izredna," je bil jasen predsednik sveta zavoda, ki je tudi tokrat poskušal umiriti žogico na obeh straneh.
Ravnateljico je pozval, da se tudi sama opredeli do navedb v treh prispevkih na televiziji, v katerih so ji bile očitane številne nepravilnosti. Bratuževa je še enkrat več pojasnila svojo plat zgodbe, izsledke preiskav, inšpekcijskih nadzorov in zaob-jela v svojem poročilu dogajanje
zadnjih 15 mesecev. „Ne glede na to, da ni bilo ugotovljenih nikakršnih prekrškov, se je pregon proti meni nadaljeval," je med drugim dejala Bratuževa.
Ravnateljica predsednici sindikata: „TUdi jaz znam nizko udariti!"
Zavrnila pa je Bratuževa tudi izjavo Gordane Jovič, predsednice sindikata, ki naj bi dejala, da se zaposleni ravnateljice bojijo. Pozvala jo je, da naj skupaj s tistimi, ki se je bojijo, pride k njej, pa se bodo pogovorili. „Tisti delavec, ki meni, da mu je kakšna pravica kratena, naj pride," je dejala in dodala, da se neresnic ne sme širiti in ji zažugala, da v tem primeru pa: „Tudi jaz znam nizko udariti!"
Jovičeva je pri svojih izjavah vztrajala in je odgovorila, da so se odnosi v kolektivu bistveno poslabšali po tem, ko sta odpoved „zaradi kosa kruha" dobili nekdanji pomočnici ravnateljice. Pojasnila je tudi svoj odziv na razgovore, ki sta jih 1. aprila med
'i
Božena Bratuž ima te dni veliko dela,
zaposlenimi opravljali sedanji pomočnici ravnateljice Barbara Gačnik in Mateja Lobenwein. Pojasnila je, da je odgovorila na vprašanja sodelavk ter še vedno vztraja, da takšno početje ni do-
Foto: DK
Juršinci • Zaradi plačilne nediscipline OŠ Juršinci v težavah
Starši dolgujejo dobrih 21.000 evrov
Osnovni šoli Juršinci, v okviru katere deluje tudi vrtec, starši dolgujejo že čez 21.000 evrov. Ker starši ne poravnavajo svojih obveznosti, se javni zavod srečuje z likvidnostnimi težavami.
»Dolgovi se večajo, ker trajajo dalj časa. Za naš zavod to predstavlja velik problem, saj ne moremo redno poravnati obveznosti do dobaviteljev. Tako zamujamo s plačili že po dva meseca. Bojim pa se, da bo stanje še slabše,« pove ravnateljica OŠ Juršinci Jelka Svenšek, ki meni, da starši ne zmorejo redno poravnavati svojih obveznosti predvsem zaradi finančne stiske.
V njihovem zavodu ni veliko neplačnikov - približno 10 %, a je višina dolga precejšnja in
vpliva na likvidnost. Skupni dolg staršev za osnovno šolo in vrtec namreč znaša že 21.404 evre. »Največji dolg predstavljajo stroški oskrbnine v vrtcu: 17.582 evrov, prehrana v šoli 2.758 evrov, stroški plavalnega tečaja v šoli 89 evrov, stroški prevoza in vstopnic za kulturni dan 975 evrov,« še razloži Svenškova, pri tem pa doda, da najvišji posamezni dolg znaša 3.853 evrov: »Sproti jim pošiljamo opomine (veliko staršev takrat dolgove poravna), poskusili smo dolgo-
Destrnik • Z11. redne seje
Zadolžili se bodo za 150.000 evrov
Člani sveta občine Destrnik so na 11. redni seji med drugim potrdili sklep o zadolževanju v letih 2016 in 2017.
Občina se bo zadolžila za 150.000 evrov, sredstva pa porabila kot lasten delež za projekt ureditve infrastrukture Mihelič-Kramar. Za naložbo bodo po 23. členu Zakona o financiranju občin v obeh letih predvidoma pridobili 100.000 evrov.
Svetniki so na marčevski seji potrdili letne programe kulture, športa in humanitarnih dejavnosti za leto 2016. Soglašali so s spremembami ustanovitvenega odloka za javni zavod Zdravstveni dom Ptuj. Obravnavali so tudi odlok o turistični taksi ter potrdili nekaj kadrovskih in pravno-premoženjskih zadev. Ker bodo v nedeljo, 17. aprila, potekale nadomestne volitve za člana občinskega sveta, so potrjevali tudi sklep o delni povrnitvi stroškov za volilno kampanjo.
MZ
ve, ki so se nabrali, razdeliti na obroke, vendar smo bili vedno neuspešni.« Če se starši ne odzovejo na opomine, se odločijo za postopek izterjave dolga preko pristojnega sodišča: »Do sedaj smo sprožili postopek izterjave za osem neplačnikov. V enem primeru smo dolg izterjali, v enem smo delno izterjali, druge pa še čakamo.«
Na vprašanje, kako uspešni bodo pri izterjavi dolgov, pa ravnateljica še odgovarja: »V enem primeru so starši izvedli postopek osebnega stečaja, za ta primer so nam povedali, da bomo težko kaj dobili. Drugi postopki pa trajajo že leto ali več.«
Kljub temu pa se ji ne zdi dopustno, da bi otroka izključili iz vrtca ali bi ostal brez šolske
Foto: ML in Foto: ČG
Dolgovi se večajo, ker trajajo dalj časa. Za naš zavod to predstavlja velik problem, saj ne moremo redno poravnati obveznosti do dobaviteljev. Tako zamujamo s plačili že po dva meseca. Bojim pa se, da bo stanje še slabše,« tarna ravnateljica OŠ Juršinci Jelka Svenšek.
Skoraj 80 % učencev ima malico brezplačno
Na OŠ Juršinci je 215 učencev. Od teh jih ima kar 171 učencev 100-odstotno subvencionirano malico, 32 učencev pa tudi kosilo, 27 učencev ima 70-odsto-tno subvencioniralo kosilo in 21 učencev ima 40-odsto-tno subvencionirano kosilo. Sicer pa cena malice znaša 0,80 evra na dan, cena kosila pa 2,20 ali 2,40 evra. Polni znesek malice, ki tako znaša 16 evrov mesečno, plačujejo le starši 44 učencev. Drugi nič. Polna cena kosila za starejše je povprečno 48 evrov na mesec, za mlajše pa 44 evrov. Polno ceno plačujejo starši povprečno 30 učencev. Drugi plačujejo 60 odstotkov ali 30 odstotkov tega zneska, 32 staršev pa nič.
malice zaradi plačilne nediscipline. Tako otroci staršev, ki ne poravnavajo svojih obveznosti, šolske obroke in oskrbo vseeno dobijo.
O težavah zaradi neplačevanja je ravnateljica na marčevski seji seznanila tudi juršinski občinski svet.
Monika Levanič
Foto: ML
petek • 15. aprila 2016
Podravje
Štajerski	7
kaj si mislijo o ravnateljici
roku 8 dni predloži prav vse dokumente in račune v zvezi z nabavo hrane in vzdrževanjem vozil za zadnja 3 leta. Zadolžili so jo tudi, da in izbrati zunanjo agencijo, ki bo izmerila njihovo zadovoljstvo in preverila videnje trenutne nezavidljive situacije.
•••T"'' •
Foto: ČG in Foto: DK
saj ji je svet zavoda, ki mu predseduje Martin Mlakar, naložil precej dela.
pustno. Prebrala je tudi svoj odgovor Danici Trafela, sodelavki, ki naj bi dala pobudo, da se med zaposlenimi opravijo razgovori, ki naj bi pokazali, kakšna je klima v Vrtcu oz. naklonjenost
ravnateljici ter stališče zaposlenih do objavljenih prispevkov in izjav župana Mirana Senčarja.
A Bratuževa je vztrajala, da podpisov niso pobirali. „Kdor se je moral podpisati, naj pride," je
zaključila in zatrdila, da s to „akcijo" sploh ni bila seznanjena, saj da je ta dan bila v Ljubljani.
A očitno pobudniki, ki svojega namena na ta način niso uspeli realizirati, niso vrgli puške v koruzo. Izpostavljen je bil namreč še en dopis, ki kroži med zaposlenimi. Tega drugega je pripravila Iniciativa za podporo ravnateljici Vrtca Ptuj, gospe Boženi Bratuž. Ta obsega kar pet strani, podpisati pa ga je treba v odvetniški pisarni Maj-nik, ki po trditvah Igorja Majni-ka podpise zbira brezplačno.
Metka Petek Uhan: „To, kar poslušamo, ni ničemur podobno!"
Odziv precej članov sveta zavoda je pokazal, da so zaradi nastale situacije v Vrtcu Ptuj zaskrbljeni. Kot je dejala Metka Petek Uhan, bo nujno treba delati na odnosih. „To, kar zdaj poslušamo, ni ničemur podobno," je dejala članica sveta zavoda in dodala, da je več kot očitno, da je v Vrtcu več taborov.
Kaj pa pravi problemi?
Člani sveta so ravnateljici med drugim naročili, da v roku 8 dni pripravi in do 19. 4. predloži prav vse dokumente in račune v zvezi z nabavo hrane in vzdrževanjem vozil za zadnja 3 leta. Dali so ji tudi možnost, da se pisno izjasni v zvezi z očitki in pojasni zadeve, za katere meni, da so pomembne za razumevanje celotne situacije. S tem se bodo ukvarjali konec meseca, ko naj bi se lotili tudi dejanskih problemov v samih enotah Vrtca Ptuj.
Govorili bodo tudi o tem, ali bo občina dala žegen, da se iz presežka nameni 850 evrov za nakup igrala. Dobili so namreč donacijo v višini 1.000 evrov, a je najcenejša ponudba 1.850 evrov. Po besedah ravnateljice jim grozi celo zaprtje ene enote, saj nimajo igral, ki jih je treba nujno zagotoviti, ne le zaradi otrok, ampak tudi zaradi inšpekcije, ki jim že žuga s prstom. „Pridobil si bom stališče MO Ptuj," je dejal Mlakar in zaključil z mislijo, da pa v tej prenapeti situaciji nič ne more obljubiti.
Dženana Kmetec
Foto: Črtomir Goznik
Saga se očitno nadaljuje ...
Med drugim v najnovejšem dopisu, ki kroži med zaposlenimi in ki ga je pripravila tako imenovana Iniciativa za podporo ravnateljici Vrtca Ptuj, gospe Boženi Bratuž - pod katero naj bi se podpisovali v odvetniški pisarni Majnik -piše: „Resnica je, da ima vsak svojo resnico, in skrajni čas je, da se sliši tudi druga stran zgodbe. Res je, bojimo se. Bojimo se, da slovenski narod izgublja razsodnost in zdravo kritičnost ob poplavi vsega, kar objavljajo nekateri mediji, ki se niti ne potrudijo preveriti svoje verodostojnosti. Bojimo se, saj smo velikokrat priča, da največji prestopniki in resnični kriminalci ostajajo nekaznovani, ker jih ščiti sistem, ki ga podpiramo mi, pošteni državljani. Bojimo se nekaterih politikov in njihovih podrepnikov, saj so za doseganje lastnih interesov, pripravljeni iti preko trupel. Bojimo se župana mestne občine Ptuj Mirana Senčarja, ki svojih ambicij, da razreši našo ravnateljico, gospo Bo-ženo Bratuž, nikoli ni skrival. Bojimo se za svoja delovna mesta, a ne s strani ravnateljice, pač pa s strani župana."
Slovenska Bistrica • S prvim majem cene vrtca višje za štiri odstotke
Napredovanja javnih uslužbencev bodo občutili tudi starši
Pogajalsko moč sindikatov, ki zastopajo javni sektor, bodo s 1. majem občutili tudi starši otrok, ki obiskujejo enote Vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica. Občinski svet v Slovenski Bistrici je že sprejel povišanje cen za štiri odstotke, makolski svetniki bodo imeli gradivo o povišanju cen na mizi v sredo.
Cene vrtcev
I Občina/Vrtec		I 1. starostno obdobje 1 2. starostno obdobje 1		Kombinirani oddelek 1
Ptuj		462,04	341,38	378,74
Slovenske Konjice		440,73	304,20	316,38
Maribor		453,11	325,86	
Hoče-Slivnica		393,70	297,37	
Miklavž		444,00	344,00	393,00
Rače-Fram		400,58	280,80	300,64
Slovenska Bistrica -	veljavna cena	395,00	288,00	309,00
Slovenska Bistrica -	predlagana cena in sprejeta cena	410,80	299,52	321,36
Vir: Občina Slovenska Bistrica
»V letih 2012 in 2014 je vrtec predlagal znižanje cen, sedaj predlog za povišanje. Razloga za povišanje sta, da so napredovanja v javnem sektorju sproščena, tudi za letni regres se je lestvica spremenila, kar vpliva na cene vrtca, saj 80 % cene programa predstavljajo stroški dela,« je pojasnila Irena Jereb s slovenjebistriške občine. Višina regresa je glede na leto 2015 višja za 44,14 %, prvo izplačilo povišanih bruto plač je bilo pri decembrski plači 2015 in znaša 2,9 %.
Vrtcu se je nabralo 120.000 evrov neplačanih računov
Ravnateljica vrtca Ivana Lesko-var je poudarila, da je povišanje cen nujno, saj ima vrtec zaradi razlike med ceno programov in stroški 120.000 evrov neplačanih računov. »Plačujemo, ko nas nekdo pokliče, da je zadnji čas, da plačamo. Apeliramo na vas, da nam pri tem pomagate. Leto smo končali z minusom, ravno toliko, kot se je povišala cena dela.« Tako je vrtec lani pridelal 41.779 evrov dolga.
Tomaž Godec iz svetniške skupine SD je povedal, da bodo
povišanje podprli, saj cena izhaja iz varčevalnega zakona ZUJF. »Leta 2014 smo sprejeli znižanje cen zaradi posledic ZUJF, s tem povišanjem prihajamo na izhodišče, ki smo ga imeli. Pri drugem plačnem razredu pomeni to povišanje 18 evrov na letni ravni. Če želimo ohraniti kakovost v vrtče-vski oskrbi, je takšno povišanje cen normalno, smo ustanovitelji in moramo poskrbeti, da zavod lahko funkcionira. Verjamem pa, da bodo občani in občanke to
razumeli, ne kot nekaj slabega ampak kot nekaj, kar se je moralo zgoditi.« Tudi na tej točki pa
se svetniki niso mogli izogniti političnemu vložku, tako je Žarko Furman (SDS) opozoril, da je
vlada Mira Cerarja sprejela sprostitev napredovanj, posledice pa bodo nosili starši in občine. Miro Juhart (SMC) pa ga je spomnil, da je ta vlada to morala storiti, saj da se je bil tak dogovor sprejet še pod vlado Janeza Janše.
Žagar:
»Manevrskega prostora ni«
V politično debato je posegel tudi župan Ivan Žagar, ki je dejal: »Predstavniki občin smo vladi skušali dopovedati, da dogovor s sindikati dodatno stane tudi občine. Če cene ne potrdimo, smo pa dolžni pokrivati izgubo. Nimamo nekega manevrskega prostora. Dobro bi bilo to sporočilo prenesti na drugi naslov. Trenutno imamo nova pogajanja med sindikati in vlado, niti približno ne
verjamem, da bi se plače znižale, verjetno bo prišlo še do nekih dodatkov.« Dodal je še, da morajo občine kriti tudi cene programov v drugih občinah, če otroci ne obiskujejo domačega vrtca. »Tako plačujemo tudi vrtec v Kopru, kjer je mnogo višja cena. Želeli smo, da bi občina plačevala samo vrtec v višini cene domačega vrtca.« Miro Juhart je na to odvrnil, da je ta predlog sedaj v obravnavi na državni ravni in da naj bi bil pozitivno obravnavan.
Z zvišanjem cen programov vrtca se je za približno 10.000 evrov mesečno povišal tudi znesek, ki ga je dolžna pokriti občina, sicer pa bo občina letos za plačilo razlike med ceno programov v vrtcih in plačili staršev namenila približno 2,5 milijona evrov.
Mojca Vtič
8 Štajerski
Podjetništvo
petek • 15. aprila 2016
Sv. Andraž • Drugostopenjsko sodišče potrdilo sodbo prve stopnje
Odpuščena občinska delavka izgubila bitko
Odpuščena javna uslužbenka na Občini Sveti Andraž v Slov. goricah, ki je vložila tožbo zaradi nezakonite odpovedi zaposlitve, zmage na sodišču ni dosegla.
Kot smo v Štajerskem tedniku že pred časom poročali, je županja občine Sveti Andraž v Slov. goricah Darja Vudler takoj po nastopu funkcije na podlagi ugotovitev revizijske komisije izvedla reorganizacijo občinske uprave in dve javni uslužbenki odpustila. Odpuščeni delavki sta se v zvezi z odpovedjo zaposlitve pritožili na Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS, kjer sta bili njuni pritožbi zavrnjeni. Nato sta šli pravico iskat na sodišče in vložili tožbo na delovno sodišče. Z eno izmed delavk je občina sklenila sodno poravnavo. Rezultat tožbe druge bivše javne uslužbenke pa je sodba v prid občine. Odpuščena se je pritožila na drugostopenjsko sodišče, a neuspešno. »Konec marca smo prejeli sodbo. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere
»Občina je tako že tretjič dobila potrditev, da je bil postopek reorganizacije izveden pravilno in v skladu z zakonom,« je pri tem dejala županja Darja Vudler.
pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Občina je tako že tretjič dobila potrditev, da je bil postopek reorganizacije izve-
den pravilno in v skladu z zakonom,« je pojasnila Vudlerjeva in pri tem še dodala: »Menim, da gre za dober precedens v naši sodni praksi. Vsi vemo, da javni uslužbenci veljajo za bolj zaščitene kot preostali delavci na trgu. Sama sem za fleksibilnejšo delovno zakonodajo na splošno, kajti razmere se iz danes na jutri spreminjajo tako v gospodarstvu kot v javnem sektorju in vodilni kadri so tisti, ki se odločajo, kako organizirati oz. reorganizirati svoje zaposlene in prepričana sem, da dolgoročno tak sistem prinaša bolj urejen delovni trg in nižanje stopnje brezposelnosti. V takšnem sistemu, kot ga imamo, pa se zaposlovalci bojijo zaposlovati, saj bodo jutri imeli težavo, če delavca več ne bodo potrebovali. Posledično to za sabo potegne tudi dolgotrajne sodne postopke in podobno.«
Monika Levanič
Podravje, Kidričevo • Boxmark prekinja sodelovanje s kadrov
Poslovali bodo z lastnim
Minule dni se je v javnosti veliko govorilo, da kidričevsko podjetje Boxmark Lea
Govorice so bile tokrat tako glasne in intenzivne, da je bilo vse skupaj slišati, kot da gre v Kidričevem za pravi kadrovski cunami. Direktor podjetja Marjan Trobiš pravi, da poslujejo normalno in da sicer drži, da sodelovanje s kadrovsko agencijo Kariera, preko katere dela v Boxmarku nekaj čez sto ljudi, res prekinjajo. »Kljub temu naš odnos z agencijo Kariera ostaja korekten, saj je bilo sodelovanje zelo dobro,« je povedal Trobiš. Po njegovih besedah Boxmark Leather Kidričevo trenutno zaposluje 2.250 sodelavcev. Od tega nekaj več kot 2.000 za nedoločen in dobrih sto za določen čas. Število agencijskih delavcev v podjetju je 102. Pri zaposlovanju agencijskih delavcev sodelujejo samo z agencijo Kariera, s katero pa sedaj sodelovanje prekinjajo: »Agenciji Kariera se odpovedni rok izteče 31. maja 2016. Sodelovanje smo prekinili, ker najeta delovna sila ni več potrebna. V preteklem letu smo namreč v Boxmarku število zaposlenih neposredno v podjetju povečali za več kot
30 odstotkov, zato lahko obseg proizvodnje zagotavljamo brez pomoči kadrovske agencije. Trenutno ne načrtujemo odpuščanj večjega števila delavcev, ki imajo pogodbo o zaposlitvi sklenjeno s podjetjem Boxmark.«
Na vprašanje, s koliko zaposlenimi so nedavno prekinili sodelovanje, direktor Trobiš odgovarja: »Do 31. marca smo sodelovanje prekinili z dvema osebama, zaposlenima v podjetju Boxmark, ter 14 osebami, zaposlenimi preko agencije Kariera. Pri tem ni šlo za odpoved, ampak za iztek pogodbe, sklenjene za določen čas.«
Delo v šivalnici v dveh, na drugih oddelkih v treh izmenah
Neuradne informacije, da naj bi v prihodnje prešli na eno-izmensko delo, Trobiš zanika: »Proizvodnja še naprej teče v treh izmenah.« Dodaja, da tudi informacije o tem, da naj bi
Direktor družbe Boxmark Leather Kidri gorično zanika. Drži pa, da bodo ob delo so pri Karieri zaposleni za nedoločen
Foto: ML
Slovenija, Podravje • Perutnina Ptuj stara posojila poplačala in najela novo
Šimonka napoveduje optimizacijo in racionalizacijo
Iz Perutnine Ptuj (PP) so sredi tega tedna sporočili, da je predsednik uprave Tibor Šimonka s konzorcijem bank podpisal 73-milijonski najem posojila z ročnostjo sedmih let.
Na družbo Dialog, ki v Perutnini skrbi za odnose z javnostmi, smo ob tem naslovili novinarska vprašanja v zvezi z dosedanjimi posojili - iz časa izpred 40-mili-jonske dokapitalizacije, ki jih je bilo neodplačanih za okrog sto milijonov evrov. Zanimalo nas je tudi, koliko po najemu novega posojila znaša skupen dolg Perutnine do bank. Odgovorili so, da o podrobnostih ne morejo komunicirati. Je pa z najemom novega 73-milijonskega posojila in podpisom novih kreditnih po-
godb prenehal veljati sporazum o reprogramu starih kreditov, ki so v preteklosti kar precej obremenjevali poslovanje družbe. »Zadolženosti iz preteklosti, ki je bila upravljana s sporazumom o reprogramu, po dokapitalizaciji in najemu tega posojila ni več, saj tudi sporazuma več ni,« so na kratko pojasnili v Dialogu. Hipotetično bi lahko sklepali, da so se stari Perutnini dolgovi, ki so torej poravnani in so znašali okrog sto milijonov evrov, zdaj poplačali z denarjem iz dokapitalizacije in
najemom tega novega posojila v znesku 73 milijonov evrov.
Postopek finančnega prestrukturiranja končan
Podpis kreditne pogodbe je novi šef ptujskih perutninarjev Tibor Šimonka označil za izjemno pomemben korak v smeri finančne stabilizacije celotne poslovne skupine, saj je s tem »največja
slovenska mesnopredelovalna skupina zaključila postopek finančnega prestrukturiranja in se bo lahko z ustrezno kapitalsko strukturo posvetila realizaciji svoje razvojne vizije in strategije. Postala je finančno izjemno stabilno podjetje, ki ima tako dolgoročne vire financiranja kot tudi več kot ustrezen kazalnik finančnega vzvoda«.
