Novo mesto, 26. marca 1954 Cena 10 din Stev. 12 Leto V. Lastniki In Izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje in Novo mesto, — Izhaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. — Uredništvo In uprava: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25 — Poštni predal 33 — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun pri Narodni banki v Novem mestu 616-T-181. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din. — Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« v Ljubljani. novo 14b3t0 Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo mww OB OOLITUAH ĐELA0SKIHS0CT0U Za pravilno vlogo in pojmovanje delavskega samoupravljanja Smo v dneh, ko posamezni delovni kolektivi volijo svoje organe delavskega samoupravljanja, člane delavskega sveta. O vsebini, vlogi in pomenu delavskega samoupravljanja za celotno družbo in posameznika, smo že veliko govorili in pisali, vendar še premalo. Delavsko upravljanje je povsem nova oblika družbenega gospodarjenja s proizvajalnimi sredstvi družbe; je prvič v svetu uresničenje marksističnega načela, da proizvajalci sami neposredno upravljajo v imenu družbe določeno lastnino, tako v svoj prid, kot v korist celotne družbe. Večina delovnih ljudi v proizvodnji je pravilno razumela smisel te velike pridobitve delavskega razreda in spoznala važnost delavskega samoupravljanja za krepitev socialističnega gospodarjenja in gospodarstva. To nam dokazuje vedno večje zanimanje delovnih ljudi za upravljanje svojega podjetja, za njegov napredek in širjenje proizvodnje, s tem pa tudi za večji zaslužek vsakega delavca. V treh letih obstoja so se organi delavskega samoupravljanja močno uveljavili v našem družbenem gospodarstvu, njihov pomen in vloga rasteta iz leta v leto, hkrati z rastjo socialistične zavesti naših ljudi. Kakor pa je pri nas socialistična zavest v proizvodnji zaposlenih ljudi še šibka, tako je tudi pojmovanje delavskega samoupravljanja ponekod še nepravilno in mnogo preozko, gledano velikokrat le iz osebnih koristi. Sindikalne podružnice in sedanji delavski sveti so doslej odločno premalo storili za pojasnjevanje vloge in nalog delavskih svetov in vzgojo organov delavskega samoupravljanja. Ponekod bodo zaradi takega pomanjkljivega vzgojnega dela v zadregi za člane novih organov, z ozirom na to, da je eden lahko največ dvakrat zaporedoma član delavskega sveta. Navzlic zgoraj navedenim pomanjkljivostim lahko ugotovimo, da je zanimanje članov delovnih kolektivov za delavsko gospodarjenje močno naraslo, kar dokazujejo predvolilna zborovanja in sindikalne volitve. Sem in tja res še izstopajo osebne težnje po razdelitvi dobička, ne glede na potrebo in možnost razširitve proizvodnje in znižanje stroškov, vendar so taki primeri vedno redkejši. Poleg izbiranja kandidatov za delavski svet, razpravljajo kolektivi tudi o možnosti izboljšanja in povečanja proizvodnje ter dvigu storilnosti. V podjetju »Kremen« so na sestanku zelo resno razpravljali tudi o storilnosti posameznih skupin in posameznikov. V opekarni Zalog grade moderne sušilne naprave. Člani kolektiva se v polni meri zavedajo, kaj to pomeni za njih in za vse naše gospodarstvo, ko bodo v bodoče lahko izdelovali opeko tudi pozimi. Zato so sklenili, da bodo s prostovoljnim delom po delovnem času pomagali, da bodo sušilnice čimprej gotove. V opekarni Prelesje so na predvolilnem sestanku resno in stvarno razpravljali o povečanju