Perutnina bo posojilo črpala v treh sklopih. Prvi del je namenjen refinanciranju obstoječih finančnih obveznosti Perutnine Ptuj oz.
njenih odvisnih družb (poplačilu dosedanjih kreditov, op. a.), drugi financiranju sezonskega obratnega kapitala, tretji del pa predstavlja odobrene limite, ki se lahko črpajo po potrebi.
Predsednik uprave Tibor Ši-monka je še pojasnil, da so »pogajanja s članicami bančnega konzorcija trajala nekaj mesecev in da so finančni partnerji prepoznali razvojni potencial Skupine PP ter ustrezno ocenili finančno
situacijo po izvedeni dokapita-lizaciji, namenjeni za delno raz-dolžitev družbe. Sedaj se bomo lahko v celoti posvetili tekočim operativnim in razvojnim projektom kot tudi potrebni delni reorganizaciji, ki zaradi znanih težav v preteklosti ni bila deležna ustrezne pozornosti. V ta sklop sodijo tudi ukrepi optimizacije in racionalizacije poslovanja na ravni celotne poslovne skupine«.
Mojca Zemljarič
Foto: Črtomir Goznik
Gostilna Ribič ponovno vabi
Gostilna Ribič je po prenovi ponovno odprta. Posluje v okviru postavljenega urnika brez kakršnihkoli statusnih ali organizacijskih sprememb, pod okriljem poslovne skupine PP oz. njene hčerinske družbe PP Gostinstvo. Včeraj popoldan sta Perutnina Ptuj in Gostilna Ribič gostili 30 novinarjev iz območja BiH, ki so se na Ptuju mudili v okviru projekta promocije perutninskega mesa evropskega porekla na tretjih trgih.
Foto: Črtomir Goznik
Novo 73-milijonsko posojilo je Perutnini odobril konzorcij bank v sestavi: Abanka, NLB, Gorenjska banka, Hypo Alpe Adria in Sberbanka.
petek • 15. aprila 2016
Podjetništvo
Štajerski	9
sko agencijo Kariera
kadrom, brez agencijskih sodelavcev
ther prekinja sodelovanje z več sodelavci. Zlasti tistimi, ki jih najema preko kadrovske agencije Kariera iz Ljubljane.
Foto: Črtomir Goznik
čevo Marjan Trobiš neuradne informacije o množičnem odpuščanju kate-v Boxmarku sodelavci preko agencije Kariera (skupaj 116). Delavcem, ki čas, bo agencija poskušala najti delo v drugih podjetjih.
delo izgubili zaradi slabe kakovosti usnja, niso točne: »Čeprav je podjetje Boxmark odvisno od svetovnega trga, smo v preteklih mesecih že pridobili dodatne posle, ki so zaposlili proizvodnjo in s katerimi blažimo nihanja naročil. Prav tako nimamo težav s kakovostjo usnja, saj smo prav s kakovostjo usnja, visokimi standardi obdelave in neprestanim vlaganjem v razvoj uspeli prepričati nove kupce, za katere bomo opravili tako razvoj kot dobave končnih proizvodov.«
V 25 letih iz podjetja s 25 zaposlenimi zrasli v korporacijo z 2.250 sodelavci
Družba Boxmark Leather je pravna naslednica podjetja Schmidt šiviljstvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1991. Proizvodnjo usnjenih sedežnih prevlek so kot pilotski projekt začeli s 25 šiviljami. Leta 1995 je podje-
tje zaposlovalo sto sodelavcev, leta 2005 pa že 1.800. Od leta 2004 je lastnik družbe Boxmark Leather švicarsko podjetje Unicut AG. Družba danes posluje na 55.000 kvadratnih metrih poslovnih površin in zaposluje
2.250 sodelavcev. Leta 2014 so realizirali slabih 130 milijonov evrov prihodkov in poslovali z dobičkom v višini 2,4 milijona evrov. V primerjavi s predhodnim letom so bili prihodki višji za 16,5 odstotka. Tudi
količinska proizvodnja se je v letu 2014 v primerjavi z 2013 povišala: za skoraj 29 odstotkov. Najvišji delež med stroški so predstavljali stroški materiala - 91 milijonov evrov. Stroški dela so bili 25,3 milijona evrov. Proizvedli so 156.500 garnitur. Večino prihodkov ustvarijo na trgu EU. Delajo za avtomobilski trg, za letalsko, ladjedelniško in železniško industrijo. Njihovi glavni partnerji so podjetja v avtomobilski industriji: skupina Volkswagen (Audi, VW, Porsche in Škoda), Maserati, BMW, Daimler in Bugatti.
Mojca Zemljarič
Gibanje števila zaposlenih po letih
1 2007 1	1 2008 1	1 2009 1	2010 1	1 2011 1	1 2012 1	1 2013 1	1 2014 1	1 2015 1	1 2016* i
1.327	1.242 1.208		1.672	1.869	1.501	1.580	1.662	ni podatka	2.250
2016* - po besedah direktorja Marjana Trobiša
Vir: Ajpes in Boxmark
Prodaja garnitur	97,6
Prodaja prirezov	28,1
Prodaja ostankov	3,2
Storitve	0,4
Ostalo	0,5
Skupaj	129,9
Vir: Ajpes	
Foto: Črtomir Goznik
Slovenija, Podravje • Ministrstvo: povpraševanje po slovenski hrani narašča
Za promocijo mleka in mesa 3,2 milijona evrov
Kmetijsko ministrstvo je v zadnjih letih intenzivno začelo nagovarjati potrošnike o pomenu lokalne pridelave preko televizijskih ekranov, jumbo plakatov, spletnih kanalov. Za promocijske kampanje so od leta 2013 do vključno 2015 namenili nekaj manj kot milijon evrov.
Letošnje leto naj bi bilo na področju promocije prelomno, pravijo na kmetijskem ministrstvu. Namreč po petih letih od sprejema zakona o promociji sta sektorja mleka in mesa sprejela odločitev, da letos vstopita v promocijo za tri leta in začneta zbirati prispevke za promocijo. »Ta odločitev tudi kaže, da smo dosegli velik napredek v zavedanju vseh členov v verigi, da je povezovanje nujno za dolgoročen skupni uspešen nastop na trgu. Spodbudno je, da je tudi sektor sadja napovedal vstop v promocijo prihodnje leto.«
Označba Izbrana kakovost zagotavlja slovenski proizvod
Prav tako so na ministrstvu vzpostavili novo označbo Izbrana kakovost. »Še ta mesec se obeta vložitev specifikacije s strani sektorja mleko in meso, konec poletja pa pričakujemo že prve označene proizvode na trgovskih policah. To je izjemnega pomena, saj bomo potrošnikom s to označbo zagotavljali, da izberejo kakovosten proizvod, pridelan in predelan v Sloveniji.«
Izdatnejša sredstva za promocijo so predvidena v naslednjem triletnem obdobju, saj naj bi se za promocijo s prispevki kmetom in proračuna skupaj namenilo 3,2 milijona evrov. »S kampanjo bomo močno podprli novo she-
Sporočila kmetijskega ministrstva
•	Pridelava in predelava hrane v Sloveniji zaposluje 90.700 ljudi. Ohranimo ta delovna mesta in podprimo našo kakovost. Bodimo pozorni na lokalno poreklo.
•	V Sloveniji pojemo 35 % manj sadja in zelenjave, kot priporoča Svetovna zdravstvena organizacija. Pojej-mo jabolko več. Uživajmo lokalno kakovost. Bodimo pozorni na lokalno poreklo.
•	V Slovenijo letno uvozimo za 1,9 milijarde evrov hrane. Kupujmo raje lokalno kakovost. Bodimo pozorni na lokalno poreklo.
•	Lokalno je bolj okusno, ker je pobrano v času dozo-relosti.
•	Slovenija ima enega najboljših sistemov nadzora hrane v Evropi.
•	Pestro in ohranjeno slovensko okolje omogoča naravi in ljudem prijazno pridelavo hrane.
mo Izbrana kakovost. Da bo promocija uspešna, pa je treba čim več slovenskih proizvodov označiti s to shemo, da bo potrošnik imel dovolj izbire. Zato pozivamo, da se mlečni in mesni sektor zavedata te priložnosti in jo tudi ustrezno izkoristita.«
Polovica vprašanih skoraj vedno preveri poreklo
Pred vsako naložbo si navadno postavimo vprašanje, ali se nam
bo investicija obrestovala. To vprašanje smo naslovili tudi na ministrstvo, torej ali razpolagajo z rezultati kampanj. Odvrnili so nam, da se je po analizah zadnje oglaševalske kampanje v 2015 pokazalo, da povpraševanje po slovenski hrani stalno narašča. »Kar 69 % jih vedno pogosteje kupuje živila slovenskega porekla. 45 % slovenskih potrošnikov danes kupuje skoraj izključno slovenska živila. Razveseljivo je tudi to, je v vseh segmentih ciljnih skupin, vključno s tistimi, ki so cenovno zelo občutljivi, večja
Foto: Mojca Vtič
Analiza ankete naj bi pokazala, da je v povprečju med slovenskimi potrošniki od začetka oglaševanja 2013 porastlo zavedanje, da je slovenska hrana vredna zaupanja, da je kakovostna in okusna.
pripravljenost plačati več za živila slovenskega izvora. Cena je bila v preteklih letih tudi glavni razlog, zakaj po slovenskih proizvodih potrošniki redkeje posegajo,« so pojasnili.
Na ministrstvu so še dodali, da je analiza pokazala, da je v povprečju med slovenskimi potrošniki od začetka oglaševanja 2013 porastlo zavedanje, da je slovenska hrana zaupanja vredna (+3 %), kakovostna (+4 %) in okusna (+8 %). »Zadnja kampanja je očitno najbolj vplivala na potrošnika s poročilom, da imamo v Sloveniji zelo visok nivo sistema nadzora hrane, posledično pa tudi precej več ljudi meni, da je slovenska hrana kakovostna, kot je bilo npr. to zaznati v preteklosti. Anketa je pokazala, da danes 54 % potrošnikov skoraj vedno preveri poreklo živil, kar je 12 % več kot leta 2013,« še opažajo na ministrstvu.
Mojca Vtič
Sredstva, ki so jih na kmetijskem ministrstvu v zadnjih letih namenili za promocijske kampanje lokalne hrane iz državnega proračuna
Leto	Kampanja	
2013	Kampanja lokalna kakovost, v okviru katere je bila financirana TV-kampanja, dnevi odprtih vrat kmetij in živilskih obratov, dogodki na terenu	332.000 evrov
2014	T. i. krizna kampanja pod geslom: Bodite pozorni na lokalno poreklo. Dvoletna kampanja (2014 in 2015), ki je nosila naslov Kakovost nam je blizu. Kampanja je bila vredna 490.000 evrov, namen kampanje je bil povečanje zaupanja v lokalno hrano.	527.800 evrov
2015	Krizna kampanja Eno lokalno jabolko na dan in kampanja za promocijo mleka	108.888 evrov
Skupaj		968.688 evrov
10 Štajerski
Kultura in izobraževanje
petek • 15. aprila 2016
Ptuj • Državno tekmovanje elektrotehniških in računalniških šol
Mladi imajo ustvarjalno žilico
18 srednjih šol in 147 dijakov elektrotehnike in računalništva se je pomerilo na državnem tekmovanju, ki je letos tretjič potekalo na Ptuju. Tudi tokrat so predstavniki našega mesta dokazali, da se lahko kosajo z najboljšimi v državi.
24. državno tekmovanje elektrotehniških šol in 6. državno tekmovanje računalniških šol Slovenije je potekalo v organizaciji Šolskega centra Ptuj, Elektro in računalniške šole.
Osemnajst srednjih šol se je pomerilo v kategorijah: elektrikar, elektrotehnik, računalnikar ter tehnik računalništva. Medtem ko so dijaki dokazovali svoje znanje, pa so si ravnatelji sodelujočih šol ogledali proizvodnjo Boxmark Leather, d. o. o.
Tekmovalni dan so končali s prireditvijo, na kateri so najbolje uvrščenim podelili nagrade. Te so se med drugim udeležili svetovalec Centra za poklicno izobraževanje Davorin Majkus, predsednik Sekcije elektronikov in mehatronikov pri Obrtno-pod-jetniški zbornici Slovenije Joško Rozina ter predsednica Skupnosti elektrotehniških in računalniških šol Slovenije Marjetka Bizjak.
Med najboljšimi v državi pa je bila tudi ptujska Elektro in računalniška šola, in sicer v dveh kategorijah: v kategoriji elektrikar sta si 3. mesto prislužila Sebastijan Slameršek in Miha Zavec, v kategoriji elektrotehnik pa celo 1. mesto Aljaž Nahberger in Dejan Klajnšek. Kot predstavnika šole gostiteljice sta sodelovala še Klemen Pal in Žiga Šumenjak.
Tednikova knjigarnica
Na državnem tekmovanju se je pomerilo 147 mladih mojstrov s področja elektrotehnike in računalništva.
Kot pravi ravnatelj Elektro in računalniške šole ŠC Ptuj Rajko Fajt, je pomembno dejstvo letošnjega tekmovanja, da so bile naloge sestavljene tako, da so maksimalno vključili slovenske proizvajalce uporabljenih materialov, pri čemer so jim na pomoč priskočili tudi donatorji, za naloge elektri-karjev je kompleten material do-niralo podjetje ETI - Izlake.
»Ustvarjalnost med mladimi predstavlja velik družbeni potencial. Na strani mladih se poraja
veliko svežih, inovativnih in drugačnih vsebin. Le-te pripomorejo k družbenemu razvoju in k lepši, svetlejši prihodnosti. Mlajšim generacijam je treba prisluhniti, saj tako pridobivamo nove ideje in velikokrat uvidimo, kar je malce »starejšim« sivim celicam skrito in neprepoznavno. V sodobni družbi pa se velikokrat zgodi nasproten učinek. Mladih ne znamo poslušati in jih ne razumemo," je med drugim povedal Fajt in dijakom položil na srce, da naj
nadgrajujejo svojo ustvarjalnost in si zaželel, da bi jim starejše generacije prisluhnile in tudi same poskusile ustvarjati.
O pomenu izobraževanja mladih in želji, da se aktivno, v sodelovanju s strokovnimi službami šol, tudi v prihodnje vključujejo v procese izobraževanja, pa je spregovoril Joško Rozina, predsednik Sekcije elektronikov in mehatronikov pri OZS.
Dženana Kmetec
Miklavž na Dr. polju • Srečanje podravskih tamburašev
Predstavili pestrost tamburaške glasbe
V nedeljo, 10. aprila, so člani kulturnega društva Zvonke Antoličič iz Miklavža na Dravskem polju povabili na že peto srečanje tamburašev iz Podravja.
Da je ukvarjanje s tamburaško glasbo pomemben del kulturnega življenja s Podravju, dokazuje kar osem skupin oziroma orkestrov, ki so se odzvali vabilu miklavških organizatorjev in se udeležili srečanja, katerega namen je predstavljanje pestrega tamburaškega ustvarjanja v Po-dravju. Čeprav gre za amaterske glasbene skupine, pa bi si nekatere s svojim igranjem gotovo lahko uspešno služile vsakdanji kruh tudi poklicno. Ampak najpomembnejše je, da člani v svojem igranju uživajo tako na vajah kot
Med udeleženci tokratnega miklavškega srečanja so tamburaši iz Hoč.
Foto: jš
bili tudi
na nastopih - in da uživa tudi občinstvo, ko jih posluša.
Tokratno miklavško popoldne so popestrili: tamburaški orkester iz Miklavža (dirigentka Petra Beršnjak; solisti pevski trio Jože Bučkovečki, Ivan Jus in Tone Odlak ter Miroslav Kosi), tambu-raški orkester iz Vidma pri Ptuju (dirigent Jože Šmigoc; solista harmonikar Rajko Verbančič in mez-zosopranistka Karmen Ivančič), tamburaši iz Cirkulan (umetniški vodja Boštjan Polajžer), tambu-raška skupina iz Hoč (um. vodja Boštjan Lorbek), tamburaši KUD Šmartno na Pohorju (um. vodja Martina Motaln), tamburaška skupina KD Petra Dajnka Črešnjevci (um. vodja Danilo Banfi) ter dva tamburaška orkestra, ki ju vodi Drago Klein: majšperški s tenoristom Benjaminom Preglom in cirkovški s pevko Laro Brglez.
jš
Jože Krivec
Viničarjeva selitev
4. nadaljevanje
»Zdi se mi, da prav to ni gospodu po volji. Tako sta cikala oba: Poteževnik in gospod,« je pripomnil Boštjan.
»Seveda, enega samega bi morala imeti. Enega kot puščavnika. Kdo ti bo potem pomagal kaj pri delu. Vedno boš sam: mlad sam, star sam. Na stare dni se ne boš mogel nadejati od nikoder niti trohice pomoči. Njim je lahko, ki se jim ni treba ubijati z delom. Sile ne bodo nikoli trpeli. Zanje delajo drugi, zato pomoči res mnogo ne potrebujejo. Za žalost
in veselje pa imajo dovolj enega ali dva,« je govorila Marjetka.
»Ko sem se prišel pogajat za viničarijo, so me najprej pobarali: koliko delovnih moči imate? Povedal sem, da so otroci še majhni, in so se mi namrgodili. Bog pomagaj! Iz malega zraste velik, sem jim rekel.«
Stopil je na stol in počasi snemal svete podobe s sten. Previdno in božajoče jih je prijemal ter jih podajal Boštjaneku, da jih je nosil v lojpo na mizo.
»Kako so potemnele! Bog ve, kdaj so bile nove. Spominjam se,
da so bile v naši hiši vedno take, kot so zdaj. Še ko sem bil majhen, so se mi zdele take.«
Drugo za drugo je Boštjanek nosil v naročju v lojpo. Z drobnimi ročicami se jih je oklepal in vesel je bil, da mu je oče zaupal tak posel. Dotakniti se svetih podob, ki so vsa leta zdele na steni in jih je le oče smel za veliko noč pobožati, ko je brisal prah z njih, se mu je zdelo nekaj imenitnega in važnega. Tudi so se mu zdele v rokah vse večje, širše in višje kakor na steni. Jezusovo obličje je bilo veliko kakor njegov obraz
in jabolko v roki celo debelejše kot ona, ki jih je včasih prinesel z laza.
»To pa nesi pazljivo! Bog ne daj, da bi ti padla iz rok!« mu je ukazal, ko mu je izročil nekoliko manjšo, s črnim okvirjem, ki pa je bila precej težka. »Ta je posebno imenitna. Takih sem tod blizu videl le malo. Slika je še starinskega kova, tako mi je razlagala babica, ki mi jo je dala, ko sem bil še majhen. Marija je naslikana kar na steklo, naravnost na steklo od zadaj; to ni papirnata podoba, ki bi bila vložena za steklo. Take so baje imeli svoj čas samo po slovenskih hišah. Meni se je zdela kar imenitna in še danes mi je ljubša kot katera koli druga. Vse bi rajši dal od hiše, te pa ne!« In Boštjan jo je tipaje nesel v lojpo.
" w „
SSS!
IMAMO NAČRT
Ššš! Imamo načrt
Neizmerno sem bila vesela zadnje pošiljke novih slikanic v Mladinskem oddelku knjižnice; skoraj deset slika-niških novitet - pa same odlične! A ena izmed njih je taka, o kateri lahko mirno rečem, da je pravi biser med slikanicami - tak biser, katerega sijaj ne bo nikoli niti za kanček potemnel.
Seveda je težko pisno tako izrisati in zapisati vsebino slikanice, da bi ujeli celotno podobo vrhunskega knjižnega monolita, kot radi rečemo za tovrstne monografije. Namreč: slikanica ŠŠŠ! IMAMO NAČRT je avtorska slikanica, torej sta pisec besedila in ilustrator ena in ista oseba in pri tovrstnih knjigah ni možen razdeljen obstoj literarnega in likovnega dela, kar sicer neredko velja za slikanice,še bolj pa za ilustrirane knjige.
Chris Haughton pripoveduje, z besedo, barvo, sliko in obliko prastare, večne aktualne človeške stvarnosti: veliki (starši, odrasli, mogočni ...) so vzor malim (otrokom, nedoraslim, nemočnim), mali so rojene iskrene, zvedave, ljubeznive duše.
Mali so tisti, ki bi objeli ves svet in jim prej navedene lastnost omogočajo iskreno sobivanje z drugimi živimi bitji. Veliki pa se le redko zmorejo prebijati skozi življenje brez stremljenja v posedovanje in pridobivanje. Zal.
Slikanica je v celoti polna modrine - v vseh pomenih. Literarni prostor je v odtenkih in niansah modre barve, prav takih barv je približno polovica literarnih junakov. Druga polovica je, bi lahko rekla, v prefinjeno izbranih pisanih barvah, kjer nekoliko izstopata blaga roza in vijoličasta barva, vse pa s svojo tradicionalno simboliko. Literarni prostor je narava kot taka in kjerkoli na zemeljski obli, razen tam, kjer ni dreves. Gručica ljudi, ki nastopa v zgodbi, je sestavljena iz velikega, manjšega, še manjšega in najmanjšega. Če gre za družino, bi stereotipno mislili: veliki je ata, manjša je mama, še manjši in najmanjši sta otroka. Likovna upodobitev literarnih oseb sicer ne nakazuje razlikovanja po spolu: vsi so simpatično stilizirani liki, s kapami na glavah, z rokavicami, plašči do peta . in nekolikanj so me spomnili na tiste znamenite razbojnike iz avtorske slikanice Tomija Ungererja.
Slikanico je prevedla Darja Marinšek in na naslovnem listu je citat modrosti Alberta Einsteina:
Miru ni mogoče ohranjati s silo; dosežemo ga lahko le z razumevanjem.
Glejte, cenjeni bralci knjigarnice, tu je celotno besedilo slikanice ŠŠŠ! Imamo načrt:
GLEJTE! PTICA. ŽIVIO, PTIČKA! ŠŠŠ ŠŠŠ! IMAMO NAČRT POČASI PO PRSTIH. POČASI PO PRSTIH IN ŠŠŠ! PAZI, ENA. PAZI, DVE. PAZI, TRI ... ZDAJ!
GLEJTE! TAM ZGORAJ. ŽIVIO, PTIČKA! ŠŠŠ ŠŠŠ! IMAMO NAČRT.
POČASI PO LESTVI. POČASI PO LESTVI IN STOP ŠŠŠ! PAZI ENA. PAZI, DVE, PAZI, TRI... ZDAJ!
GLEJTE! TAM SPODAJ. ŽIVIO, PTIČKA! ŠŠŠ ŠŠŠ! IMAMO NAČRT. POČASI PO REKI. POČASI PO REKI IN STOP ŠŠŠ! PAZI, ENA. PAZI, DVE. PAZI, TRI ... ZDAJ! ŽIVO, PTIČKA. HOČEŠ MALO KRUHA? ENA. DVE. TRI. GLEJTE! PAZI, ENA. PAZI, DVE? PAZI, TR... BEŽIMO! GLEJTE! VEVERICA.
Jaz pa pravim, glejte, odlična slikanica! Slikanice Chrisa Haug-haton so redno nagrajevane in deležne najvišjih priznanj za otroško literaturo, je avtor, ki je preveden v številne tuje jezike in na srečo je uredništvo Mladinske knjige poskrbelo tudi za slovenske bralce.
Liljana Klemenčič
»Bogec bo tudi šel z nami. Ubogi Bogec, tako je že razpokan, da bodo skoraj že špranje prav skozi njegovo telo. A je bil kljub temu zadovoljen in tih v kotu. Mogoče bi bil marsikdaj rad spregovoril besedo in stopil med nas. Z vsem potrpi, vse mu je po volji.«
Potegnil je pajčevino in prah z njegovega telesa, rok in nog in ga previdno podal Boštjaneku.
V kotu na polički, od koder je vzel križ, je bil cel kupček prahu. Pograbil ga je in otipal vmes nekaj trdega.
»O! Vidiš, Marjetka! Zdaj sem pa našel. Glej!« je kazal urico, zaradi katere je bil nekoč prepir v hiši. Trdil je, da jo je žena dala
otrokom, ki so mu tako zapravili in razkovali drago birmansko darilo. Pretepel je takrat otroke, ker ni nobeden zinil niti besedice o njej. Zdaj se je le spomnil, da jo je sam tu gori skril pred otroki.
»Rekla sem ti takrat, da si jo najbrž sam kam vtaknil, a mi nisi verjel. Samo svojo trmo si gnal naprej!« je pripomnila Marjetka.
»Saj ni za to nič hudega. Mislil sem pač, da je šla skozi tvoje roke, ko vendar hočeš dati vse otrokom za igračke. No, zdaj jo pa spet imam!«
»Kakor da ne bi jaz vedela, kaj je za igračke in kaj ni!« se je namrdnila.
Nadaljevanje prihodnjič
Namizni tenis
na 25. DP kar tri medalje za ptujski klub Stran 12
Rokomet
Cvetko z mladinsko reprezentanco na EP
Stran 12
Strelstvo
Ino Zoreč postal šolski državni prvak s pištolo Stran 13
Bovvling
Ena ekipa čez 3000, še tri čez 2900
Stran 13
Nogomet
Enajstmetrovke usodne za nogometaše MNZ Ptuj Stran 14
Nogomet
Dravina nogometna šola do zgodovinskega uspeha Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 29. krog
« ■ ■ ■ ■ ^	■■■	z Jankom Bezjakom.
Prva zmaga Matica po vrnitvi? športne novice
^^	■	vsak dan ob 13.10
ODMEVI IZ ŠPORTA ^
............... í
vsak ponedeljek med 09.00 in 10.00 z Jankom Bezjakom.
Zavrč je ponovno hit, Zavrč je ponovno v modi. Odkar se je na klop Haloža-nov vrnil priljubljeni Slavko Matic, beli še niso pokusili grenkobe poraza v prvenstvu. Res je tudi, da niso slavili, a glede na to, da so se pomerili z Mariborom in Olimpijo, dvema največjima kluboma v državi, lahko spet zapišemo, da so Zavrčani trdno v sedlu. To pomeni, da igrajo čvrst in trd nogomet, prejemajo zelo malo zadetkov, največkrat pa srečanje odloči le gol. Svoj niz bodo Zavrčani vsekakor skušali nadaljevati tudi v nedeljo, ko v Športnem parku pod haloškimi obronki gostuje v zadnjih krogih prebujeni Rudar iz Velenja.
1. SNL, 30. krog: Zavrč - Rudar
nedelja, 17. 4, ob 19.00 v Zavrču
Da boste na tekočem o domačih in svetovnih športnih dogodkih poslušajte RADIO PTUJ.
RADIOPTUJ
89,8°98,2°I04;3 www.radio-ptuj.si
r
Foto: Črtomir Goznik
Bo Matičeva vrnitev na trenersko klop Zavrča prinesla še zmago?
Velenjčani so nanizali kar tri zaporedne zmage in medtem ko so bili še pred nekaj krogi glede obstanka precej ogroženi, lahko sedaj povsem mirno plujejo v prvoli-gaških vodah. Na drugi strani se pobirajo tudi beli, ki igrajo vse bolje, tako da lahko na zadnji nedeljski preizkušnji gledalci upravičeno pričakujejo dober nogomet. Seveda bodo domačini kljub težkemu četrtkovemu pokalnemu preizkusu z Mariborom storili vse, da slavijo in s tem svojemu strategu, ki se je vrnil na klop, omogočijo prvo zmago po povratku, v kar verjame tudi ofenzivni vezist Jure Matjašič: »Igramo doma, naš cilj je seveda zmaga, saj
nas zanima boj za 4. mesto in ne obstanek. Vemo da je Rudar odlična ekipa, z nekaj izjemnimi posamezniki, toda tudi mi se pod vodstvom novega trenerja vzpenjamo, poleg tega igramo doma, kar bi lahko bila naša prednost.«
Tekma med Haložani in knapi bo v nedeljo, začela pa se bo ob 19. uri. V klubu apelirajo na navijače, ki so bili vedno njihov dvanajsti igralec, da jih tudi tokrat ponesejo, kajti v tem primeru bi bila pot do treh točk precej lažja. Zavrč bo nastopil v praktično popolni zasedbi, saj ni kaznovanih igralcev, obenem pa tudi ni večjih težav s poškodbami igralcev.
tp
Rokomet • 1. B DRL 22. krog:
Drava superiorno do nove zmage
Mokerc Ig - Drava Ptuj 26:34 (13:19)
Drava Ptuj: Cvetko 7, Jan-žekovič, Jensterle, Reisman, Bračič 1, Maroh 6, Krasnič, Be-denik, Sabo 1, Hrupič 6, Bedeti 2, Rosič, Jerenec 3, Lesjak 5, Mlač-Černe 1, Belec. Trener: Ivan Hrupič.
V športni dvorani Osnovne šole Ig so rokometaši Drave od začetka tekme krenili na polno in so že v prvih minutah prišli do izrazitejše prednosti, saj so v osmi minuti vodili z 2:6. V srednjem delu so nekoliko popustili, kar je pomenilo, da se je Mo-kerc približal le na zadetek zaostanka, vendar so Ptujča-ni v končnici prvega polčasa ponovno zaigrali bolje in so si z dvema serijama treh zaporednih zadetkov priigrali lepo prednost po tridesetih minutah igre, saj je bil rezultat 13:19. V nadaljevanju je Drava zaigrala še odločneje in prednost je v devetin-
trideseti minuti narasla na plus deset zadetkov naskoka. Kljub trudu ekipe z Iga se ta ni mogla bistveno približati Ptujčanom, ki so igrali supe-riorno in so tekmo suvereno pripeljali do visoke zmage 26:34. Drava je na obračunu
proti Mokercu dobro igrala v obrambi in je s tem dodatno pripomogla, da je kar nekaj žog ubranil vratar Belec. Trener Ivan Hrupič je skozi tekmo veliko rotiral igralce in je držal visok ritem igre, hkrati pa je ob koncu tekme dal
1. B DRL (m)
REZULTATI 22. KROGA: Mokerc Ig -
deče Mik Celje - Moškanjci Gorišnica
- Grosuplje 42:25, Krško - Krim 29:33, nomelj 31:24, Škofljica Pekarna Pečjak
1.	DOL TKI HRASTNIK
2.	DRAVA PTUJ
3.	KRIM-OLIMPIJA
4.	HERZ ŠMARTNO
5.	BREŽICE
6.	SVIŠ IVANČNA GORICA
7.	ČRNOMELJ
8.	KRŠKO 10. MOKERC - IG 10. RADEČE - MIK CELJE
13.	ALPLES ZELEZNIKI
14.	GROSUPLJE
Drava Ptuj 26:34, Ra-31:34, Herz Šmartno Dol Tki Hrastnik - Čr-- Brežice 28:33.
22	17	3	2	37
22	16	3	3	35
22	16	2	4	34
22	15	3	4	33
22	13	5	4	31
22	11	3	8	25
22	11	3	8	25
22	10	2	10	22
22	8	1	13	17
22	7	2	13	16
22	5	3	14	13
22	5	0	17	10
22	2	1	19	5
22	1	3	18	5 JB
priložnost za igro tudi mladincem. S pravim ekipnim duhom so Ptujčani vknjižili
novi dve pomembni točki v borbi za preboj v 1. slovensko rokometno ligo. Na tej poti, na kateri jim zaenkrat dobro kaže, jih že to soboto čaka nov zahteven obračun, saj bodo ob 19. uri v športni dvorani Ljudski vrt igrali proti neugodni ekipi Sviša
iz Ivančne Gorice. Glede na predstave v letošnji sezoni in predvsem odlični rezultati so pravo vabilo, da pridete pogledat in podpret odlično ptujsko rokometno ekipo tudi v soboto zvečer na tekmo v živo.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
12 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 15. aprila 2016
Nogomet • 2. SNL 22. krog:
Aluminij favorit,
Drava pred težko preizkušnjo
Pogled na prvenstveno lestvico kaže, da bo izmed naših dveh drugoligaških klubov imel tokrat lažjo nalogo Aluminij, saj bo v nedeljo ob 16.30 v športnem parku gostovala zadnjeuvrščena ekipa Šenčurja, medtem ko bo Drava gostovala v Veržeju pri zelo nepredvidljivem Farm-techu. Njihov trener Zlatko Gabor si je v soboto v prejšnjem krogu na delu ogledal Ptujčane, medtem ko je naslednji dan v Kranju doživel pravo malo katastrofo, saj je s Triglavom izgubil s 7:0. Na drugi strani je Drava dolgo časa z igralcem več lomila Ankaran, a je na koncu vendarle vknjižila pomembno zmago v boju za vrh prvenstvene lestvice. Če modri želijo ostati na vrhu, potem v Veržeju nikakor ne smejo izgubiti. Statistika dveh tekem v tej sezoni je malo čudna, saj je obakrat slavila gostujoča ekipa; Drava je naprej v Veržeju zmagala z 1:2, nato pa je doma izgubila z 2:4. Ptujčani si na tretji letošnji medsebojni tekmi goto-
vo želijo, da se tradicija zmagovalcev ohrani, kar pomeni, da bi zmagali gostje. A zato jih čaka devetdeset minut zelo težke tekme pred vročimi domačimi gledalci, ki bodo po blamaži v prejšnjem krogu od svojih nogometašev zahtevali boljšo predstavo in predvsem rezultat. Pred težkim gostovanjem je napadalec Drave Rok Zorko, ki je na zadnjih dveh tekmah dosegel dva zadetka, povedal: »V Veržeju si želimo nadaljevati naš zmagovalni niz. Na zadnjih dveh tekmah smo dosegli dve zmagi, a to še ni bila naša prava podoba, tako da menim, da imamo še kar nekaj prostora za napredovanje v igri. Na tokratnem gostovanju bosta sicer manjkala dva pomembna člena Nastja Čeh in Denis Perger, a ne glede na to bomo mi naredili vse, da dosežemo novo zmago.« Na papirju naj bi imeli lažjo nalogo od Ptujčanov tokrat igralci Aluminija, ki bodo gostili Šenčur. Slednji so boljša ekipa, kot kažejo njihovi re-
Plavanje • Tekmovanji v Celju in Mariboru
Ptujski plavalci dobro odplavali
zultati. To bodo poizkušali potrditi tudi na gostovanju v Kidričevem. Aluminij je bil v tej sezoni obakrat boljši od svojega nasprotnika, saj sta bila izida 2:1 in 0:2. Znan slovenski pregovor pravi, da gre v tretje rado in v taboru Aluminija so prepričani v nov uspeh, v nove tri točke, ki bi jih popeljale še bližje vrhu na prvenstveni lestvici. Pred nedeljsko tekmo je iz kidriče-vskega kluba Sandi Čeh podal naslednjo napoved: »Na domačem igrišču nas zanima le zmaga. Ne glede na to, da je Šenčur zadnji na lestvici, nas čaka težka tekma. Treba bo izboljšati realizacijo in čim hitreje doseči zadetek. Mi gremo optimistično razpoloženi v tekmo in verjamem, da se bomo na koncu veselili nove zmage.« Aluminij je bil v petih krogih spomladanskega dela prvenstva zelo uspešen, saj je zabeležil tri zmage in dva remija. Ta pozitiven re-zultatski niz želijo nadaljevati tudi proti ekipi Šenčurja.
David Breznik
Zimski del tekmovalne sezone v 25-metrskih bazenih se je končal z 21. velikonočnim mitingom v Celju. Tega je pripravil Plavalni klub Neptun Celje in na njem je bilo prijavljenih 384 plavalcev in plavalk. Plavalni klub Terme Ptuj je predstavljalo 10 plavalcev in plavalk, kar je nekoliko več kot po navadi in večina udeležencev je dobro opravila svoje nastope. Trener mlajše skupine Bernard Veršič je tokrat tekmoval in vodil svojo ekipo, ki so jo sestavljali Maša Jeza, Mia Jeza, Daniel Greif, Tomaž Holc in Nejc Klasič, ki so izboljšali svoje čase. Trener Igor Sternad je vodil naslednje tekmovalce: Saro Lampret, Tino Aubelj, Klaro Benko in Leona Ljubeča Zajka, ki so večinoma tudi izboljšali osebne rezultate. Izpostaviti velja rezultate Ljubeč Zajka, Lam-pretove in Benkove. Plavalec je bil v svoji kategoriji drugi na 100 metrov hrbtno in v isti disciplini je bila Benkova tretja. Dodatni diplomi sta si priplavala še Ljubeč Zajko na 100 metrov hrbtno in 200
metrov mešano ter Lampre-tova na 100 metrov prsno. S tekmovanjem v Celju se je tako končal ta del plavalne sezone, v katerem so v glavnem zelo mladi ptujski plavalci pokazali napredek in so se na
Foto: Črtomir Goznik
Klara Benko si je v Mariboru priplavala kar tri medalje.
nekaterih tekmovanjih tudi zelo izkazali z osvojenimi medaljami ali diplomi.
Benkova osvojila tri medalje
Plavalno društvo Maribor je v Pristanu organiziralo 10. mednarodni miting Pomlad 2016. Na njem so vrste Plavalnega kluba Terme Ptuj predstavljali Tina Aubelj, Viktorija Rihtarič, Klara Benko, Gaja Plohi, Sara Lampret, Gašper Sužnik, Anže Sužnik, Maša Jeza, Mia Jeza, Neja Šturm in Bernard Veršič. Vsi so dobro odplavali in na oder za najboljše je trikrat stopila Klara Benko. Ta je bila druga na 50 metrov prsno, tretja na 50 metrov prosto in tretja na 100 metrov prsno. Po tem tekmovanju v Mariboru sledi še nekaj treningov ptujskih plavalcev in plavalk v zaprtem bazenu Term Ptuj, medtem ko se bodo najverjetneje konec meseca že preselili v zunanji bazen in bodo tako lahko trenirali v 50-metrskem bazenu.
David Breznik
Namizni tenis • 25. DP za kadete
Tri medalje za ptujski klub
Ptujski namiznoteniški klub je konec tedna izvedel jubilejno, 25. državno prvenstvo za kadete in ka-detinje med posamezniki in dvojicami. V tej starostni kategoriji so dvoboji že izjemni in nič drugače ni bilo na enem od vrhuncev sezone, kjer so se zbrali vsi najboljši slovenski igralci in igralke te kategorije. Skupno se je predstavilo skoraj
100 nastopajočih, ki so v soboto odigrali skupinski del tekmovanja in prve kroge izločilnega dela, v nedeljo pa so najboljši v posameznih kategorijah dokončali odigrali zaključne boje.
NTK Ptuj so na tekmovanju zastopali Marsel Šegula, Gašper Cvetič, Tjan Kristo-vič, Nino Šegula, Daniela Tomanič Butkovska in Klara Šegula, NTK Cirkovce pa tro-
Daniela Tomanič Butkovska (NTK Ptuj)
jica obetavnih deklet: Ina Un-ger, Nika Belaj in Lara Belaj.
Med posamezniki nista uspela slaviti 1. nosilca (Matija Novel, Katarina Stražar), kar je zaključnim bojem dalo dodatno zanimivost. Pri fantih se je odlično držal domačin Marsel Šegula, ki je najprej dosegel tri zmage v skupini, nato pa je v izločilnih bojih nanizal še štiri in se prebil vse do finala. Tam mu je končno zmagoslavje presenetljivo preprečil Korošec Žiga Kristijan Zigon, ki je slavil 2:4 v nizih. Kljub temu je srebrna medalja za Marsela lepa popotnica za nadaljevanje sezone.
Pri dekletih sta odlično nastopali Daniela Tomanič
Rokomet
Butkovska (Ptuj) in Nika Belaj, ki sta klonili šele v če-trtfinalu. S tem sta osvojili končno 5. do 9. mesto. Naslova državne prvakinje se je veselila Lea Paulin.
Domači klub se je veselil še dveh medalj med dvojicami. Prvo je osvojil Marsel v paru z Rokom Trtnikom -tudi tokrat srebrno. V finalu sta s 3:1 slavila Matija Novel in Tilen Šalja. Pod tretjo medaljo sta se podpisala Marsel Šegula in Daniela Tomanič Butkovska, ki sta med mešanimi dvojicami osvojila bron.
Iz cirkovškega kluba sta bili blizu medalje med dvojicami Ina Unger in Nika Belaj, ki sta v četrtfinalu močno namučili prvi favori-tinji in kasnejši zmagovalki, dvojico Stražar-Kobetič. Ti sta slavili 2:3, čeprav sta Cir-kovčanki vodili 2:1 ...
JM
DP za kadete in kadetinje, rezultati:
kadeti, posamezno (58):
1.	Žiga Kristijan Žigon (Interdiskont)
2.	Marsel Šegula (Ptuj)
3.-4.:	Tilen Šalja (Mengeš) in Rok Trtnik (Vesna) kadetinje, posamezno (35):
1.	Lea Paulin (Arrigoni)
2.	Katarina Stražar (Mengeš)
3.-4.:	Nika Kobetič (Mengeš), Lara Opeka (Kajuh Slovan) 5.-8.: Nika Belaj (Cirkovce), Daniela Butkovska Tomanič (Ptuj) kadeti, dvojice (28):
1.	Novel/Šalja (Arrigoni/Mengeš)
2.	Šegula/Trtnik (Ptuj/Vesna)
3.	- 4: Javšnik/Rosc (Tempo), Breznik/Lavrič (Interdiskont/ Vesna)
kadetinje, dvojice (16):
1. Stražar/Kobetič (Mengeš)
5.-8.: Belaj/Ina Unger (Cirkovce), Tomanič Butkovska/Vid-mar (Ptuj/Letrika) mešane dvojice (34):
1.	Paulin/Novel (Arrigoni)
2.	Kobetič/Trtnik (Mengeš/Vesna)
3.-4:	Tomanič Butkovska/Šegula (Ptuj)
Cvetko z mladinsko reprezentanco na EP
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Marsel Segula (NTK Ptuj) je na domačem kadetskem državnem prvenstvu osvojil odlično 2. mesto.
Portugalska je pretekli teden gostila rokometni kvalifikacijski turnir za nastopa na EP 2016 za mladince. Tja je z jasnim ciljem - uvrstiti se na prvenstvo - odpotovala tudi naša vrsta pod vodstvom Slavka Iveziča. Slovencem, za katere je nastopil tudi član ptujske Drave Rok Cvetko, je uspelo, saj so premagali prav vse tekmece in si tako priigrali pot na Dansko, kjer bo prvenstvo od 28. julija do 7. avgusta letos. Poleg naše izbrane vrste bodo na Danskem nastopile še Hrvaška, Danska, Francija, Islandija, Madžarska, Makedonija, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Rusija, Srbija, Španija, Švica in Švedska.
Sicer pa so v uvodnem krogu naši mladi fantje visoko z 31:17 premagali Romunijo, Šentjurčan, ki nastopa za Dravo, pa je prispeval 4 zadetke. V 2. krogu je bila Slovenija prepričljivo boljša še od Estonije (37:18), Cvetko pa je bil uspešen dvakrat. Najbolj na tesno je šlo našemu rokometnemu podmladku na zadnjem srečanju proti domačinom Portugalcem, ki so ga Slovenci dobili s 23:21, Cvetko pa je prispeval zadetek.
tp
Foto: Črtomir Goznik
Rok Cvetko
petek • 15. aprila 2016
Šport
Štajerski	13
Strelstvo • ŠŠT finale v streljanju
Zoreč postal solski državni prvak
OS
Foto: Simeon Gonc
Dijaki Šolskega centra Ptuj so na finalnem tekmovanju ŠŠT v streljanju s pištolo slavili naslov posamičnega prvaka, ki ga je osvojil Ino Zorec, dijaki s puško pa so osvojili bronasto ekipno odličje. Z leve strani zadaj Ino Zorec, Valentin Luževič, Rok Bezjak, Oskar Tasovac Ivezič in Vita Volgemut, spredaj levo Tadej širec, Aljaž Čučko, Žan Gojkošek in Ivo Cicmanovič Zimet s profesorjem Ra-dom Ačimovičem.
Na centralnem strelišču v Ljubljani na Rakovniku je v marcu Strelska zveza Slovenije, v partnerstvu z Zavodom za šport RS Planica, organizirala finalno tekmovanje Šolskih športnih tekmovanj v streljanju z zračno puško in pištolo, na katerem je nastopalo 252 mladih športnikov, učencev in učenk iz 72 osnovnih šol ter dijakov in dijakinj iz 39 srednjih šol.
Ptujčan Ino Zorec s pištolo ugnal favoriziranega Jožeta Čepra
Na prestižnem tekmovanju je v kategoriji dijakov z zračno pištolo velik uspeh dosegel Ptujčan Ino Zorec, ŠC Ptuj Elektro in računalniška šola, ki je s 370 krogi slavil naslov šolskega državnega
prvaka! Zorec je premagal favoriziranega Jožeta Čepra (368), dijaka ŠC ERŠ Nova Gorica, in Škofjeločana Luka Ušeničnika (366), ki je osvojil bronasto odličje. Visoko uvrstitev je dosegel tudi drugi Ptujčan Tadej Širec, dijak ŠC Ptuj Strojna šola, ki je po lanskem bronastem odličju tokrat s 360 krogi osvojil 5. mesto, 10. Valentin Luževič (352), ŠC Ptuj Strojna šola, 12. Žan Tomažič (349), Gimnazija Ormož, 16. Rok Bez-jak (344), ŠC Ptuj Elektro in računalniška šola, 19. Oskar Tasovac Ivezič (333), ŠC Ptuj Elektro in računalniška šola, 25. Matjaž Pleh (238), Gimnazija Ormož. Med dijakinjami s pištolo je bila z bronastim odličjem zelo uspešna tudi ormoška strelka Alekse-ja Vignjevič (346), Ekonomska gimnazija Celje, Ptujčan-ka Vita Volgemut, dijakinja II. gimnazije Maribor je s 335
krogi osvojila 6. mesto in bila z dosežkom prav tako zadovoljna. Z odličnim dosežkom in najboljšim rezultatom dneva je s 372 krogi zmagala Anja Prezelj, Gimnazija Ško-fja Loka.