proizvodnje in bodo začeli izdelovati strešno opeko in votlake. Podobno razprav- Dom prosvete v Črnomlju e iz grI služiti svojemu namenu »Dolenjski list« je v eni prejšnjih številk že poročal, da je Dom prosvete in kulture v Citoomilju dograjen. Prizadevni prosvetni delavci in prijatelji odira pa niti ne čakajo, da bi bMa zaključena vsa dela na odru, ki še ni opremljen z vsemi potrebnimi rekviziti, amipak so že pričeli prirejaiti kulturne prireditve, ki vselej do zadnjega kotička napolnij0 prostorno gledailiško dvo-rtino. Zabeležili i smo že, da So bili črnomeljski dijaki prvi, ki so s svojo igral, sko družino nastopili na odru novega prosvetnega doma, ko so odlično odigrali Car Emino-vo dramo »Na straži«, v režiji profesorja Koropca. Da bi počastili praznik delovnih žena, so gimnazijci, pionirji osnovne šole, pevski zbori in črnomaljski orkester priredili na predvečer 8. marca lepo usipeflo akademiijo, v nedeljo 14. marca Pa so na pobudo prizadevnih tovaidsic, včlanjenih v Zvezo delovnih žena, požrtvovalne igralke in igralci Mire P u c o v e »Svet brez sovraštva«. Režijo Igre je pre. vzel Lojze Zupane. Pohvalno je treba omeniti prf.dnost vseh sodelujočih, ki so postavili dokaj težko delo na oder v pičlih 14 dneh. Svoje vloge so odlično odigrale tovarišice Urh Lojzka, Robek Marica in Bogataj Ana, ki s0 dokazale, da bo bodoči KUD v Črnomlju težko shajal brez njihovega sodelovanja; prav tako so se v svoje vloge lepo vživeli Jelenčič Rezka, Jaklič Rezka, Svajger Ka-tka, Rezek Vida, Palčič Mici, Sever Andrej, Doltar Jože in Burazar Božo. Sceno je umetniško okusno izdelal Adlešič Pepi, v veli. ko pomoč pa je bil tej, na hitno roko zbrani igralski ekipi tudi inspicient MttlJer Jule. V pripravi je ustanovitev KUD v Črnomlju, ki naj zlasti v igralsko družino pritegne 6im več mladine. To je želja vseh, ki jim je črnomaljski Dom prosvete in kulture v ponos in zato srčno žele, da bi ta nova prosvetna postojanka zaTes nastopili na domačem odru ter I polni meri služila svojemu na zadovoljivo odigrali tridejanko [ menu. -c. ljajo delovni kolektivi tudi v drugih podjetjih na Dolenjskem. Lahko trdimo, da se je navzlic raznim težavam, slabostim in napakam, gledanje delavca na podjetje temeljito spremenilo in to po zaslugi delavskih svetov. Pri volitvah delavskih svetov je še posebno važno, da dosedanji delavski svet pripravi natančno in obširno poročilo o dosedanjem gospodarjenju in stanju podjetja, o napakah in slabostih dosedanjega dela. Bili so primeri, ko se je delavski svet odtrgal od ostalega kolektiva in postal družba zase ali pa privesek upravnika, kar je slabo vplivalo na storilnost in disciplino. O takih primerih in pojavih se je treba z vsem kolektivom temeljito pogovoriti in sprejeti ustrezne zaključke. Razprava o stanju v podjetju, o finančnem in drugem poslovanju, o možnosti razširitve proizvodnje, o povečanju storilnosti, o kolektivnem reševanju vseh problemov podjetja in končno pravilna predaja poslov starega delavskega sveta novemu, to je najvažnejša naloga ob volitvah novih organov delavskega samoupravljanja. Na pobudo množičnih organizacij je OLO Novo mesto sklical 12. marca posvet predsednikov delavskih svetov in upravnih odborov, sekretarjev in upravnikov podjetij. Na posvetu so se pogovorili o pripravah za volitve organov delavskega gospodarjenja. Od dobre priprave in pravilne izbire članov delavskega sveta je odvisen bodoči razvoj podjetja, prav tako pa