Lanski prvaki iz Ptuja s pištolo ostali brez odličja na 4. mestu
V	ekipni konkurenci srednješolcev s pištolo so branilci naslova šolskih prvakov - ptujski dijaki Elektro in računalniške šole - s 1047 krogi izboljšali svoj lanski dosežek za 8 krogov, vendar tokrat ostali brez odličja na 4. mestu. Zmagali so gimnazijci Škofje Loke s 1064 krogi pred dijaki iz Šolskega centra Krško-Sevnica s 1052 krogi ter dijaki ŠC Škofja Loka SŠ za strojništvo s 1051 krogi.
Dijaki ŠC Ptuj Elektro in računalniška šola bronasti s puško
V	ekipni konkurenci srednješolcev s puško so se odlično borili tudi ptujski dijaki ŠC Ptuj Elektro in računalniške šole, ki so s 1165,8 kroga osvojili bronasto odli-čje. Boljši od Ptujčanov so bili zmagovalci iz Gimnazije Bežigrad Ljubljana s 1175,2 kroga in dijaki Gimnazije Ledina Ljubljana s 1172,3 kroga. Za ptujsko ekipo so zelo uspešno nastopali Aljaž Čučko (394,8), Ivo Cicmanovič Zimet (393,2) in Žan Gojkošek (377,8), ki so med posamezniki osvojili 7., 10. in 21. mesto. Naslov šolskega prvaka je osvojil Cerkničan Erik Kandare (407,5) ŠC Postojna, pred Janom Kolen-cem (405,3) in Matevžem Pivkom (405,2). Uspešno je streljal tudi ormoški gimnazijec Žan Tomažič in s
Strelstvo • Državno univerzitetno prvenstvo
393,2 kroga osvojil 9. mesto. Med dijakinjami s puško je z najboljšim rezultatom dneva s 408,4 kroga slavila Cerkni-čanka Teja Plavčak, SŠ za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo Ljubljana, pred Vesno Markelj (407,8) in Suzano Lukič (405,3). Ljutomerske gimnazijke Franca Miklošiča Nuša Špindler (400,6), Kristina Žižek (391,7), Antonija Kosi (389,2) in Sandra Kaučič (383,0) so osvojile 7., 12., 14. in 17. mesto.
Ormoška učenka Metka Podgorelec osvojila 8. mesto
Med osnovnošolci se je med učenkami s serijsko zračno puško dobro borila tudi Metka Podgorelec iz OŠ Ormož in s 174 krogi osvojila 8. mesto. Zmagala je Rušanka Nikita Lenarčič s 186 krogi, pred Najlo Durdžič (185) iz OŠ Brinje Grosuplje in Katarino Fevžer (179) iz OŠ Pod goro Slovenske Konjice. Juršinske učenke Sandra Kumer (146), Špela Perko (141) in Julija Lajh (127) so osvojile 29., 32. in 33. mesto, Anja Fras iz OŠ Ormož je bila s 126 krogi 34. V ekipnem tekmovanju so zmagale Rušanke s 532 krogi pred Grosupeljčankami (528) in Trzinkami (507), Juršinčanke pa so si s 414 krogi priborile 7. mesto.
Med učenci se je naslova šolskega prvaka veselil Jure Sočič iz OŠ III Murska Sobota s 184 krogi, ormoški strelec Andrej Majhen pa je s 165 krogi osvojil 28. mesto.
Nina Bogša iz Miklavža pri Ormožu odlična 4.
Med mlajšimi učenkami se je odličnega rezultata veselila Nina Bogša iz OŠ Miklavž pri Ormožu, saj je z osebnim rekordom s 180 krogi osvojila odlično četrto mesto z enakim rezultatom kot treje-uvrščena Pia Kolar iz Čren-šovcev. S 187 krogi je zmagala Nika Kosmač iz OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka.
Simeon Gonc
Bowling • Podjetniška liga
Naslove so osvojili Stojak, Šumak in Kuharic
Minuli vikend je na strelišču Občinske strelske zveze Ormož potekalo Univerzitetno državno prvenstvo v streljanju z zračno puško in pištolo, ki sta ga organizirali
Slovenska univerzitetna športna zveza SUSA in Strelska zveza Slovenije. Tekmovanje na modernih elektronskih tarčah Meyton je izvedlo SD Kovinar Ormož.
Foto: Matej Pušnik SUSA
Naslove državnih univerzitetnih prvakov so z naših koncev osvojili Sašo Stojak, Jan Šumak in Urška Kuharič, odličja pa so si priborili še Kevin Venta in Petra Vernik
Ptujčan Stojak ugnal favoriziranega domačina Vento
Med študenti s pištolo sta se za univerzitetno lovoriko pomerila favorizirana domačin Kevin Venta, Fakulteta za kmetijstvo in biosistem-ske vede UM, in Ptujčan Sašo Stojak, Inštitut in akademija za multimedije. Slednji je bil uspešnejši s 572 krogi in je presenetljivo zmagal na gostujočem strelišču ter slavil lovoriko univerzitetnega državnega prvaka. Venta, z zanj skromnimi 566 krogi, tokrat ni pokazal razkošja svojega bogatega strelskega znanja in se je moral zadovoljiti s srebrnim odličjem. Bron je osvojil še en ormoški doma-
Ena ekipa čez 3000, še tri čez 2900
Osmi krog je bil po marsičem rekorden v tej sezoni, saj je ena ekipa prešla mejo 300 podrtih kegljev (Dokl gostinstvo), še tri so krepko prešle 2900 (Gostišče Iršič, BC Ptuj, Tames). Slednji dve sta se celo merili med seboj, kar je dalo tekmi velik pečat. Zanimivo: gostitelji iz Bowling centra Ptuj so za štiri keglje ugnali Tames, a izgubili dvoboj 3:5. Zato pa je bila uspešnejša vodilna ekipa Dokl gostinstva, ki je SKEI Ptuj točkovno oddaljila od vrha, tako kot Iršiči ekipo DaMoSS. V nadaljevanju lige se obeta izjemen boj za 3. mesto, saj osem ekip od 3. do 10. mesta loči le 6 točk.
Kar 19 igralcev je v tem krogu prestopilo mejo 700 podrtih kegljev, za deseterico je bilo treba doseči vsaj rezultat 739. Prva trojica se je zvrstila v razmiku osmih kegljev, zmagovalec je postal Dejan Draškovič, za njim sta se zvrstila Gregor Miložič in Robert Šegula.
REZULTATI 8. KROGA: VGP
Drava - Saubermacher Slovenija 4:4, DaMoSS - Gostišče Iršič 2:6, Tames - Bowling center Ptuj 5:3, Radio-Tednik Ptuj
-	Tiskarna Ekart 6:2, SKEI Ptuj
-	Dokl Gostinstvo 1:7, Restavracija PAN - Perutnina Ptuj 8:0, Talum - Casino Poetovio
Najboljši posamezniki 8. kroga: 1. Dejan Draškovič (Bowling center Ptuj) 829, 2. Gregor Miložič (Dokl gostinstvo) 826, 3. Robert Šegula (Tames) 821, 4. Dušan Iršič (Gostišče Iršič) 792, 5. Robert Kurež (Dokl gostinstvo) 787, 6. Gregor Spačal (Saubermacher Slovenija) 766, 7. Igor Vidovič (Tames) 762, 8. Damjan Kaučevič (Bowling center Ptuj) 759, 9. Branko Lipo-glav (Gostišče Iršič) 744, 10. Črtomir Goznik (Ra-dio-Tednik Ptuj) 739.
5:3. Prosta je bila ekipa		Elek-
tro Maribor.		
1. DOKL GOSTINSTVO	8 3079	55
2. GOSTIŠČE IRŠIČ	8 2942	46
3. SKEI PTUJ	6 2532	34
4. TAMES	7 2943	33
5. BOWLING CENTER PTUJ	7 2947	32
6. VGP DRAVA	8 2503	32
7. RESTAVRACIJA PAN	8 2450	31
8. RADIO-TEDNIK PTUJ	8 2586	30
9. TALUM	7 2602	30
10. DAMOSS	6 2458	28
11.	TISKARNA EKART 7	2367	21
12.	SAUBERMACHER SLOV. 7	2547	18
13.	CASINO POETOVIO 7	2471	17
14.	ELEKTRO MARIBOR 5	-	15
15.	PERUTNINA PTUJ 7	2049	2
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) povprečje 187,6, 2. Gregor Miložič (Dokl gostinstvo) 185,1, 3. Matic Dokl (Dokl gostinstvo) 181,5, 4. Robert Šegula (Tames) 181,1, 5. Branko Kelenc (VGP Drava) 180,5, 6. Robert Kurež (Dokl gostinstvo) 180,4, 7. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 180,3, 8. Grega Tuš (Dokl gostinstvo) 178, 9. Damjan Ka-učevič (Bowling center Ptuj) 177,8, 10. Boris Kurbus (Gostišče Iršič) 176.
PARI 9. KROGA: ponedeljek, 18. 4., ob 19.00: Perutnina Ptuj - Gostišče Iršič, Dokl gostinstvo - Talum, VGP Drava - SKEI Ptuj, Tames - Radio-Tednik Ptuj; torek, 19. 4., ob 19.00: Tiskarna Ekart - Casino Poetovio, Bowling center Ptuj -DaMoSS, Elektro Maribor - Saubermacher Slovenija. Prosta je ekipa Restavracija PAN.
JM
Nogomet • MNZ Ptuj
»Skupščina ekspres«
čin, Jan Šumak, študent Biotehniške fakultete UL, s 486 krogi. Med študentkami s pištolo je zmagala aktualna državna prvakinja Sevničan-ka Mojca Kolman, Naravo-slovnotehniška fakulteta UL, ki je s 375 krogi prepričljivo ugnala domačinki Petro Vernik s 363 krogi in Urško Kuharič z 266 krogi.
Dvojni naslov za ormoška študenta Jana Šumaka in Urško Kuharič
Med študenti s puško se je naslova univerzitetnega državnega prvaka veselil Ormožan Jan Šumak, ki je z dobrim rezultatom 618,9 krogov ugnal mladinskega državnega prvaka in favo-
V prostorih MNZ Ptuj je v torek, 12. aprila, potekala redna letna skupščina MNZ Ptuj. Na sporedu je bilo 9 točk, sama skupščina pa je potekala brez težav, lahko bi celo rekli, da ek-spresno hitro, saj je uradni del tajal le pol ure. Veliko »zaslug« za to ima poslano gradivo, ki so ga dobili vsi klubi, ki nastopajo pod MNZ Ptuj, tam je bila namreč zajeta vsa potrebna dokumentacija in predvsem zaradi tega je vse potekalo brez težav, predvsem pa hitro, eden izmed glavnih razlogov za hitro izpeljano skupščino pa je bila nedvomno Liga prvakov.
Volilno pravico je imelo 50 delegatov, prisotnih pa je bilo 27, kar pomeni da je bila sama skupščina sklepčna. Zataknilo se ni pri nobeni točki, tudi ne pri finančnih poročilih in planih za leto 2016, kar pomeni,
riziranega Žana Kelenca
(617,9) iz Črenšovcev. Bronasto odličje si je priboril Ljubljančan Gregor Gotovina, Višja strokovna šola Škofja Loka, s 612,4 krogi. Tudi med študentkami je univerzitetna lovorika ostala na Ormoškem, saj je naslov prvakinje slavila Urška Kuharič (414,8), Pedagoška fakulteta
da MNZ Ptuj še naprej pluje v mirnih vodah in ostaja verjetno najbolje organizirana zveza pod nogometnim okriljem v državi. Še najbolj zanimiva je bila zadnja rubrika pod točko podelitev priznanj. Letos so jih prejeli Alojz Emeršič (Tržec), Franc Poharič (Stojnci), Andrej Bez-jak (Markovci) in Dušan Hvalec (DNT Ptuj).
Po sami skupščini je sledil še neformalni , toda še kako resen del razprave vodstva MNZ Ptuj s klubi, ki nastopajo pod njenim okriljem. Tu je bilo največ debate o stroških klubov, ki jih imajo s sodniki in delegati. Znano je namreč, da je MNZ Ptuj z določenimi ugodnostmi šla letos klubom »precej na roko«, toda ostaja še nekaj pomanjkljivosti, ki so jih v torek skupaj zbrani skušali rešiti na »štiri oči«.
tp
UM, in za krog premagala Grosupeljčanko Klavdijo Jerovšek (413,8), Pedagoška fakulteta UL. Bronasto odličje si je s 410,5 krogi priborila domačinka Petra Vernik, Medicinska fakulteta UL. Odličja najboljšim je podelil delegat SUSE Klemen Kristan.
Simeon Gonc
14 Štajerski
Šport, šport mladih
petek m 15. aprila 2016
Nogomet • Pokal regij
Enajstmetrovke usodne za reprezentanco MNZ Ptuj
MNZ Gorenjska-Kranj: MNZ Ptuj 5:3 po enajstmetrovkah (1:0)
Strelca: 1:0 Huseinbašič 45. - llm, 1:1 Aiitolič 85.
MNZ Ptuj: Ladič, Goričan, Koren, Leskovar, Lah, Cafuta, P. Meznarič (od 63- Orovič), Antolič, Krajnc, Droždek (od 56. G. Pernek), M. Leben (od 72. Kosec). Selektor: Primož Gorše.
V Stražišču pri Kranju sta se v sredo v polfinalu Pokala regij pomerili reprezentanci MNZ Gorenjska-Kranj in MNZ Ptuj. Zmagovalec - domača vrsta - se je uvrstil v finale, kjer se bo v sredo, 4. maja, v nacionalnem nogometnem centru NZS na Brdu pomeril z MNZ Maribor. Ptujčani so tako končali tekmovanje, obstali v polfinalu, potem ko so bili v uvodnem krogu prosti. Žal se nogometašem MNZ Ptuj na Gorenjskem ni izšlo in so po streljanju enajstmetrovk morali priznati poraz Gorenjcem, čeprav so sploh v prvem polčasu prikazali zares dobro predstavo.
Foto: Črtomir Goznik
Damjan Anotlič, strelec zadetka za izenačenje
Prvi del igre je povsem pri- jetnejši in samo smola jim je padel gostom, ki so diktirali preprečila, da niso zadeli, saj tempo igre, bili precej pod- so si priigrali kar nekaj zre-
lili priložnosti, domačini na drugi strani v tem delu igre sploh niso resneje zapretili. Da bi bila mera polna, so tik pred koncem prvega polčasa Štajerci prejeli še zadetek, potem ko je branilec Vidma Leskovar zakrivil enajstmetrovko. V nadaljevanju se je slika na terenu spremenila, domačini so postajali vse nevarnejši, dvakrat je Ptujča-ne celo rešil okvir vrat, toda kljub vsemu so gostje nekaj minut pred koncem po zadetku Antoliča izenačili. Na zelo zahtevnem terenu pa s tem razburjenj še ni bilo konec, saj so igralci MNZ Ptuj prav ob koncu zakrivili še eno enajstmetrovko, ki pa jo je vratar Ladič ubranil. Sledile so enajstmetrovke, ki so vedno loterija, tokrat pa so imeli več sreče nogometaši, ki prihajajo z območja MNZ Gorenjska-Kranj.
Reprezentanca MNZ Ptuj, ki jo je s klopi vodil trener Vidma Primož Gorše, je tako za letos končala tekmovanje v Pokalu regij, kljub temu pa so lahko Štajerci Gorenjsko zapustili z dvignjenimi glavami, saj so se predstavili kot dobra ekipa, toda sreča pač ni bila njihov zaveznik.
tp
Nogomet • Mednarodna turnirja
Dravina nogometna šola do zgodovinskega uspeha
Wildon je v soboto in nedeljo gostil mednarodni nogometni turnir Styrian Champions Masters za selekcijo igral-cevU12. Prvi dan tekmovanja je bil odigran kvalifikacijski turnir, ki je prinašal vstopnico za glavni del tekmovanja, na katerega so bile uvrščene številne močne ekipe iz Avstrije, Nemčije, Madžarske, Slovaške, Češke, Švice, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije (op. p., na glavni turnir je bil direktno uvrščen Maribor). Igralci Drave so že prvi dan igrali izvrstno, saj so dosegli štiri zmage in poraz, kar jih je pripeljalo do glavnega dela turnirja. Ptujčani so v svoji kvalifikacijski skupini D igrali s samimi zvenečimi klubi in so v prvem krogu tekmovanja brez zadetkov remi-zirali z Dinamom in Red Bul-lom iz Salzburga, medtem ko so edini poraz z 1:0 doživeli od sarajevskega Železničarja. V drugem delu turnirja je šlo modrim še bolje, saj so bili z 1:0 boljši od Rapida iz Duna-
Ekipa U-12 si je v Wildonu priigrala skupno zmago.
ja in Sturma iz Gradca, tretja tekma s Slovanom iz Bratislave se je končala brez zmagovalca z 1:1. Po uspešnih nastopih v dveh predtekmo-
valnih krogih tekmovanja so sledili izločilni boji. V njih je Drava najprej s 3:0 premagala Admiro Wacker, nato je senzacionalno premagala s
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
PARI 30. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Celje - Luka Koper; SOBOTA ob 16.55: Domžale - Olimpija; SOBOTA ob 19.00: Gorica - Krka; NEDELJA ob 16.55: Krško - Maribor; NEDELJA ob 19.00: Zavrč - Rudar
2.	SNL
PARI 22. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Farmtech Veržej -Drava Ptuj, Ankaran - Kalcer Radomlje, Zarica Kranj - TKK Tolmin; NEDELJA ob 16.30: Aluminij - Šenčur, Roltek Dob -Triglav Kranj
3.	SNL sever
PARI 19. KROGA - PETEK ob 18.00: Maribor B - Fužinar Noži Ravne; SOBOTA ob 14.30: Koroška Dravograd - Radlje; SOBOTA ob 16.00: AjDAS Lenart - Podvinci Betonarna Kuhar, S. Rojko Dobrovce - Šmarje pri Jelšah; SOBOTA ob 16.30: Mons Claudius - Videm; NEDELJA ob 16.00: Šmartno 1928 -Brežice 1919, Šampion - Dravinja
Superliga
PARI 16. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Tržec - Bukovci, Gere-čja vas - Cirkulane, Središče ob Dravi - Hajdina; NEDELJA ob 16.00: Ormož - Aha Emmi Bistrica, Stojnci - Apače
MNZ PTUJ - 1. RAZRED
PARI 16. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Podlehnik - Lovrenc, Rogoznica - Dornava Vrtnarstvo Kovačec; NEDELJA ob 10.30: Skorba - Leskovec; NEDELJA ob 16.00: Gorišnica - Boč Polj-čane
MNZ PTUJ - 2. RAZRED
PARI 15. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Pragersko - Hajdoše, Majšperk - Zgornja Polskava; NEDELJA ob 16.00: Grajena -Slovenja vas, Makole - Polskava
Futsal
POVRATNA FINALNA TEKMA (U13): Hiša daril Ptuj - ŠD Extrem (SOBOTA ob 14.30)
Rokomet • 1. B DRL
23. KROG: Moškanjci Gorišnica - Dol TKI Hrastnik (PETEK ob 19.00), Drava Ptuj - Sviš Ivančna Gorica (SOBOTA ob 19.00)
2. DRL
17. KROG: Ajdovščina - Velika Nedelja (SOBOTA ob 20.00)
l.BDRL(ž)
2. KROG: Litija - ŽRK Ptuj (NEDELJA ob 17.00)
David Breznik
Šahovski napovednik
V hotelu Diana v Murski Soboti se nadaljuje državna ženska liga, v kateri nastopa osem najboljših slovenskih ekip, med njimi tudi ekipa Šahovskega društva Ptuj. Ptujčanke nastopajo z dokaj pomlajeno ekipo, saj sta v prvih treh kolih debitira-li mladi Nika Kralj in Amalija Skok, ob njiju pa so izmenično nastopile še Katarina Marič, Anita Vrabič in Alja Janžekovič. Skupaj jim je uspelo osvojiti točko in pol in so še brez zmage. Gotovo bo nadaljevanje uspešnejše, saj se jim bo pridružila še MM Marija Rakič. Včeraj so se pomerile z ekipo TZ Prevodi iz Kranja, danes ob 16. uri sledi peto kolo, jutri se bo kolo začelo ob 15. uri, zadnje, sedmo kolo pa bo v nedeljo ob 10. uri.
Silva Razlag
Nastopajoči na turnirju Champions Trophy 2016 na Ptuju
3:2 najbolj zveneče ime turnirja Borussio iz Dortmunda, medtem ko je v finalu še z 1:0 padel švicarski Basel. To je bila neverjetna pot do zgodovinske zmage ekipe U12 Nogometnega kluba Drava, ki je pripravila zelo pozitivno nogometno zgodbo na Styrian Champions Mastersu.
Na Ptuju je bil turnir Champions Trophy 2016
Zelo živahno je bilo v nedeljo na Mestnem stadionu na Ptuju, saj je bil na zelenici skozi ves dan odigran turnir Champions Trophy 2016. Na tekmovanju je igralo dvajset ekip selekcije U10. Igralci
Drave so v svoji kvalifikacijski skupini dosegli dve zmagi, remi in poraz ter so se uvrstili v nadaljevanje tekmovanja. V četrtfinalu so mladi ptujski nogometaši s 5:4 premagali Maribor, medtem ko so v polfinalu z 2:0 izgubili s kasnejšimi zmagovalci Lokomotivo iz Zagreba. Drava je bila v tekmi za tretje mesto z 2:0 boljša od Varteksa Fotexa. Na ptujskem kvalifikacijskem turnirju, ki je bil odlično organiziran, sta igrali še dve ekipi z našega območja, in sicer je bil Aluminij uvrščen na deveto mesto, medtem ko je Golgeter iz Hajdine tekmovanje končal na petnajstem mestu med dvajsetimi ekipami, ki so prišle iz Hrvaške in Slovenije. Na zaključnem turnirju Champions Trophy 2016 za selekcije
U10, ki bo 18. in 19. junija v avstrijskem Brunnu, bosta zaigrali tudi ekipi Lokomotive iz Zagreba in Drave iz Ptuja.
NK Drava Ptuj (U12): Miha Petrovič, Nik Žerjav, Matija Bojnec, Klemen Mlakar, Taras Mlakar, Bono Bezjak, Žiga Krušič, Tjaž Sedič, Jaka Domjan, Paskal Gomilšek, Tim Gaber, Diar Polaj, Sandro Čeh, Sašo Lovrec, Leo Čeh, Tjan Kolednik. Trenerja: Boštjan Krajnc in Marko Barun.
NK Drava Ptuj (U10): Marko Voda, Alex Šipek, Alen Bratec, Vito Kolarič, Luka Petek, Jan Lampret, Luka Matja-šič, Matic Čuš, Martin Marin-kovič Borovnik, Jan Krajnc, Žiga Horvat, Domen Vidovič in Lukas Čeh. Trener: Nastja Čeh.
David Breznik
petek • 15. aprila 2016
Ljudje in dogodki
Štajerski	15
Radenci • Pomursko viteško vinsko omizje povišano v legaturo
Odslej z višjo obliko organiziranosti
V hotelu Radin v Radencih so številni povabljeni spremljali slovesnost Evropskega reda vitezov vina.
Evropski red vitezov vina, Konzulat za Slovenijo, je dosedanjemu viteškemu omizju za Pomurje, ki ga sestavljajo številni člani iz Prlekije in Podravja, podelil naziv legatura za Po-murje, kar pomeni višjo obliko organiziranosti in zahtevnejšo programsko vsebino. Listino sta iz rok visokega predstavnika Reda, ki ima sedež v Eisenstadtu v Avstriji, senatnega vicekonzu-la Gerharda Plaschke in Prvega prokonzula v Sloveniji Tomisla-va Kovačiča prejela prvi legat nove legature Ignac Rajh in drugi legat Andrej Šajnovič. Poleg Rajha in Šajnoviča novi svet legature sestavljajo vikar mag. Geza Erniša, maršal Mitja Kos, častni maršal senior dr. Alojz Slavič, redovna enologa Cvetka Sakelšek in Danilo Steyer, zakladnik Franc Cipot in članica Ma-rika Feher.
»Na slovesnost smo simbolno povabili vse, ki so z vinom in trto v regiji tako ali drugače povezani. Želimo izraziti našo pripravljenost na boljše sodelovanje, večjo odprtost, večjo medsebojno zaupanje. Vsi se namreč peljemo na istem vlaku in v isto smer. Škoda je, da sedimo vsak v svojem kupeju, strmimo skozi okno in se ukvarjamo samo s svojimi mislimi. Čeprav je tokratni dogodek redovnega značaja, naj se priložnosti za pričetek uresničevanja poveda-
Foto: Miha Soštarič
Dosedanje vinsko viteško omizje za Pomurje je prejelo naziv legatura za Pomurje.
nega v čim večji meri izkoristijo že tokrat,« je dejal Rajh, Tomi-slav Kovačič pa je dodal: »Danes je velik praznik za naš Evropski vinski viteški red in za Konzulat za Slovenijo. Priča smo ustanovitvi druge zaporedne viteške legature v Republiki Sloveniji. V preteklih dneh je bila ustanovljena legatura za Primorsko. Aktivnosti za ustanovitev obeh sta potekali na ravni Konzulata vzporedno. Danes je praznik tudi za vinorodno deželo Po-dravje.«
Ordo equestris vini Europae je latinski izraz za Evropski red vitezov vina, Konzulat za Slovenijo pa je bil ustanovljen 26. septembra 1991 na Ptuju in bil hkrati prvi konzulat v novo nastali suvereni državi Sloveniji. Evropski red vitezov vina je vinski viteški red, katerega središče predstavlja vino, povzdignjeno v simbol. Čeprav Red ni verski, je za njegovo delovanje pomembna bližina oltarja, redovne slovesnosti pa so povezane z blagoslovom vina in spoštovanjem krščanskih vrednot. Prizadevanje vitezov vina je usmerjeno v takšno družbeno delovanje, ki je v prid sožitju in spoznavanju vina kot dobrine, so na tokratni slovesnosti v radenskem hotelu Radin poudarili člani tega vinskega viteškega reda.
MŠ
Štajerski TEDNIK
% novim pogledom na dogajanje
ŠTAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu.

fejfeíriraíjte m »s
WWW.69dniti.8i
Slovenija • Negativne posledice deregulacije poklicev
Najbolj podhranjeni gradbeni poklici
Število nadpovprečno izobraženih mladih ljudi se je v zadnjih desetih letih v Sloveniji močno dvignilo. Ob vseh pozitivnih učinkih takšnih prizadevanj pa država, žal, za to mlado generacijo nima delovnih mest oz. so težje zaposljivi.
Vse bo v redu.
triglav
www.triglav.si
Kljub opozorilom se izobraževanje težko zaposljivih kadrov nadaljuje, na drugi strani pa se Slovenija sooča z izrazitim pomanjkanjem poklicno usposobljenega strokovnega kadra, ki ima tudi zaradi deregulacije določenih poklicev manj znanja, kot so ga imele generacije v obdobju vajeništva.
Še posebej je ta deregulacija prizadela večino gradbenih poklicev. Najbolj pa jo čutijo sliko-pleskarstvo, fasaderstvo in dejavnost splošnih gradbenih storitev. Kaj pomaga „priznanje" ministrstva, da tovrstna rešitev, ki je skoraj izničila vpise mladih v poklicna in strokovna izobraževanja, ni bila prava, saj bo zelo težko čez noč zapolniti nastalo vrzel. V Sloveniji je usmerjanje mladih pri določeni izbiri perspektivne izobrazbe, ki tudi prinaša zavidljiv družbeni status, povsem zatajilo. „Pri nas so na žalost te službe manj učinkovite kot v razvitih državah EU. Mladim smo 'vcepili' drugačen način razmišljanja: študiraj, dokler imaš status, ni pomembno kaj, če ne boš zdravnik, boš ekonomist, če pa ne eno in ne drugo, boš pa delal pri malarjih. Zato pri nas mnogi mladi na ta način izrabijo svojo študentsko dobo in največkrat ne dokončajo nobenega študija. Po končanem statusu študenta pa mnogi, tudi z nedokončano izobrazbo, iščejo priložnostno zaposlitev v dejavnostih oz. delu, ki jih sploh ne veseli. Delo za posamezni poklic pa nas vseeno mora na neki način veseliti, sicer ne bomo niti uspešni, niti zadovoljni, kaj šele, da bi lahko vedno zahtevnejšemu globalnemu trgu
ponudili najboljšo storitev. Veselje do posameznega poklica je mladim doslej uspelo najbolj privzgojiti preko poklicnega strokovnega izobraževanja v kombinaciji: šola-delodajalec-obrtnik. Z usmerjenim izobraževanjem smo ukinili preizkušen, utečen in kakovosten vajeniški sistem. Tega poskušamo sedaj ponovno oživiti, vendar bo ob že utečenem izobraževalnem sistemu, ki stavi zgolj na čim višjo izobrazbeno stopnjo, to izjemno težko, saj poklicno usposabljanje zahteva veliko več, ob izobraževanju tudi vzgojo, ki pa je bila prezahtevna, zato smo jo enostavno črtali iz sistema. Posledice so vidne v celotnem šolskem sistemu.
Samo s kakovostnim poklicnim usposabljanjem bomo ponovno lahko prišli do pravega strokovnega kadra, takšnega, ki bo sposoben narediti dovolj kakovosten izdelek ali storitev, da bo naše gradbeništvo in obrtništvo nasploh pridobilo na ugledu in zaupanju. Manj bo tudi reklamacij in posledično tudi manj gospodarske škode, ki smo ji danes, žal, priče na mnogih objektih po celotni državi," je o negativnih posledicah poklicne deregulacije določenih poklicev povedal Franjo Tolic iz podjetja Tolič, d.o.o., ki je tudi sodni izvedenec in cenilec slikopleskarske stroke.
MG
TOLIC d.o.o.
PLESKARSTVO, IZOLACIJE, GRADBENIŠTVO, INŽENIRING
Medribnik 3, SI-2282 Cirkulane 041 508 796 www.tolic.si
Za vas izvajamo in obnavljamo vse vrste slikopleskarskih del, izolacijskih fasad ter suhomontažne gradnje. Smo mojstri, ki izvajamo tudi stare slikopleskarske tehnike in vodimo gradbeni inženiring.
Z vami 25 let.
16 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 15. aprila 2016
Kidričevo • Prvi preventivni dan
Gasilska znanja in veščine pridobivalo približno 70 otrok
Minuli konec tedna je v Lovrencu na Dravskem polju zagorelo, in to ne enkrat. Razlog? Preventivni dan PGD Lovrenc na Dravskem Polju. »Namen tega dneva je učencem in gasilski mladini pokazati gasilska znanja. Z izobraževanjem otroke zadržimo v društvu, kar je pomembno za nadaljnji razvoj gasilstva,« je povedal Uroš Leskovar, namestnik predsednika društva.
Foto: Mojca Vtič
Prvega preventivnega dne PGD Lovrenc na Dravskem Polju se je udeležilo več kot 70 otrok. Največ pozornosti je poželo gašenje avtomobila.
Lovrenško gasilsko društvo, ki letos obeležuje 130 let delovanja, je priredilo prvi preventivni dan. K sodelovanju so domači gasilci povabili tudi PGD Ptuj, ki je s spustom po vrvi omogočil adrenalinsko doživetje, svojo dejavnost so predstavili tudi člani Društva za reševalne pse Maribor, z gasilsko lestvijo pa so obiskovalce 32 metrov v zrak dvignili člani PGD Rogaška Slatina.
Preventivnega dne se je udeležilo približno 70 otrok, ki so za izpolnjevanje nalog in pridobivanje znanja prejeli tudi priznanje. S priznanjem v rokah je v Majšperk odšla tudi 11-letna Lucija Urlep iz PGD Majšperk Breg.
»Danes sem se zelo zabavala, saj sem se naučila obilo novih stvari, želim si, da bi bilo tovrstnih dogodkov še več,« je povedala. Mlade gasilce pa je vezanja tkalskih, tesarskih in jamborskih vozlov učila Eva Kozoderc iz domačega gasilskega društva. »Udeležencem preventivnega dne sem kazala, kako zavezati vozel, z dogodkom pa jih tudi spodbujamo, da se pridružijo gasilcem, da spoznajo nove prijatelje in se družijo.«
Gasilstvo ima v Lovrencu že dolgo tradicijo in pomena te dejavnosti se zaveda tudi župan in gasilec Anton Leskovar: »V občini imamo registriranih 64 društev, večina je humanitar-
nih, in gasilci imajo eno izmed najpomembnejših mest. Današnja prireditev je namenjena odraslim in predvsem otrokom, da jih navdušimo, da pridobijo gasilska znanja in veščine, da se naučijo tovarištva, kar je zelo pomembno tudi za lokalno skupnost. Namreč ob prireditvah v občini vedno na pomoč pokličemo gasilce, ki nikoli ne vprašajo, koliko bodo v zameno dobili.«
Lovrenški gasilci bodo 130-le-tnico delovanja obeležili 14. avgusta, ko bodo slavnostno prevzeli novo moštveno vozilo in prerezali trak na novih skladiščnih prostorih, za katere so temelji že uliti.
Mojca Vtič
Ormož, Središče ob Dravi • Po poteh braniteljev meje
Več kot 140 pohodnikov
Člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenije (OZVVS) so v sodelovanju z Občino Središče ob Dravi, Krajevno skupnostjo Kog ter Društvom kmečkih žena Kog, Območnim združenjem slovenskih častnikov Ormož, policijskim veteranskim društvom Sever in Zgodovinskim društvom Ormož prvo soboto v aprilu uspešno izpeljali že tradicionalni pohod po poteh braniteljev meje, ki se ga je udeležilo kar 140 pohodnikov.
»S pohodom smo kot pravi domoljubi obeležili 25. obletnico vojne za Slovenijo ter se poklonili spominu na branilce meje iz vrst TO in milice, ki so leta 1991 vzpostavili varovanje meje samostojne in suverene Republike Slovenije. Ob tem smo se spomnili tudi vseh braniteljev slovenske meje, ki so izpostavljali svoja življenja, kot so to storili v minulem stoletju prostovoljci generala Maistra in borci NOB,«
je pojasnil predsednik OZVVS Ormož Miran Fišer ter še dodal, da se je povabilu na pohod odzvalo 11 veteranskih združenj od blizu in daleč; med pohodni-ki pa so bili tudi člani policijskega veteranskega društva Sever iz Ormoža, policisti Policijske postaje Ormož, člani OZSČ Ormož in pripadniki Slovenske vojske.
Pohodniki so se zbrali na Kogu, kjer jih je pozdravil predsednik KS Kog Slavko Bedeko-
Foto: T. Bolcar
S pohodom so obeležili 25. obletnico vojne za Slovenijo.
vič, predsednik Zgodovinskega društva Ormož Anton Luskovič pa jih je seznanil z zgodovino Koga. Po sprejemu in kratkem kulturnem programu so se podali na pot ob državni meji do Središča ob Dravi. Pohod je tudi letos vodil Ivan Puklavec, ob strani pa so mu stali praporščaki in zastavonoše domačega in sosednjih OZVVS.
Na cilju, v središki dvorani Sokolana, so se okrepčali z okusnim veteranskim golažem, ki ga je v organizaciji Jožefa Bobnjara pripravila veteranska kuharska ekipa. Za dobro vzdušje utrujenih pohodnikov pa so s prijetno glasbo poskrbeli člani domačega ansambla Asparagos. Ob zaključku pohoda sta se sekretar OZVVS Ormož Ivan Puklavec in župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko pohodnikom še zahvalila za udeležbo.
Monika Levanič
Makole • Ob srčnem zastoju bodo posredovali tudi gasilci
Sodelovanje reševalcev in gasilcev skrajšuje odzivni čas
Člani PGD Makole so v začetku aprila opravili kratek tečaj temeljnih postopkov oživljanja z defibrilatorjem. To pomeni, da bodo ob izvozu ekipe nujne medicinske pomoči iz ZD Slovenska Bistrica v primeru srčnega zastoja na pomoč poklicani tud gasilci. »Glede oddaljenosti ste ena izmed najbolj ogroženih občin na Bistriškem, saj v idealnih razmerah potrebuje reševalna ekipa do Makol od 15 do 17 minut,« je opozoril Boštjan Čavničar.
Foto: PGD Makole
V primeru nenadnega srčnega zastoja je treba bolniku pomagati v manj kot štirih minutah za preprečitev trajnih posledic.
In kaj pomeni ena minuta pri srčnem zastoju? Z vsako minuto neoživljanja oseba izgubi 10 % možnosti za preživetje, torej more biti oživljanje izvedeno prej kot v 10 minutah. Zato so pri srčnih zastojih toliko pomembnejši zgodnji odzivi, izvajanje temeljnih postopkov oživljanja in zgodnja defibrilacija. Tako so bili gasilci deležni najprej teoretičnega izobraževanja, kako morajo postopati ob pozivu, ter tudi praktičnega prikaza pomoči.
»Ko se pokliče na številko 112, se najprej proži nas, če oseba ne diha, pa potem pozovemo vas, kar je izguba časa, vendar pa je trenutno takšen protokol. To naj bi se sedaj spremenilo. Na poziv-nikih se vam bo izpisalo: AED in naslov osebe, ki potrebuje pomoč. To pomeni, da greste po
avtomatski eksterni defibrilator (AED) in prvi trije ali dva izvozite v civilu. Ne proži se gasilska sirena in ne izvaža se z gasilskim vozilom s cisterno.« In zakaj so se ekipe prve pomoči povezale z gasilci? »Na vsaki kritični točki je vsaj eno gasilsko društvo, imate možnost intervencijske vožnje, imate znanje in vsi, ki smo gasilci, delamo nekaj dobrega za lokalno skupnost, vsi se trudimo, da bi pomagali soljudem,« je povedal Čavničar.
V Majšperku gasilci lani oživljali sedemkrat
Da je tovrstno sodelovanje primer dobre prakse na Slovenskem, dokazujejo gasilci iz občine Majšperk, ki so lani opravili
sedem intervencij, skoraj polovica je bilo uspešnih. »To sodelovanje se je izkazalo za zelo dobro, saj se z aktivacijo gasilcev pomembno skrajša intervencijski čas. S tem je delo gasilcev dobilo še dodatno vrednost, širijo se nam znanja, seveda pa na drugi strani to pomeni tudi dodatno odgovornost,« meni Dragomir Murko, predsednik GZ Majšperk.
Sicer pa po podatkih ministrstva za zdravje vsak dan doživijo srčni zastoj tri osebe. Brez izvajanja temeljnih postopkov oživljanja jih preživi manj kot sedem odstotkov. Ob pravilnih stiskih prsnega koša in umetnem dihanju je preživetje med 10 in 20 odstotkov. Z uporabo defibrilatorja se delež oseb, ki preživijo srčni zastoj, še poveča in znaša med 24 in 52 odstotkov.
Mojca Vtič
Sveti Andraž • Sprejem novorojenčkov
14 novih občanov
V avli podružnične osnovne šole v Vitomarcih je v petek, 8. 4. 2016, županja občine Sv. Andraž Darja Vudler na sprejem povabila 14 novorojenčkov, rojenih v letu 2015.
Po kratkem programu, ki so ga pripravili najstarejši otroci iz Vrtca Vitomarci, pozdravu in kratkem govoru županje ter ravnatelja so otroci skupaj z mamicami prejeli cvet in darilo, ki simbolizira
prijateljstvo, povezujejo pa jo z življenjem, zdravjem in modrostjo - lipo. Na koncu proslave so vzgojiteljice Vrtca Vitomarci starše in najmlajše pospremile na ogled prostorov vrtca, ki jih nekateri od
njih že obiskujejo, nekateri pa jih bodo začeli jeseni. Po končanem uradnem delu sta sledila manjša pogostitev in druženje v prijetni družbi novorojenčkov.
Gordana Šori
Foto: GS
petek • 15. aprila 2016
Ljudje in dogodki
Štajerski	17
Cirkulane, Podlehnik • Dobili AED napravi
Defibrilatorji povzročili revolucijo
V podlehniški občini so dobili prvi defibrilator, v cirkulanski pa že tretjega. Defibrilatorja sta ves čas dostopna pri vhodu v prostore Prostovoljnega gasilskega društva Podlehnik v novem večnamenskem centru ter v vratarnici tovarne ADK v Dolanah. Prvega je doniralo podjetje Jelovica hiše (vrednost aparata in vgradnje je okrog 3.000 evrov), drugega pa je kupila tovarna ADK. V obeh krajih bodo pripravili tudi predstavitev naprav.
Defibrilatorji v Halozah
Avtomatski zunanji defibrilator ali z mednarodno kratico AED je prenosna elektronska naprava, s katero lahko prekinemo srčni zastoj. Defibrilacija pomeni dovajanje električnega toka srčni mišici skozi prsno steno. Napravo uporabimo, ko se prizadeti ne odziva na klic in med nekajsekundnim opazovanjem ne naredi normalnega vdiha. Pokličemo 112. Če smo pri reševanju sami, moramo oceniti, koliko časa potrebujemo do najbližjega de-fibrilatorja. Če je ta čas več kot dve minuti, prizadetega ne zapuščamo, temveč nemudoma začnemo izvajati postopke oživljanja. V nasprotnem primeru pa stečemo po defibrilator.
Z napravo prizadetemu ne moremo škodovati
Aparat je programiran tako, da električnega sunka ne dovoli, če ne prepozna zastoja srca. Zato z njim ne moremo narediti nobene škode, njegova uporaba pa je preprosta. Napravo vklopimo in samolepilni elektrodi namestimo na golo kožo prsnega koša (na elektrodah je grafični prikaz, kam jih je treba namestiti), nato pa sledimo govornim navodilom. Napotki za ravnanje se izpišejo tudi na LCD zaslonu naprave, da jo lahko uporabijo tudi gluhi. Z aparatom lahko defibriliramo tudi
OBČINA	LOKACIJE NAPRAV AED
Cirkulane	1.	Občinska stavba 2.	Tovarna ADK v Dolanah 3.	PGD Cirkulane (v gasilskem vozilu)
Majšperk 1. Kulturno-poslovni center Majšperk 2.	Zdravstveni dom Majšperk 3.	PGD Majšperk 4.	PGD Majšperk-Breg 5.	PGD Medvedce 6.	PGD Ptujska Gora 7.	PGD Stoperce	
Makole	1.	Zdravstveni dom Makole (dostopen samo znotraj delovnega časa doma!) 2.	PGD Makole
Podlehnik 1. PGD Podlehnik	
Videm	1.	Zdravstveni dom Videm 2.	PGD Leskovec
Zavrč Defibrilatorja še nimajo, se pa zanj dogovarjajo.	
Žetale Defibrilator imajo, za montažo v omarico pa še zbirajo sredstva.	
: v v/; v-'W
•m -V •
IR'<v /là
■ Foto: EM
Defibrilatorji so v Halozah, do koder ekipe nujne medicinske pomoči potrebujejo več časa kot v mestu, še posebej dragoceni.
v dežju, vendar moramo prsni koš prizadetega prej osušiti oz. obrisati. Paziti pa je treba, da
se v času električnega šoka prizadetega nihče ne dotika. Po uspešnem oživljanju je treba
bolnika nadzorovati, ga namestiti v ustrezen položaj in preverjati njegove vitalne funkcije, vse do prihoda ekipe nujne medicinske pomoči.
Srčni zastoj je dolgo veljal za nerešljiv, smrtni zaplet, AED pa je v t. i. verigi preživetja povzročil pravo revolucijo. Aparat je programiran tako, da se sam vsakodnevno testira in javi morebitno napako. Ena naprava lahko sproži do 200 defibrilacij, baterija pa v
stanju pripravljenosti zdrži do dve leti. Zemljevid in seznam vseh lokacij z defibrilatorji naj bi objavljala spletna stran AED baza Slovenije. Ta res našteva 927 lokacij, vendar pa je bil seznam nazadnje ažuriran leta 2012. Nekaj več, 1.151 naprav, je na seznamu spletne strani iHelp, vendar pa tudi ta ni popoln. Zato si je dobro lokacije nam najbližjih defibrilatorjev zapomniti.
Eva Milošič
Središče ob Dravi • Praznično ob 62. občinskem prazniku
Zlata plaketa domači godbi na pihala
S spominom na 11. april 1942, ko so bili v mariborskih zaporih ustreljeni štirje krajani, v občini Središče ob Dravi obeležujejo svoj občinski praznik, že 62. zapovrstjo. Vrhunec praznovanja je potekal minulo soboto z osrednjo proslavo in podelitvijo občinskih priznanj najzaslužnejšim občanom.
Središčani in Središčanke so v do zadnjega kotička napolnjeni dvorani Sokolana uživali ob zvokih središke godbe na pihala ter v kulturnem programu, ki so ga izvedli učenci OŠ Središče ob Dravi. Lepo število zbranih je na svečani prireditvi v čast 62. jeseni nagovoril župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko. V slavnostnem govoru je nanizal nekaj pomembnejših pridobitev v zadnjem času ter spregovoril tudi o načrtih v prihodnje. Zahvalil se je še vsem občanom, društvom, občinski upravi in svetu ter drugim, ki so na kakršen koli način prispevali k razvoju občine.
V nadaljevanju je sledila podelitev občinskih priznanj in pla-
Letošnji dobitniki občinskih priznanj in plaket z županom Jurijem Borkom in občinsko tajnico Mileno Milosavljevič.
ket najzaslužnejšim občanom. Priznanje občine je šlo v roke Alojziji Majcenovič za dolgoletno aktivno delo v Kulturnem društvu Obrež, Janezu Lukmanu za požrtvovalno delo v Rekreacijskem društvu Stras, Miri Medik za dolgoletno aktivno delo v Društvu upokojencev Središče ob Dravi, Katji Volgemut za aktivno delo v Društvu za telesno vzgojo Partizan, Danici Žerjav za dolgoletno aktivno delo na kulturnem področju ter Vesni Žerjav za dolgoletno aktivno delo v Turističnem društvu Središče ob Dravi. Posebno priznanje občine Središče ob Dravi je za 20 let aktivnega dela prejel pevski zbor Društva upokojencev Sre-
dišče ob Dravi. Bronasto plaketo občine Središče ob Dravi so za dolgoletno požrtvovalno delo v Lovski družini podelili Branku Horvatu, srebrno plaketo občine Središče ob Dravi pa Branku Veselku za požrtvovalno delo v PGD Središče. Zlata plaketa je letos šla v roke Godbi na pihala Središče ob Dravi za častitljivih 130 let neprekinjenega aktivnega dela. Godba je že od obstoja in še danes nepogrešljiva na vseh pomembnejših prireditvah v občini, najbolj priznana, kakovostna in zelo dobro obiskana pa sta njihova vsakoletna Martinov in Štefanov koncert. Zelo uspešni so na raznih tekmovanjih godb doma in na tujem.
Občanom pa je ob prazniku čestital tudi župan občine Misli-nja Bojan Borovnik, načelnik občine Nedelišče Darko Dania ter podpredsednik državnega sveta RS in podžupan občine Ormož Branko Šumenjak.
Monika Levanič
Foto: ML
Kidričevo • Vrtnarstvo Revital je odprlo vrata
Pelargonije ostajajo kraljice balkonskih zasaditev
Vrata v svet barvnih sadik cvetja, zelenjadnic je minuli konec tedna odprlo Vrtnarstvo Revital. »Zvestim kupcem in vsem drugim z dnevom odprtih vrat pokažemo, s čim se ukvarjamo in kaj bomo ponujali v glavni sezoni,« je pojasnil Danijel Vrbnjak.
In na čem je letos poudarek? Na balkonskem cvetju in na trajnicah. »Ob tem ponujamo tudi rastline za sončne in senčne lege, zelenjadnice, rastline najrazličnejših barv, pa tudi goji jagode. In ravno pestrost, svežina sadik in znanje so naše prednosti,« je še povedal Vrbnjak. In našteto, kot je bilo slišati, tudi privablja kupce. Tako si je novosti in pestro ponudbo v soboto prišla pogledati Marija Fridauer s Pobrež-ja, ki si je domov odnesla rano zelje, sadike solate, rdečo baziliko in žajbelj. Po sadike paradižnika in paprike, nageljnov in drugih rož pa je prišla tudi Majda Petek iz Gorišnice, ki vrtnarijo rada obišče tudi zaradi svetovanja zaposlenih, je poudarila.
Na vprašanja obiskovalcev je v okviru dneva odprtih vrat odgovarjal strokovnjak s področja zelenjadarstva in balkonskega cvetja Drago Jančič. Največ vprašanj je prejel glede balkonskega cvetja. In kaj je v trendu? »Do nedavnega je bila popularna sur-finija, sedaj se vrača nazaj slovenska petunija, pelargonija pa je še vedno na prvem mestu, namreč slednja ni zahtevna in četudi jo kdaj pozabimo zaliti, nam tega ne zameri. Vse bolj so popularne tudi mešane zasaditve, tako se vračajo dišavnice.«
Po vrtnariji se je sprehodil tudi predsednik uprave Taluma Marko Drobnič, ki je dejal, da je redni obiskovalec vrtnarije ter dodal, da je izbira cvetlic in
Foto: Mojca Vtič
Obiskovalci so si lahko na dnevu odprtih vrat ogledali vrtnarijo, obiskali stojnice in prodajalno.
drugega rastlinja za dom plod družinskega dogovora. Glede Revitala pa je dejal, da četudi vrtnarija ni neposredno povezana s temeljno dejavnostjo Taluma, je pomembna družba znotraj skupine. »Iz sprva invalidskih družb, ki so se oblikovale v zgodnjih devetdesetih, smo oblikovali uspešna podjetja s prepoznavnimi blagovnimi znamkami in jih usmerili tudi na trge izven skupine Talum. Vrtnarstvo Revital je zagotovo zelo pomembno v lokalnem okolju in širše, glede na obseg povečevanja dohodkov pa verjamem, da nam bo uspelo vrtnarijo še nadgraditi.«
Mojca Vtič
18 Štajerski
Svetujemo in priporočamo
petek • 15. aprila 2016
Pomagajmo si
Zdravstveni nasveti
Začetno branje, pisanje in poslušanje v prvem razredu (1. del)
Pomembno je, da beremo otroku že od takrat, ko je majhen, da ima nekaj svojih knjig - svojo mini knjižnico na polici, ki mu je dosegljiva, in da občasno zahajamo tudi v knjižnico.
Zvečer beremo otroku pravljico in se z njim crkljamo, saj takrat otrok poveže branje z občutkom ugodja. Skupaj z njim gledamo slike v knjigi ter se ob tem z njimi pogovarjamo. Preverjamo, kako pozorno posluša in se po eni ali nekaj povedih ustavimo in postavljamo vprašanja o pomembnih informacijah, ki so jih slišali (npr. povej, kako je ime otroku v zgodbici...).
Branje je zahteven proces, ki potrebuje od otroka veliko urjenja in vsakodnevne vaje, da ga otrok avtomatizira. Otrok s tem pridobiva delovne navade in vztrajnost, zato beremo z otrokom vsak dan. V začetku, ko mu ne gre, je motivacija nižja, kasneje z vajo in našo pomočjo vidi, da zmore in obvlada branje vedno boljše, uspeha se veseli in tako tudi motivacija postaja višja.
Otrok lahko bere tudi svojemu bratcu sestrici, medvedku, punčkam in igra njihovega učitelja. Prve knjige naj bodo slikanice in naj imajo malo tiska - črke naj bodo večje velikosti. Otrok naj si izbere temo, ki mu je všeč. Lahko uporabimo tudi vsebine iz revij: Cicido, Zmajček, Ciciban.
Foto: arhiv šole
Začetno branje
Določimo prostor, kjer bo bral, delal za šolo. Otroka pri domačem delu dnevno kontroliramo.
Ob koncu 3. razreda naj bi otrok tekoče bral. Zato mora do takrat usvojiti bralno tehniko, kasneje pa le še veča hitrost branja, saj to potrebuje, da se bo lahko učil iz zvezkov in knjig in ločeval bistvene podatke od nebistvenih.
Ko se otrok v začetku uči brati, naj bere glasno, da sliši sam sebe, kaj in kako bere.
Poveže naj eno črko z drugo, tako da povleče prvo črko do druge oz. jo zapoje. To je najpomembnejši proces, da razumeva
in usvoji vezavo dveh črk. Pr. aaaaam. Obvezno to spremlja s kazalcem pod tekstom.
Ne spodbujamo, da najprej potiho črkuje m-a-m-a in nato izgovori besedo, ampak ga takoj spodbudimo, da glasno povleče prvi glas k drugemu.
Ko usvoji tehniko vezave 2 črk, lahko utrjuje posamezne zloge (ma ta le to ..), nato pa poveže zloge v enostavni besedi. pr. ma ma te ma ve ja . Zloge povežemo z lokom zgoraj ali spodaj.
Včasih na začetku otrok prebere prvi del besede in skuša s sklepanjem ugotoviti drugi del. Tega ga skušamo odvaditi.
Vztrajamo, da do konca prebere besedo. Včasih otroci znajo že na pamet brati določene besede, zato pazimo, da ne berejo vedno besed v istem zaporedju.
Pomembno je, da se z otrokom pogovorimo; ne samo, koliko časa bomo brali (primeren čas je od 5 minut za slabega bralca, do 10 minut za boljšega), pač pa, koliko bomo prebrali. Otroku pokažemo: »Prebrala bova 3 vrste oziroma do sem.« Če v nedogled podaljšujemo čas branja, otrok izgubi motivacijo in se mu branje upre. Zelo pomembno je, da ostajamo potrpežljivi in lahko se zgodi, da se proces neuspešnih poizkusov branja ali zapisa vleče precej časa, mesecev, naenkrat pa - največkrat po počitnicah - otrok naredi preskok in je na višji stopnički v kakovosti branja. Do takrat pa smo starši opora in vzpodbuda otroku.
Torej, slabše kot gre otroku branje, manj besedila naj prebere naenkrat, vendar dnevno (vsaj petkrat v tednu). Določimo lahko tudi dan brez branja, saj možgani potrebujejo počitek.
Andrea Turk Mezgec, profesorica defektologije, OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj
Tačke in repki
Klopi, problematika, bolezni in zatiranje
Prejšnji teden sem v članku opisal problematiko bolh, ki je aktualna od zgodnje pomladi do začetka zime oziroma mrzlih dni. Danes pa se bom posvetil klopom, tem malim, vendar nevarnim krvosesom, ki prav tako kakor bolhe postajajo aktivni v teh toplih pomladnih dnevih.
Klopi za razliko od bolh ne povzročajo pri mačkah in psih alergičnih reakcij in s tem povezanega srbenja, praskanja, izpadanja dlake in drugih kožnih tegob. Izredno nevarni so zaradi tega, ker prenašajo zelo zahrbtne bolezni, ki so pogosto smrtne, če se ne diagnosticira-jo in zdravijo pravočasno. Te bolezni so limska borelioza, erlihioza-anapazmoza, klopni meningoencefalitis, ba-bezioza. Borelioza prizadene sklepe v organizmu, povzroča močne bolečine, šepanja, kasneje se lahko naseli v notranjih organih in lahko povzroči smrt živali. Erlihijo nekateri evropski kolegi veterinarji imenujejo za tihega in smrtonosnega ubijalca. V prvi fazi bolezni so klinični znaki zelo nespecifični in se zlahka spregledajo. Povzročitelj bolezni (Anaplasma phagocy-tophilum) se naseli v notranjih organih in jih okvari do te meje, da povzroči smrt živali. Pri babe-ziozi, ki je prav tako izredno nevarna bolezen, pa se povzročitelj naseli v rdečih krvnih telescih in povzroči močno slabokrvnost. Meningoencefalitis prizadene možgane, pride do močnega vnetja, omotice, nezavesti in smrti živali.
Skratka, boj proti klopom in seveda tudi bolham, mora postati naša prednostna naloga skozi vse leto. Klopa, ki se je zaril v kožo, nikoli ne mažemo z oljem ali alkoholom. V specializirani trgovini za živali si kupimo posebno pinceto za odstranjevanje klopov, s katero nežno primemo klopa za vrat in ga zarotiramo v nasprotni smeri urinega kazalca in odstranimo. Če nam slučajno ostane glavica klopa v koži, lahko to kasneje vodi v vnetje kože na tem mestu, največkrat pa zaradi tega ni problemov.
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osoj-nikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Za kužka ali muco si moramo zagotoviti sistemsko zaščito proti klopom skozi vse leto. To lahko storimo v obliki ampul, katerih vsebina se nanese na
Foto: osebni arhiv
kožo na vratu živali. Postopek se ponavlja enkrat mesečno. Lahko uporabimo tudi kakovostne ovratnice z repelentnim delovanjem zoper bolhe in klope. Najnovejše zdravilo zoper klope in bolhe pa so tablete, ki delujejo od mesec dni do tri mesece in so se že v lanskem letu izkazale za izredno učinkovite v zaščiti živali zoper klope in bolhe. Vsa navodila in napotke za uporabo dobimo v specializiranih trgovinah za male živali in pri veterinarjih.
Lastnike kužkov, ki so v dvomih in zaskrbljeni, ali je njihov kužek okužen z borelijo ali erlihijo in opažajo, da so živali kon-dicijsko manj sposobne, pogosto šepajo, izražajo bolečino, vabim, da se oglasijo v ambulanto na pregled in odvzem krvi. Ugotovili bomo, ali je kužek bolan in tudi v kateri fazi bolezni je. Bolezen, ugotovljeno še pred izbruhom, lahko uspešno in v celoti pozdravimo. Marsikateri kužek nam bo za pravočasno ukrepanje hvaležen, saj spregledane zgoraj omenjene bolezni močno poslabšajo kakovost življenja živali in pri popolni ignoranci vsega omenjenega vodijo tudi v smrt živali.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Visok krvni tlak in pravilno merjenje (1. del)
Pri zvišanem krvnem tlaku bolnik ne opazi, da je kaj narobe, dokler krvni tlak ni previsok in so življenjsko pomembni organi že poškodovani, zato mu pravimo tudi tihi ubijalec.
Pomembno je, da krvni tlak kontroliramo, saj zvišan krvni tlak veča tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni. Da pa bi razumeli, kaj v resnici merimo in kaj nam meritev pove, moramo vedeti, kako srce deluje.
Osnovno delovanje srčne mišice je utripanje. Ločimo fazo krčenja, ki ji strokovno rečemo sistola, in fazo raztezanja, ki jo strokovno imenujemo diastola. V fazi sistole se srčna mišica krči in črpa kri v pljuča in telo. Za tem pa se v fazi diastole srčna mišica sprosti in srčna prekata se spet napolnita s krvjo. Ker srce ne črpa neprekinjeno, ampak se fazi krčenja in raztezanja izmenjujeta, krvni tlak vedno niha med dvema vrednostma.
Torej, dokler se srce krči (sistola), potiska kri v arterije in krvni tlak se viša. Ko je srce najbolj skrčeno, je vrednost krvnega tlaka najvišja. To zgornjo vrednost imenujemo sistolični krvni tlak, pogovorno ga imenujemo zgornji krvni tlak. Nato se prične faza raztezanja (diastola), v kateri se srčna prekata polnita in v tem času se kri ne črpa v arteriji. Krvni tlak zato pade na najnižjo vrednost, ki jo imenujemo diastolični krvni tlak, oziroma tako imenovani spodnji krvni tlak.
Foto: Črtomir Goznik
Nataša Koltak Ferčič, mag. farm.
Foto: osebni arhiv
V zdravnikovi ordinaciji je merjenje krvnega tlaka zelo pogosta preiskava, saj je zvišan krvni tlak eden od glavnih dejavnikov tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja. Krvni tlak si lahko izmerite tudi v lekarnah, z dobrim merilnikom in ustreznim znanjem si ga lahko merite doma, vendar je ob tem potrebna previdnost. Če je merilnik nenatančen ali ga neprimerno uporabljate, si lahko bolj škodujete kot koristite.
Za merjenje doma so najprimernejši avtomatski merilniki, ki imajo manšeto in merilnik, ki zazna krvni tlak in srčni utrip. S pritiskom na tipko sprožimo samodejno polnjenje manšete, meritev krvnega tlaka in srčnega utripa. Avtomatski merilniki merijo krvni tlak na nadlakti in pod-lakti, vendar najnatančnejši so merilniki za nadlaket.
Merilniki na podlakti so zelo občutljivi na položaj manšete in telesno temperaturo. Pri žilnih boleznih, kot je ateroskleroza, ali pri starejših bolnikih so meritve s temi merilniki praviloma nenatančne.
Zelo pomembna je tudi velikost manšete. Katera je za vas primerna, vam bodo povedali zdravnik, farmacevt ali medicinska sestra.
Otroci in odrasli z majhnimi obsegi nadlakti potrebujejo manjšo manšeto, sicer bo izmerjena vrednost krvnega tlaka prenizka. Bistveno večja so odstopanja pri meritvah s premajhno manšeto pri povečanih obsegih nadlakti - v tem primeru bo izmerjen krvni tlak previsok. Posebne velikosti manšet se da naročiti v lekarnah. Vedno več avtomatskih merilnikov pa ima tako imenovane univerzalne manšete, ki pokrijejo obseg nadlakti od 22 do 42 cm.
Pri izbiri merilnika morate biti posebej pozorni, če imate nepravilen srčni utrip oziroma aritmijo, saj vsi merilniki ob tej motnji ne izmerijo krvnega tlaka. V zadnjem času so na trgu tudi merilniki, ki zaznajo atrijsko fibrilacijo, nas na njo opozorijo in kljub motnji izmerijo krvni tlak.
Ne glede na vrsto merilnika, ki ste ga kupili, se morate najprej naučiti, kako pravilno izmeriti krvni tlak. Po pomoč se obrnite na svojega zdravnika, farmacevta ali medicinsko sestro.
Krvni tlak merite sede. Vsaj prvič ga je treba izmeriti na obeh rokah. Manjše razlike v krvnem tlaku med obema rokama so povsem normalen pojav. Kasneje meritve izvajajte na tisti roki, kjer je krvni tlak višji.
Izmerite ga zjutraj, 20 do 30 minut po tem, ko vstanete, vendar preden vzamete zdravila in pred jedjo (če je le mogoče, vsak dan ob približno istem času). Zvečer meritev opravite pred večerjo. Z zdravnikom se lahko dogovorite tudi za druga obdobja ali dodatne meritve, če je to potrebno.
Pri urejenem krvnem tlaku zadoščata meritvi zjutraj in zvečer enkrat na teden. Podrobnejše znanje o merjenju krvnega tlaka doma vam lahko pomaga odkriti zvišane vrednosti, če ste že zboleli, pa pripomore k boljšemu nadzorovanju bolezni.
Nataša Koltak Ferčič
petek • 15. aprila 2016
Za kratek čas
Štajerski	1S
SESTAVIL
EDI KLASINC
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC EASTWOOD
3764
ZAPREKA, OVIRA
REK
ROGOZNA, SLAMA, ROGOZNICA
TROPSKO DREVO, ČRNI HRAST
DVOJICA
PISKAJOČ MOŠKI
RADO NAKRST
ITALIJANSKI SLAVIST (ARTURO)
HRVAŠKI NOGOMETAŠ (ANTUN)
PREVOD BIBLIJE V LATINŠČINO
PLOHA
PESNIŠKA ZBIRKA ERVINA FRITZA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NASPROTJE, NESMISEL
RADO LIKON
NAŠ NOVINAR DOBERŠEK
OGRADA
SOKRAJAN V MESTU
TROBENTA
SLIKARKA
IRENA VRČKOVNIK
UJETOST
KAČJI GLAS
NEJEVOLNEŽ
LEPOTNA KRALJICA
PEVEC BRUN
SLIKARKA PLESTENJAK
POGON NA DIVJAD
PRITOK VISLE
NAŠA PEVKA
POLITIK BREJC
ALBANSKI LJ. PLES
KOLESAR (TOMAŽ)
NAGON, INSTINKT
PRIPADNIK KREOLOV
TRGOVSKI POMOČNIK
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OTON ŽUPANČIČ
SKOPLJENEC
DOLGA DOBA
SLIKARSKA TEHNIKA
ROMUL IN ...
MOŠTVO, EKIPA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KOKOŠ, PUTKA
ZNALEC
ŠTEFAN PETEK
LOČILNI VEZNIK
KOŽNA BOLEZEN
STARA SORTA JABOLK
PROSTOR, POVRŠINA
PROSTOR ZA VOLITVE
ALFI NIPIČ
PETER ERŽEN
ONEMOGLOST (STAR.)
TATARSKA KUČMA
HRUPNA ZABAVNA GLASBA
NASELJE
PRI MURSKI SOBOTI
MESTO V
FRANCIJI
ITALIJ. FILMSKA IGRALKA MAGNANI
UGANKARSKI SLOVARČEK: CRONIA = italijanski slavist (Arturo), EGER = pritok reke Visle, KALAČ = albanski ljudski ples, KALPAK = tatarska kučma, LABAK = hrvaški nogometaš (Antun), ŠEN = kožna bolezen, erizipel, VIVOLA = stara sorta jabolk, ŽEL = slovenski kolesar (Tomaž).
'VNNV 'SN3IIAIV 'NVOlVIVd 'LV38 MVdTVVI 'V9VIAI3NO '33SITOA
'V3dV 'VIOAIA 'dS '3303A 'LVdLSVVI 'ZO 'IAI3d 'ZVIO» 103d>l 'N09 'OIAIO! 'd3TIA VQT3 'd393 'dOSITVa 'SIIAI '3LNVaOd 'LSOLddVZ 'WI3dd3dd '03AV»ISd '3ITVN VlVaO TVLVd iNTO :ouABJopoA 3MNVZIHM 3! A3IIS3H
Iščete svoj stil
Marta v udobnih oblačilih na potep po mestnih ulicah
Marta Meško je stara 49 let, prihaja iz Senika (občina Sv. Tomaž), po poklicu kmetijska tehnica, zaposlena v P&F Jeruzalem Ormož. Ima tri odrasle otroke in je tudi že ponosna babica. Zaljubljena je v hribe, osvojila je že veliko znanih slovenskih vrhov, na Triglav se je povzpela že sedemkrat, prav tako v športno plezanje, za katerega je navdušila tudi svoje otroke.
Kdo jo je prijavil za sodelovanje v akciji Iščete svoj stil, ne ve, od tega je preteklo že veliko časa, celih deset let. Tudi po tem času je izziv sprejela, seveda pa je bila zelo presenečena.
V	kozmetičnem salonu Neda so pri gospe Marti ugotovili, da ima mešani tip kože, ki je povrhu še občutljiva. Obiskala ga je prvič, zato so ji tudi podrobneje predstavili postopek nege kože in preparate, ki se pri tem uporabljajo. Po nasvetih kozmetičarke bo kožo skušala negovati tudi doma, priporočili pa so ji tudi občasno globinsko čiščenje. Kožo so ji površinsko očistili, s pilingom odstranili odmrle celice, osvežili s serumom za občutljivo kožo, ki jo je obenem navlažil. Uredili so ji tudi obrvi. Zelo pomembno pri njenem tipu kože je, da ima vedno dovolj vlage, priporočljivo je tudi pitje vode, najmanj dva litra dnevno, in da uporablja zaščitno kremo, tako pri delu vinogradu kot obisku planin.
V	Frizerstvu Stanka Jožice Pepelnik, s. p., je za Martino novo pričesko poskrbela frizerka Sabina Vajda. Lase je posvetlila z bolj pepelnatim prelivom, zatem pa ji je postrigla konice. Posušila jih je gladko, stilirala pa z arganovim
r
Marta prej ...
Foto: Črtomir Goznik
Pri ličenju je vizažistka Minka Feguš najprej uporabila puder, ki ga je enakomerno porazdelila po celem obrazu. Za veke je izbrala modre in grafitno sive odtenke ter jih rahlo obrobila v spodnjem in zgornjem delu. Obrvi je občrtala z blagim odtenkom rjave, na trepalnice pa nanesla črno maskaro. V toplih oranžnim tonih je poudarila ličnice in ustnice, ki jih je pred tem obrobila z rdečim črtalom.
„Gospa Marta se najbolje počuti v športnih oblačilih, že zaradi svojih hobijev, obiskovanja hribov, športnega plezanja in na sploh obi-
Foto: Črtomir Goznik
Marta v oblačilih in z dodatki iz Modiane, čevlji so iz Alpine.
skovanja narave. Prav zato sem se odločila, da bom za današnjo preobrazbo izbrala udobna oblačila. V Modiani sem izbrala enostaven model ožjih hlač in malo širšo tuniko. Bistvo izbranih kosov oblačil je bilo v barvah. Hlače so pariško modre barve, tunika iz vzorčastega, tanjšega materiala, v rumeni, beli in modri barvi. K temu sem izbrala še dovolj veliko torbico v modrem odtenku. Zaradi spremenljivega aprilskega vremena je pametno, da imamo za zgodnje jutro in pozno popoldan še kakšen plašček ali jakno. Ker v Modiani niso imeli nobenega v barvah izbranih oblačil, sem rumen plašč izbrala kar v svoji omari. Gospa Marta je tako že skoraj pripravljena za malo drugačno popotovanje, tokrat po mestnih ulicah, brez prevelikih višinskih razlik. Toda tudi za takšen potep je pomembna primerna obutev. V trgovini Alpina sem kljub zahtevni barvni kombinaciji oblačil našla modro-bele balerinke, ki nudijo lahek in hiter korak. Verjamem, da se bo gospa Marta tudi v teh, malo drugačnih oblačilih počutila lahkotno in udobno. Mogoče bo odslej kakšno soboto ali nedeljo namesto v hribe izbrala tudi kakšen izlet druge vrste, pa tudi pridih športne-
ga in mladostnega ji gotovo ne bo odveč," je po končani preobrazbi povedala stilistka Sanja Veličkovic.
Pilingi se v salonih uporabljajo za nego telesa, saj odstranijo odmrle celice povrhnjice. Na voljo je veliko ritualov kot različnih imen, neg ter materialov, ki se uporabljajo v salonih za profesionalno uporabo. Piling naredi kožo bolj napeto in čvrsto, poleg tega pa koža na pogled in na dotik postane bolj gladka. Po pilingu je koža sposobna bolje vpijati produkte, ki se uporabljajo v nadaljevanju nege. „Ker pri vitaminski negi telesa, ki jo je izbrala gospa Marta, želimo kožo 'nahraniti', telo nato zmasiramo s kremami ali olji, ki kožo intenzivneje nahranijo, ščitijo in pomirjajo. Nežne teksture s prijetnimi vonji tako lažje prodrejo v kožo ter ji nudijo udobje," je povedala kozmetičarka Silva Čuš iz kozmetičnega studia Olimpic.
MG
KOLEKTIV SALONA
iiicsKO in zeriSKO FKiHeRgcvo z
Slomškova 22 10 %% popust v aprilu š
20 Štajerski
Doma in po svetu
petek • 15. aprila 2016
Piše: SNTOP, Toplak • Indijsko srce (23.)
Kastni sistem - mit ali resnica?
Indija se razvija izjemno hitro, a številne tradicije še zmeraj ostajajo. Najvidnejši izmed njih sta kastni sistem, ki je sicer uradno odpravljen, a še vedno igra pomembno vlogo v indijski družbi ter s tem povezane dogovorjene poroke.
Foto: Mateja Toplak
Kastni sistem deluje nepotrebno in nepravično. Zakaj bi delili ljudi na osnovi poklica ali rojstva?
Deklica živi na odlagališču odpadkov - dobesedno.
Omenjene tradicije že stoletja prežemajo indijsko družbo, korenine pa izhajajo iz hindujske vere, ki ji pripada vsaj 80 % prebivalstva. Kastni sistem deli hindujsko družbo na posamezne skupine s podedovano pripadnostjo, ki jih povezujejo tri značilnosti: ločenost glede sklepanja poročnih zvez, delitev dela in strogo določena hierarhija. Kaste so medsebojno odvisne, saj lahko nekatera dela opravljajo le pripadniki določene kaste, sistem pa temelji na t. i. 'čistosti' in 'nečistosti'.
»Veš, ljudje s katerimi se družiš, niso vrsta, s katero bi te želela videti,« mi vidno zaskrbljena lastnica stanovanja skuša 'prodati' svoja prepričanja. Zame, moderno zahodnjakinjo, je to pika na i! Hitro, preden izdavim besede, za katere bi mi bilo morda kasneje žal, poberem šila in kopita ter se odpravim v zgornje nadstropje. Iz knjižne police potegnem prvo knjigo, ki omenja kastni sistem. Odpelje me v ne tako daljno zgodovino - še ure je ne odložim na svoje mesto ... V Indiji obstajajo štiri glavne kaste, ki izhajajo iz načela duhovnega napredovanja: Brahmani (svečeniki in duhovniki), Kšatrije (vojaki in fevdalci), Vaišje (trgovci in kmetovalci) in Šudre (delavski razred). Na dnu lestvice so t. i. 'nedotakljivi', ljudje, ki ne spadajo v nobeno izmed kast in so tako 'izven sistema'. Za ostale kaste so bili točno to - nedotakljivi. Niso se smeli dotakniti ljudi iz preostalih
štirih kast, ne stopiti v njihove hiše ali templje, celo stik z njihovo senco je bil za pripadnike višjih kast nepojmljiv! Če je, zaradi kakršnega koli razloga, prišlo do stika med 'nedotakljivim' in pripadnikom drugih kast, se je le-ta moral 'očistiti' z blagoslovljeno vodo ali s pomočjo posebnih verskih obredov. Pripadniki te skupine so imeli omejene možnosti za šolanje, zaposlovanje in zdravstveno oskrbo. Živeli so v skrajni revščini, v barakarskih naseljih ali na odlagališčih odpadkov, kot delovno silo pa so jih brezobzirno izkoriščali. Da pa se je sistem obdržal skozi številna tisočletja, je moral temeljiti na močni ideologiji. Hindujci namreč verujejo, da živa bitja nimajo le enega življenja, ampak so vpeta v večni krog življenja, smrti in ponovnega rojstva. Dobra dejanja človeku omogočijo boljše ponovno rojstvo, slabemu dejanju pa sledi slabše (karma).
Kastni sistem deluje nepotrebno in nepravično. Zakaj bi delili ljudi na osnovi poklica ali rojstva? Zanimivo, a izvor kastnega sistema sploh ne izhaja iz tega načela, tak je postal šele skozi čas. Sistem je razvrščal ljudi na podlagi zmožnosti prevzemanja odgovornosti le za svoje življenje (Sudre) ali tudi za dobrobit skupnosti (Vaišje in Kšatrije). Izobraženi ljudje (Brahmani) so skrbeli za izobrazbo in duhovne procese kot najpomembnejši vidik vsake družbe, ljudje, ki pa so se na vse to požvižgali, so pristali izven tega sistema. Za tiste
dni je bil to dober dogovor, a težave so se začele, ko so ljudje začeli razumevati kaste na svoj način - "v kasto si rojen", namesto "kasto si prislužiš s trdim delom". Mahatma Gandi je bil eden izmed borcev, ki so poskušali izkoreniniti kastni sistem, saj le-ta v veliki meri krši osnovne človekove pravice. Pripadnike najnižje kaste je preimenoval v 'Božje otroke', danes pa sami sebe imenujejo Daliti (v prevodu: Zatirani), saj opravljajo najmanj zaželena dela.
V sodobni Indiji sistem seveda več ni takšen, kot je bil včasih, predvsem zaradi nenehnega truda oblasti, ki se trudi zmanjšati kastne razlike, delodajalcev, ki zaposlujejo na podlagi klasifika-
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
Foto: Mateja Toplak
cij in ne na podlagi socialne hire-arhije, ter urbanizacije, pri kateri je težje nadzirati ljudi, s katerimi posameznik pride v stik. Kastni sistem je z indijsko ustavo iz leta 1950 uradno prepovedan, in kljub temu da nekateri trdijo, da kastnega sistema več ni, dejanske življenjske zgodbe govorijo drugače. Na podeželju je kastni sistem še vedno močno zasidran v življenja posameznikov in dokler se bodo Indijci strogo držali hindujskega svetega besedila, ki podpira kastni sistem, ne moremo govoriti o napredku. V veliki meri so poroke med pripadniki različnih kast še zmeraj neobičajne, zato je skrajni čas, da se to spremeni.
Mateja Toplak
oven ^ (21. i. - 20.4.)
Ljubezen prinaša neko ravnovesje in čustveno skladnost. Zdi se, da bo v tem tednu na delu Amorjeva puščica in da se bodo stvari uredile. Pomladno hrepenenje bo v ospredju. Spremljala vas bo povečana sreča in harmonija. Ne pozabite si vzeti časa zase in za tisto, kar vas veseli.
ici (21.4. - 20.5.)
Življenje boste zajemali z veliko žlico. Umetnost in kreativne dejavnosti vas bodo sprostile. Veselo bo tudi na delovnem mestu. Zdi se, da se bodo zadeve odvijale drugače od pričakovanega. Narava bo naravni vir energije in možnost za harmonijo. Veselo in razigrano bo tudi v ljubezni.
m dvojčka
jffi (21.5. - 20.6.)
Raziskovali boste tiste dejavnosti, ki v sebi skrivajo skrivnosti. Notranji nemir bo posledica stresa. Primerno bo, da se boste umirili in našli moč za naprej. Na delovnem mestu se boste morali izogibati lažjih poti. Pomembno bo, da boste na pravilen način znali reči bobu bob.
rak
(21.6. - 22.7.)
Narava bo vaša zašči-tnica in zaupnica. Hrepeneli boste po tistem, kar je novo in drugačno. Cas bo v lastnem bistvu namenjen temu, da se vam bodo odprle nove poti in številčne priložnosti. Ključno vlogo bosta igrala skupinsko delo in duh prijateljstva. Cas bo ugoden zapogovore in izmenjavo mnenj!
m^ , lev
^Pt (23.7. - 22.8.)
Blesteli boste na delovnem mestu. Ne bo daleč od resnice dejstvo, da boste imeli veliko obveznosti. Prejeli boste tudi pohvalo ali priznanje. Oddajali boste magne-tično energijo in tako boste s svojim znanjem lahko pomagali drugim. Ne pozabite biti kreativni in se ustvarjalno lotiti novih idej.
ik devica
J§ (23.8. - 22.9.)
Vaš adut tedna bo v tem, da boste znali opazovati. Tako boste v sebi našli ključ do uspeha in ugotovili, kako pomembno je znanje. Privlačile vas bodo vse tiste dejavnosti, ki bodo vezane na tujino. Fizična energija vam bo še nihala in varujte se stresa. V prostem času bodite športno aktivni.

m
tehtnica !
(23.9. - 23.10.) f
Korak za korakom boste bližje svojim sanjam. Romantična doživetja vam bodo koristila jI v ljubezni. Ne bodite pretirano -s površni, ampak zadeve berite med "§ vrsticami. Svoje srce boste morali ;g uporabljati doma in razum na de- JS lovnem mestu. Ne iščite lažjih poti in sledite izključno svoji resnici!
škorpijon H
(24.10. - 22.11.)
Ce ste rojeni oktobra, bo sreča na vaši strani. Na splošno bo veljalo, da se boste borili. S svojim znanjem in izkušnjami boste blesteli na delovnem mestu. O Svoje mnenje boste povedali odločno. Vendarle beseda ni konj - zato bodite previdni. Poslanstvo drugih ljudi bo, da vam bodo ogledalo.
strelec R (23.11. - 21.12.)
Označevalo vas bo delo in postali boste marljivi. Daleč v ospredju bo tudi optimizem in tako boste zastavljenim nalogam in obveznostim kos. Sprejeli boste tudi Q neko novost. Popazite v zdravstvenem smislu in vključite v vsakdan zdrav način življenja. Zelenjavna dieta vas bo samo polepšala.
^ kozorog
(22.12. - 20.1.) S
Svoja načela boste ostro zagovarjali. Edina izjema bo ljubezen, kjer boste plesali po taktu srčnega izvoljenca. Na delovnem mestu boste zopet našli paradnega konja in tako boste blesteli. V K prostem času boste veliko v naravi. Družabna srečanja bodo balzam za vašo dušo.
O
<~"r ' V
vodnar
(21.1. -18.2.)
Najbolj aktivni bo ste doma. Kovali boste načrte in novosti. Družili se boste z ljudmi, ki so dinamični. Pomembno se bo zavedati, da vam bodo lahko tudi učitelji. Ne iščite lažjih poti, kajti v p tem primeru se boste lahko opekli. Ljubezenska sreča bo namenjena tako samskim kot tudi vezanim.
rn&l ribi
(19.2. - 20.3.) *
41--.	O.
Morje strasti bo valo- ™ vilo. Brezpogojna ljubezen bo tista, o ki vas bo vodila in vam podarila & upanja. Veliko priložnosti bo za -g pogovor in krajše poti. Skupinska opk opravila vam bodo prinesl rezultate. Umetniške vam bodo pomagale in našli boste ga konja.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
_________.
NAROCILNICA ZA
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
v
Štajerski
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.oo. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prtekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
petek • 15. aprila 2016
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Z GLASBO DO SRCA
na ptujski tržnici
23. aprila od 10. do 13. ure
V soboto, 23. aprila, ko bo po ptujskih ulicah potekal tradicionalni jurijev sejem, vas vabimo, da nas med 10. in 13. uro obiščete na ptujski tržnici, kjer bo potekala v živo tudi oddaja Z glasbo do srca. Z nami bodo Rudi Šantl, Ivo Mojzer, Natalija Kolšek, Jovi band, Nataša Madjar, Maja Oderlab in Werner. Bodite z nami tudi vi ... Več nas bo bolj veselo bo.



H
- K
i iT

Prireditvenik
Petek, 15. april
15:00
16:00
18:00
18:00
19:00 19:00 19:00 20:00
20.00
21:00
grad Borl: Pohod prijateljstva 2016 od gradu Borl do osnovne šole v Zavrču, ob 16.00 zabavno dogajanje z igrami, delavnicami, športnimi aktivnostmi ... Ptuj, gostilna Rozika: Nova sezona na terasi, pogovor z mojstrom fotografije Stojanom Kerblerjem, razstava fotografij in razstava skulptur Tomaža Plavca Jurovski Dol, Kulturni dom: Jurjevi dnevi 2016, koncert zborov in folklornih skupin
Majšperk, kulturna dvorana KPC: lutkovna predstava Babica marmelada in
čarodej Janez, lutkovna skupina HOMPE iz Ruš
Benedikt, Športna dvorana: dobrodelna prireditev, zmešan svet pravljic
Majšperk, Breg, Galerija AP: odprtje razstave Bernardine Paj Nede, Moja iskanja
Ptuj, CID: potopisno predavanje Vida Ogrina, Vdih JV Azije
Ptuj, grand hotel Primus, klub Gemina XIII.: Primusove vinske zgodbe, Burja med
trtami, vina kleti Vipava
Cirkulane, večnamenska turistično-prireditvena dvorana: predavanje Rak na dojkah in preventiva, predava prim. doc. dr. Albert Peter Fras, spec. radiologije, ginekologije in porodništva
Ormož, Unterhund: koncert Poison Idea + Concrete Worms
Sobota, 16. april
9:00 9:00 9:00
10:00
10:00
15:00
15:00
16:00 18:00
18:00
19:00 19:30
Dornava: čistilna akcija, do 12.00
Skorba: delovna akcija, ureditev brežine Studenčnice pri Gadi
Velika Nedelja, športna dvorana: krajevni praznik KS Velika Nedelja, turnir v
badmintonu
Podgorci, Kulturna dvorana: 40. praznik vina Podgorci 2016, ocenjevanje vina, TD Podgorci
Ptuj, arheološko razstavišče na Muzejskem trgu 2: aprilski Muzejski vikend za otroke in starše, Nakit po rimsko
Stojnci, pri novi kapeli: 17. občinski praznik Markovci, otvoritvene slovesnosti novih infrastrukturnih in drugih objektov, 17.00 v Bukovcih, 19.00 rekreacijski center DU Markovci
Stoperce, Dom krajanov: srečanje ljudskih pevcev in godcev, Zapojmo prijatelji, Prešmentani faloti KPD Stoperce Jurovski Dol: gasilska vaja
Središče ob Dravi, Sokolana: svečanost ob 70-letnici lovske družine Središče ob Dravi
Studenice, Dom kulture Andreja Stefanciosa: 36. območno srečanje odraslih
folklornih skupin Godec zagodi, da bomo plesali, JSKD
Kog, telovadnica OŠ: Folklorni večer Od začetka do ... TKD in FS Kog
Ptuj, Mestno gledališče: predstava Cucki, za abonma Tespis in Orfej ter za izven
Nedelja, 17. april
7:00 Markovci: 17. občinski praznik, ribiška tekma za pokal občine, ob 14.00 odprtje
Ribiškega doma pri ribniku Prvenci 8:00 Jurovski Dol, avla Fredija Neuvirta v Kulturnem domu: meritve holesterola in sladkorja v krvi
11:00 Jurovski Dol, trg: sajenje cepiča potomke Stare trte s kulturnim programom,
Društvo vinogradnikov sv. Jurij 15:00 Gerečja vas, gasilski dom: koncert Pesem druži nas, Mešani pevski zbor Društva
žena in deklet Gerečja vas in gosti 16:00 Sv. Ana, Dom kulture: veseloigra Prekrižani načrti, dramska skupina KTD Selce 18:00 Markovci, mala dvorana OŠ: koncert Big banda Impulz 19:00 Ptuj, grad: koncert na zgodovinskih glasbilih Ansambla musica cubicularis, glasba iz 2. polovice 18. stoletja
Ponedeljek, 18. april
18:00 Ptuj, dominikanski samostan: pogovor o načrtih za ustanovitev Mestne galerije Ptuj
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: 25. rojstni dan VTV Vaše televizije; Prireditev v čast 25 let prehojene poti; Častna gostja ministrica za kulturo RS Julijana Bizjak Mlakar; VTV regionalna televizija s statusom posebnega pomena; Več kot 100.000 prispevkov; 57.000 novic v informativnih oddajah; Nastopa Šaleški študentski oktet; Predstavlja se Severina s svojimi uspešnicami; Nastop glasbene skupine Crvena jabuka. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 09:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 10:30 Utrip Iz Ormoža 11:30 Polka In Majolka 12:30 Ujemi sanje 14:00 Video strani 18:00 Zdrav in pika-ioova 19:00 Športnik lota Slovensljj^£pp< 20:00 Gorišnlca 21:00 Utrip iz Ormoia 22:00 Glasbena oddaja
PROGRAMSKI
NAPOVEDNIK
več na spletnih straneh
www.6lplv.si 08:00 SKL
08:30 Ptujska kronika 09:00 Mat. dan v Dražencih in Hajdošah 11:00 Prišla je pomlad, Sala 2016 13:00 Kronika iz občine Dornava 15:00 GoriSnica - Iz naših krajev 17:00 Revija OFS; 2 del 18:30 Športnik lela Slovenskih Goric 20:00 Materinski dan v Zlatoličju 21:00 Glasbena oddaja
SIP
:00 Materinski dan v vrtcu Marsovci 09:00 Zdrav In pika-znova 10:00 Športnik leta Slovenskih Goric 11 00 Ptujska kronika, ŠKL 18:00 Revija OFS; l.del 19:30 Ptujska kronika 20:00 Revija OPZ v Markovcih 21:20 Ujemi sanje 22:30 Polka in Majolka 23:30 Video strani
program V 2IVO tudi p reke spleta. www.siptv.si
Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27;
031 627 340
00:00 Otvoritev razstave kruha na Vidmu 10:00 ŠKL
10:30 Ptujska kronika 11:00 Polka in majolka 12:00 Ujemi sanje. Vldeo strani 10:00 Prišla je pomlad. Sela 2016 20:00 Revija OPZ v Markovcih 21:30 Materinski dan v vrtcu Markovci 23:00 Video strani
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10
Bojan Arnuš, s. p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
NOVOI NOVOI KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET,
PRODAJA VOZIL
I Znamka Letnik		Cen£>	Oprema	Barva
OPEL C0RSA1.216V ENJOY	2009	5.770,00 €	prvi last.	kov. Črna
volkswagen golf 1.4151 plus highline	2009	8.770,00 €	serv. knjiga	kov. siva
renault scenic 1.5 dci sky	2007	4.750,00 €	avt. klima	KOV. ZLATA
SKODA FABIA 1.4 MPI CLASSIC	2002	1.990,00«	klima	modra
renault megane1.416v authentique	2007	3.900,00 €	serv. knjiga	kov. modra
VOLKSWAGEN POLO 1.4C0MF0RTLINE	2007	4.950,00 €	prvi last.	kov. srebrna
opel astra 1.616v cosmo	2010	8.990,00 €	prvi last.	KOV. SIVA
PEUGEOT 2071.616V CC SPORT	2007	6.200,00 €	serv. knjiga	kov. črna
OPEL ASTRA 2.0 DTI KARAVAN	2000	1.660,(M	klima	bela
BMW320 D LIMUZINA	2007	7.890,00 €	serv. knjiga	kov. srebrna
RENAULT CLIO 1.216V DYNAMIQUE	2003	2.300,00«	serv. knjiga	KOV. OLIVNA
BMW 320 D KARAVAN	2007	8.200,00«	avt. deu. klima	kov. Črna
CITROEN C4 PICASSO 2.0 HDIEXCLU.avt.	2008	4.450,00«	AVT. deli. KLIMA	KOV. SIVA
PEUGEOT 3081.616V PREMIUM	2008	5.990,00«	serv. knjiga	KOV. SIVA
FIAT PUNTO 1.4 DYNAMIC GRANDE	2006	3.400,00«	serv. knjiga	KOV. OPEČNA
PEUGEOT 307 2.0 hdisw PACK	2002	2.300,00«	AVT. KLIMA	kov. črna
RENAULT KANGO01.5 DCI EXPRESS	2010	4.550,00«	prvi LAST.	bela
RENAULT KANGO01.5 DCI EXPRESS	2010	4.350,00«	prvi LAST.	bela
RENAULT SCENIC 1.5 DCI DYNAMIQUE	2011	7.990,00«	serv. knjiga	kov. črna
KIA RI01.3 HATCHBACK COMFORT	2004	1.630,00«	prvi LAST.	kov. opečna
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
	LETNIK	CENAe	OPR.	BARVA
AUDI A4 MULTITRONIK 2,0 TDI	2013	17.990	I.LAST., ODUČEN	VEČ BARV
AUDI Q3 2,0 TDI	2012	21.490	1 .LAST., ODLIČEN	BELA
BMW 320 DTOURINGX-DRIVE	2012	14.990	1.LAST., ODUČEN	SIVA
BMW 520D TOURING	2012	20.990	1.LAST., USNJE	VEČ BARV
CITROEN C4 GRAND PICASS01,6 HDI	2007	4.990	1.LAST., ODUČEN	KOV. SV. MODRA
CITROEN C51.6 HDI NÄVI -PANORAMA	2011	8.990	1 .LAST., KOT NOV	ČRNA
CITROEN C5 2,0116V	2009	6.490	1.LAST., ODUČEN	SREBRNA
FORDS-MAX TDCI	2007	6.290	LEPO OHRANJEN	SIVA
HYUNDAAI SANTA FE 2,2 CRDi 4X4	2006	6.990	ODUČEN, 4X4	SV. MODRA
KIA SORENTO 2.5i CRDi 4x4	2002	3.990	ODUČEN, 4X4	MODRA
MAZDA 6	2007	4.990	1.LAST., ODUČEN	KOV. SV. MODRA
MERCEDES- BENZ E270CDIXENON NÄVI	2005	7.990	1.LAST., ODUČEN	SREBRNA
OPEL INSIGNIA 2.0 CDTICOSMO	2013	12.990	1.LAST., ODUČEN	VEČ BARV
PEUGEOT 50081,6 E- HDI	2012	9.990	1.LAST., ODUČEN	SV. MODRA
VW GOLF PLUS 1,6 TDI	2011	8.990	1.LAST.	ZLATA
VW PASSAT 1,9 TDI	2006	5.990	1.LAST., ODUČEN	VEČ BARV
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
.*: w Ig)
PISANA ■ ZABAVNA • AKTUALNA
PETEK 15. april
7:30 Glasbena osmica (tuja), pon, 8:00 Pomurski tednik, pon. 8:45 Utrip Ormoia, pon, 9:5S Regi Gorišnica, pon. 11:05 Dnevnik TV Maribor, pon 12:00 Ptujska kronika, pon. 1220 ŠKL, šport mladih, 20. oddaja, pon. 12:50 Kuhinji«, pon. 13:15 Šport(no): Majda Raušl, pon. 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika
18:25 Povabilo na kavo: Tanja Nikolovski, pon.
19:10 Sekvenca, pon.
19 25 Pogledn nazaj, pon.
19:40 Mura Ftaba 1. oddaja, pon.
20:00 Ptujska kronika, pon.
20:25 Glasbena osmica (slo), pon.
20:55 Obzornik TV Dravograd, pon,
21:10 Športno): Majda Rau3 pon.
21:40 Energetska medicina, pon.
22:00 Ptujska kronika, pon.
22:25 Videostrani
SOBOTA 16. april 7:30 Glasbena osmica (slo), pon, 3:00 Utrip Ormoža 9:00 Kuhinjica, pon,
9:25 ŠKL ■ šport mladih, 28. oddaja, pon. 9:55 Obzornik TV Dravograd 10:30 Mura Raba, 2. oddaja 10:50 Energetska mediana, pon. 11 SO Sportino]: Majda Raušl, pon, 11:30 Cista umetnost, 54. oddaja, pon. 12:00 Pregled tedna 12:25 Sekvenca, pon. 12:40 Pogled nazaj, pon. 12:55 Povabilo na kavo: Tanja Nikolovski, pon. 13:40Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Pregled tedna, pon. 18:25 Sekvenca 18:45 Glasba za vse 19:15 Glasbena osmica (tuja), pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Regala Ptujianka, pon. 22:00 Pregled tedna, pon. 22:25 Vkfeostrani
NEDELJA 17. april 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:00 ŠKL - šport mladih, 28. oddaja, pon. 8:30 Šola, da se ti zrola, pon. 9:20 Povabilo na kavo: Tanja Nikolovski, pon. 10:05 Kuhinjica, pon. 10:30 Glasba za vse, pon, 11:00 Čista umetnost, 54. oddaja, pon. 11:25 Sekvenca, pon, 11:45 Pogled nazaj, pon-12:00 Pregled tedna, pon, 12:25 Gostilna »Pr Francetu 13:25 SWT, 5. oddaja, pon. 16:10 TV Gorišnica 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Pogled nazaj 18:45 Glasbena ostrica (slo), pon. 19:15 Dora: Slavko Bobovnik 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Šport(no): Majiia Raušl, pon, 20:55 Mura Raba, 2. oddaja, pon. 21:15 Zdravje je 22:05 Ptujska kronika, pon. 22:25 Videostrani PONEDELJEK 18, april 8:00 Glasbena osmica (slo), pon. 8:30 Pregled tedna, pon. 8:55 Pomurski tednik, pon, 9:20 Šola, da se ti irota, pon, 10:10 ŠKL, Šport mladih, 28. oddaja 10:40 Kuhinjica, pon, 11:30 Obzornik TV Dravograd, pon. 12:05 Ptujska kroniki 12:25 Ptuj skozi o£i mladih, pon. 13:45 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 13:25 Šport(no): Majda Raušl, pon. 18:55 Pogled nazaj, pon. 19:05 Sekvenca, pon, 19:25 Glasba ¡a vsa, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Glasbena osmica (tuja), pon, 20:55 Sreda v sredo: Franc Cipot, pon. 21:45 Energetska medicina, pon, 22:00 Ptujska kronika, pon._
Ptujska televizija PETTY T: 02 590 880 28, info«petv.tv. www.petv.tv
22 ŠtajerskiTEDHiK
Poslovna in druga sporočila
torek • 19. aprila 2016
^ BS
Tekarna (jTosupije
Družina Skorjavc iz Pekarne Grosuplje ima že tretjega člana
SKORJAVC
(mm
Mali oglasi
V Pekarni Grosuplje s pirinim Skorjavcem obujamo dolgoletno slovensko tradicijo. Pirin Skorjavc ima svojevrsten in prijeten okus, zaradi dodanih krompirjevih kosmičev pa ohrani svežino več dni.
Prof. dr. Janez Bogataj navaja: »Pridelavo pire so po letu 1900 začeli opuščati, danes pa jo spet uvajamo, saj med drugimi njenimi lastnostmi velja za pomemben steber zdrave prehrane.«
s
Radio Ptuj, Štajerski tednik in potovalna agencija Turistagent ponovno vabimo na izlet od Poreča do Rovinja s skupino Katrca.
Z ladjico bomo raziskali najlepši del istrskega polotoka. Valovi sinjega morja nas bodo popeljali mimo številnih otoških nizov do najlepših istrskih mest ter znamenitega Limskega kanala.
Na izletu nas bodo razvajali tudi kapitan, ki nam bo pripravil okusno ribje kosilo, odlična glasba skupine Katrca ter dobra volja naših animatorjev in ustvarjalcev Radia Ptuj in Štajerskega tednika. Pridružite se nam 14. 5. 2016 na nepozabni avanturi.
Prijavite se lahko v poslovalnicah Turistagent Ptuj na Miklošičevi 2, tel.: 02 748 18 80 ali Turistagent Maribor na Mlinski ulici 28, tel.: 02 23 50 206.
poravnrnnGEncun
AKCIJSKA CENA ZA BRALCE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA IN POSLUŠALCE RADIA PTUJ LE 59,00 EUR
STORITVE
PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
RAČUNOVODSKI SERVIS LIDIJA ČRE-ŠNIK, s. p., Bukovci 164. Kakovostne in ažurne storitve po ugodni ceni. Tel. 040 276 387.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com.
roletarstvo ARNUS
PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj
02 788 5417 041 390 576
www.roletarstvo-arnus.si
KMETIJSTVO
ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01.
OSMRTNICA
V 83. letu se je tiho poslovil od nas naš dragi ata, tast, dedek in pradedek
Petar Gegic
IZ POPOVCEV 23
Od njega se bomo poslovili v petek, 15. aprila 2016, ob 16. uri na hajdinskem pokopališču.
Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 12. uri.
Žalujoči: vsi njegovi
PRODAM štirioglate bale sena. 041 491 276.
KUPIM traktor z vsemi priključki in mo-tokultivator Muta Gorenje s priključki 041 341 578.
KUPIM večjo količino luščene koruze v zrnju. 070 389 091.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico, sorte jonagold, idared. Možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Zetale. Telefon 769 26 91.
PRODAMO svinje, težke 25 kg, od 60 do 70 kg, ter od 150 do 200 kg, ter 2 prašiča, težka nad 300 kg. Prodam tudi večjo količino sena v oglatih in okroglih balah ter silos balah. Telefon 040 583 909.
PRODAMO prašiče, težke 35 kg. Telefon 031 781 483.
PURANE in purice, 6-tedenske, za nadaljnjo rejo, prodajamo. Možnost dostave. Rešek, Starše 23, tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246.
NESNICE v začetku nesnosti, rjave, sive, črne, cepljene, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Perutninarstvo Jožica Soršak, s. p., Podlože 1, Ptujska Gora.
NESNICE, rjave, grahaste in črne, stare 14 tednov - prodam - 4,50 EUR/ komad, dostava na dom. Marčič, Sta-rošince 39, Telefon 02 792 35 71.
PRODAM več prašičev, težkih od 150 do 180 kg, po 1,5 € za kg in luščeno koruzo. Telefon 031 222 887.
PRODAM 150 kg težkega prašiča. Cena 1,50 €, domače reje. Tel. 761 01 03, po 15. uri.
IZOLACIJSKE FASADE IN SLIKOPLESKARSKA DELA
UGODNA CENA, KVALITETNA IN HITRA IZVEDBA, PRIPRAVA DOKUMENTACIJE ZA EK0 SKLAD, Z VAMI ŽE 35 LET! FS TOP D.0.0.041 64« 067 DVORJANE 42A, 2241 Sp. Duplek
PVC okna, vrata, senčila
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon: 041 897-675
PRODAM tri teličke, črno-bele, primerne za prirejo mleka, z A-kontrolo. 051 220 012.
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
OBVESTILO O PROSTEM DELOVNEM MESTU
Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, Ptuj,
zainteresirane kandidate obvešča o prostem delovnem mestu
NOTRANJEGA REVIZORJA VIŠJEGA SVETOVALCA
v Skupni občinski upravi občin v Spodnjem Podravju za določen čas (nadomeščanje).
Objava delovnega mesta s pogoji za zasedbo, načinu in roku prijave je objavljena na Zavodu RS za zaposlovanje ter na spletnem naslovu: http://www.sou-info.si/.
AKSKA PONUDBA V MESNOGAKI J0ÍEE& MGÄA
CEVAPCICI S SIROM
40% CENEJE SEDAJ SAMO 2,99€/KG
KMECKE SUHE SALAME 40 % CENEJE
SV. MAST SAMO 0,99€/KG
JUN. PRSA SAMO 2,99 €/KG
SV. FILE EXTRA (ZAMRZNJEN) SEDAJ SAMO NEVERJETNIH 5,15 €/KG j
. 0B »KUP" je darilce _ •
( NOVO! EK0 GOVEJE MESO
(SAMO PO NAROČILU)
KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150
www.tednik.si
tednik@tednik.si	I
petek • 15. aprila 2016
Oglasi in objave
Štajerski	23
Usoda je tako hotela, da nam je očeta vzela. Te dni mineva 20 let, odkar te več med nami ni!
SPOMIN Jože Polanec
IZ TRNOVSKE VASI
1996-2016
Hvala vsem, ki se za trenutek ustavite ob njegovem grobu in mu prižgete svečo!
Sinovi: Miran, Smiljan, Daniel
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. In sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.
(Simon Gregorčič)
V SPOMIN
17. aprila minevata dve leti, odkar te več ni, dragi mož, ati in dedi
Franc Fridl
S SPODNJE HAJDINE 72 A
Hvala vsem, ki se ga z dobro mislijo spominjate.
Vsi tvoji najdražji
Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo, po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo.
(T. Pavček)
SPOMIN
Vrstijo se leta, čas neusmiljeno teče. Jutri minevajo že 3 leta, odkar nas je zapustil naš dragi
Janko Pislak
čebelar
IZ APAČ
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.
Njegovi domači
amnosek
r
spomeniki potice
Boštjan ZEMLJAK s.p. stopmce
Pobrežje 54/c, 2284 Videm pri Ptuju
tel.: 02 764 8991 GSM: 031 584 965
PE DELAVNICA- LANCOVA VAS 2 b
_
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te, draga mama, več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, tašče, sestre in svakinje
Rozalije Topolovec
IZ LJUBSTAVE 19
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili ustno in pisno sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala sodelavcem SŽ-VIT Ptuj. Hvala gospodu župniku Ediju Vajdu za opravljen obred in molitev, pevcem Feguš za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, g. Janku Kozelu za poslovilne besede, podjetju Mir, zastavonošema ter prijateljem Komornega pevskega zbora Ptuj.
Žalujoči: sin Miran ter sin Ivan in hčerka Milena z družinama, brat in sestri
Bili smo čustveno bogati, dokler ste bili z nami vi, a zdaj živijo le spomini na te srečne dni. Ko nekoga za vedno izgubiš, ko odnese s seboj del tebe, šele takrat se zaveš, da ga ljubiš bolj kot sebe.
SPOMIN
Mineva dvajset let, oziroma štiri leta, odkar ste za vedno odšli od nas
Jože Merc
6. 4. 1996-6. 4. 2016
Elizabeta Merc
6. 1. 2012-6. 1. 2016
Anton Merc
10. 3. 2012-10. 3. 2016 Z RIBIŠKE POTI 13
Hvala vsem, ki se jih spominjate, poklonite cvet ali prižgete svečko.
Hčerka oziroma sestra Marija z družino
Mestni kino Ptuj
Petek, 15. april: 17:00 Knjiga o džungli; 19:00 Orel Eddie; 21:00 Life
po liffu; Okus življenja. Sobota, 16. april: 10:00 Animateka po Animateki: Rdeči slon; 17:00 Knjiga o džungli; 19:00 Animateka po Animateki: glavni program;
21:00 Orel Eddie. Nedelja, 17. april: 17:00 Knjiga o džungli; 19:00 Life po liffu; Okus življenja; 21:00 Orel Eddie.
Za vedno zatisnil si oči, mislili smo, saj samo spiš, a tebe nič in nihče ne prebudi, grenka žalost v naših srcih ždi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta, dedka, pradedka in brata
Jožefa Petroviča
NA TRATAH 10, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili ustna in pisna sožalja. Hvala velja g. župniku p. Dominiku Tikviču za cerkveni obred pogreba, pevcem, govornici ge. Hedviki Rojko, godbeniku Mikiju Prstecu in Javnim službam Ptuj.
Žalujoči hčerki Marija in Olga z družinama
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraka, kjer ni noči, tam zvezda sreče ne ugasne, ljubezni naše sonce ne stemni ... V duši zaboli, oko se orosi, živ je spomin na naše srečne dni.
SPOMIN
17. aprila mineva šestnajst let, odkar je nehalo biti tvoje plemenito srce, dragi mož, stric, svak, boter, prijatelj
Franc Sauer
IZ PTUJA, UL. 5. PREKOMORSKE 18 *27. 1. 1940 t 17. 4. 2000
Solza, bolečina te zbudila ni, tiha, nema je gomila, kjer ljubljeni počivaš ti.
Hvala za vsak ustavljen korak ob njegovem grobu, prižgano svečko ali podarjen cvet.
Žena Anica in vsi tvoji, ki te neizmerno pogrešamo
Zaman je bil tvoj boj,
zaman vsi dnevi tvojega trpljenja,
bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega atija, dedija, tasta, brata in svaka
Franca Rodoška
IZ SLAP 11
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nas tolažili v težkih trenutkih in nam izrekli sožalje. Hvala p. Martinu, p. Benjaminu in p. Romanu za opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke, g. Švaganu za odigrano Tišino, govornicama ge. Hedviki in sestrični Marjanci za besede slovesa ter pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: hčerke Nada, Tatjana in Irena z družinami
ter drugo sorodstvo
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, glas harmonike je obnemel, utihnil je tvoj glas, bolečina in tišina sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega očeta, dedka, pradedka in strica
Stanka Kolednika
IZ SLATINE 81 PRI CIRKULANAH
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje. Hvala g. dekanu Emilu Drevu za opravljen cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete pesmi, ge. Marici za molitev, govorniku g. Miru Lesjaku za ganljive besede slovesa, obema nositeljema križev, zastavonoši, Društvu upokojencev, pogrebni služi Mir iz Vidma in za odigrano Tišino. Hvala tudi patronažni sestri Kristini in posebna hvala Dragici in Sabini Majhen za pomoč. Vsem in vsakemu še enkrat posebej hvala.
Njegovi najdražji
Tvoj glas se ne sliši, obstal je korak, je žalost v hiši, to čuti prav vsak. Boli nas praznina ob spominih na tiste lepe dni, katere skupaj srečni smo preživljali. Žalost nam para srce, ki iz dneva v dan bolj ranjeno je. Smo brez moči, vendar želimo si le še enega dotika tvojih toplih in delovnih dlani. Zaman iščemo tvoje iskrive oči, ki za vedno zaspale so tiste noči. Imeli smo te, imamo te radi, tega, ljubljeni naš, res nikoli ne pozabi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega partnerja, očeta, dedka, tasta, brata, svaka, botra in uja
Janeza Horvata
IZ BUKOVCEV 176
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v dneh globoke žalosti, sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečene besede sožalja, darovane sveče, cvetje, za svete maše in drugo pomoč. Hvala g. župniku za opravljen obred svete maše, pevskemu zboru za odpete žalostinke, pogrebnemu podjetju Mir za opravljen pogrebni obred in ge. Ivanki za molitve. Zahvala govornikoma, ge. Hedviki in g. Branku, ki sta orisala njegovo prekratko življenjsko pot. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ki ste znali ceniti njegovo dobroto, skratka vsem, ki ste bili del njegovega življenja.
Tvoji, partnerka Marija, hčerki Tamara z družino in Tanja z Boštjanom
Lenart • Za kar 233 % več alkoholiziranih povzročiteljev nesreč
Število prometnih nesreč in smrtnih žrtev se povečuje
Skrb vzbujajoča statistika: na lenarških cestah se je v preteklem letu zgodilo sedem prometnih nesreč več kot v letu poprej, in sicer 95, v katerih sta življenje izgubili dve osebi, leto pred tem nobena. Za 233 % pa se je povečalo tudi število povzročiteljev nesreč, ki so vozili pod vplivom alkohola.
Pregled varnostne situacije za leto 2015, s katerim so se sicer na marčevski seji seznanili tudi lenarški svetniki in svetnice, je pokazal, da se je stanje na področju prometa na območju občine Lenart poslabšalo. Policisti so namreč obravnavali sedem prometnih nesreč več kot v letu pred tem, in sicer 95, v katerih se je 46 oseb (2014: 49) lahko telesno poškodovalo,
Več kršitev javnega reda,
v	■■■	I V . I
več nasilja v družini ...
Čeprav so v letu 2015 na celotnem območju lenarške policijske postaje zabeležili 15 prometnih nesreč manj kot leto poprej, se je varnost na cestnem področju nekoliko poslabšala. Povečalo se je namreč število smrtnih žrtev prometnih nesreč. V vseh 169 prometnih nesrečah sta življenje izgubili dve osebi, v preteklem letu nobena. Šest oseb se je hudo telesno poškodovalo, lažje telesno poškodovanih pa je bilo 93 oseb.
Lenarški policisti so zabeležili tudi 9,8 % več kršitev na področju javnega reda v primerjavi z letom 2014; vseh je bilo 213. Na stanje javnega reda in miru je najbolj vplivala problematika v centru Lenarta in centru Cerkvenjaka.
Nič kaj niso spodbudni tudi podatki v zvezi z nasiljem v družini. V preteklem letu so namreč policisti podali 13 kazenskih ovadb za kaznivo dejanje nasilja v družini, pri tem pa so obravnavali še 34 prekrškov v zvezi z nasiljem v družini. Desetim nasilnežem so izrekli ukrep prepovedi približevanja.
Foto: Črtomir Goznik
14 povzročiteljev prometnih nesreč je v preteklem letu na območju lenarške občine vozilo pod vplivom alkohola. Povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev je znašala 1,51 mg/l.
to: Črtomir Goznik
dve osebi (2) sta utrpeli hude telesne poškodbe, dve osebi (0) pa sta umrli. Najpogostejši primarni vzrok prometnih nesreč je nepravilna stran in smer vožnje v 28 (24) primerih, sledi pa vožnja z neprilagojeno hitrostjo v 19 (13) primerih. »Glede na opisano ocenjujemo, da se je stanje na področju prometa poslabšalo, saj je naraslo skupno število obravnavanih prometnih nesreč, prav tako sta v obravnavanih prometnih nesrečah dve osebi izgubili življenje,« ugotavljajo na PP Lenart.
Kaznovanih 2287 voznikov
Skrb vzbujajoč pa je tudi podatek, da je 14 povzročiteljev prometnih nesreč vozilo pod vplivom alkohola, leto pred tem šest. Povprečna stopnja alkoho-liziranosti povzročiteljev je znašala 1,51 mg/l.
Sicer pa so v lanskem letu policisti izrekli ukrep proti 2287 voznikom. Voznike so največkrat kaznovali in opozarjali predvsem zaradi previsoke hitrosti: »Izstopajo predvsem kršitve prekoračitve dovoljene hitrosti, zaradi katerih smo ukrepali zoper 718 (2014: 578) kršiteljev, sledijo kršitve neuporabe varnostnega pasu v 279 (359) primerih. V 51 (59) primerih smo ukrepali zoper voznike, ki so vozili pod vplivom alkohola, v 21 (38) primerih pa zoper voznike, ki niso izpolnjevali pogojev za vožnjo motornih vozil v cestnem prometu.«
Štirje požari, dva samomora
Spodbudnejši pa je podatek, da so policisti v preteklem letu obravnavali skoraj 80 kaznivih dejanj manj kot v letu poprej; vseh je bilo namreč 303. »Glede
Manj kaznivih dejanj
Na celotnem območju PP Lenart se je za 19,3 % v primerjavi s predhodnim letom zmanjšalo število kaznivih dejanj. »Slednje je posledica načrtovanega in učinkovitega izvajanja nalog na varnostno obremenjenem območju - počivališčih AC v Lormanju in kriminalnih žariščih,« še ugotavljajo na PP Lenart.
Poleg tega pa se je povečala preiskanost kaznivih dejanj, ki je tako najvišja v zadnjih petih letih.
BS Lormanje
na status kaznivih dejanj smo obravnavali 239 (312) kaznivih dejanj splošne kriminalitete ter 64 (68) kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. V notranji strukturi obravnavane kriminalitete smo obravnavali 197 (246) primerov kaznivih dejanj zoper premoženje, med katerimi prevladujejo tatvine 90 (124), sledijo poškodovanja tuje stvari 35 (44) in velike tatvine 32 (32),« še pišejo v poročilu o pregledu varnostne situacije na območju občine Lenart za leto 2015.
Iz statističnih podatkov je še razvidno, da se je v preteklem letu povečalo še število kršitev
Foto: splet
predpisov, ki urejajo javni red in mir ter splošno varnost ljudi in premoženja.
Sicer pa so na območju občine Lenart lani obravnavali tudi štiri požare in dva samomora.
Monika Levanič
NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID - OKNO
rsr/ii 'ORS,,,,
Hardek 34g, 2270 ORMOŽ
www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204;
-BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI
ZELO UGOi
¡^ Pomaranča, ob Dravi, Ptuj Napoved vremena za Slovenijo
Za vas urejamo 11 sodobno opremljenih 3, z najlepšim pogledom na Ptuj.
hotelskih sob,
Sončen je april in suh, bo maj za leno vreme
Pričakujemo vas v maju 2016.
Danesbo sončno. Več oblačnosti bo občasno v zahodni Sloveniji, nastane lahko tudi kakšna ploha. Čez dan bo zapihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 6, ob morju do 9, najvišje dnevne od 16 do 22 stopinj C.
Obeti
V soboto bo sončno, več oblačnosti bo občasno na severozahodu države. V nedeljo bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. Oba dneva bo pihal okrepljen jugozahodni veter.
Vremenska slika
Nad vzhodno Evropo in Balkanom je ciklonsko območje z vremensko fronto, ki bo dopoldne prešla naše kraje. Nad Alpami nastaja šibak anticiklon. Z severnim vetrom priteka k nam prehodno malo hladnejši zrak.