tudi pravilno gledanje na delavsko samoupravljanje ter korist, ki jo mora imeti od njega sam kolektiv in skupnost. Kmetijske zadruge in presnelo Zadružna pravila priporočajo kmetijskim zadrugam, da ustanovijo kulturne sklade, namenjene zgolj kulturnoprosvetnim potrebam na podeželju. V no_ vomeškem okraju imamo 36 kmetijskih zadrug, od teh je pa v minulem poslovnem letu imslo kulturnoprosvetne sklade le 16 zadrug. Za prosvetne Potrebe svojega kraja so imeli Proslava občinskega praznika v Mirni peči Občani mirnopeške občine so 16. marca slovesno proslavili svoj občinski praznik, spomin na dneve, ko so tudi v Mirni peči začeli oborožen upor proti okupatorjem in domačim Izdajalcem, sledeč klicu ljudstva in Partije. Mirnopeški sektor je dal tri narodne heroje in veliko dobrih aktivistov. Med njimi so svetla imena, veliki vzgledi borbenosti in prave do-dovinske ljubezni: Katja Ru-pena, Zajčevi fantje in drugi. Mirna peč je prispevala časten delež naši borbi in svobodi. Zvečer 15. marca so zagoreli kresovi, ob njih so zadonele partizanske pesmi; slovesna proslava pa je bila v novi dvorani zadružnega doma, ki sicer šo ni dokončno urejena, je pa med največjimi na Dolenjskem. Predsednik občine Janez Spendal je pozdravil domačine in goste, zlasti domačina heroja Efenka In njegove soborce iz NOV: Rajerja (Miška), Osterc Adota, sekretarja okrajnega komiteja Franca Pirkoviča-Čorta, Maksa Valeta, predsednika okrajnega odbora Zveze borcev in druge. Slovesni govor o pomenu občinskega praznika je imel Adalbert Božič, ki jc opisal, kakšen je bil mirnopeški sektor za časa narodnoosvobodilne borbe In ljudi, ki so dali za to borbo pesti, srce in kri. Dijak nižje gimnazije Vinko Saje je občuteno' recitiral »Vstajo«, ženski pevski zbor pa je zapel tri pesmi. Slovesno proslavo so zaključili Borovi »Raztrgane!«, ki so jih naštudirali in zaigrali tečajniki zimske kmetijsko - gospodinjske iole. največ razumevanja zadružniki na Mirni, v Mokronogu, v Skoc-janu in Straži. Vendar ti sklad* niso povsod služili svojemu namenu, saj nekateri upravni odbori še sedaj nazpravljajo, kam z njimi. Marsikje so za te sklade določili kaj skromno vsoto — v Dol. Toplicah 10.000 din, pa tudi tega denarja niso dali kulturnim društvom, češ da ga potrebujejo za lastno zadružno kulturo. V Šentjerneju so deset tiisoč din tega sklada mzdelili za kulturno delo izven Šentjerneja. V Brusnicah so od 1,900.000 določili za kulftuirne potrebe le 20.000, enako v Dobrniču. Da se ti skladi ne uporabijo za resnični kulturnoprosvetni napredek vasi, so krivi upravni odbori kmetijskih zadrug, ki se dostiikrat omejijo le na gosno-darstvo in trgovino, ne čutijo pa kulturnih potreb. Krivi so pa seveda tudi prosvetni in kulturni delavci, ki še vedno niso ustvarili povezave med kulturnimi društvi in zadrugo. Sedaj so letne skupščine kmetijskih zadrug in Imajo pro* svetnl delavci najlepšo priložnost, da seznanijo zadružnike s potrebo In pomenom takega kulturnega sklada, kajti le tako se bo lahko družno in uspešno razvijal gospodarski In kulturni napredek našega podeželja. Lep primer so zadružniki na Dvoru Mladini moramo pomagati Svet za notranie zadeve ptI OLO v Črnomlju je na svoji zadnji seji razpravljal o problematiki mladinske zločlnstve. nostl v okraju ter je ugotovil, da ta neprestano narašča. Zato •e je odločil, da skliče konferenco, ki naj bi rapolavljala o tej rarui naše družbe. Na konfe. renco je povabil vse, ki imajo kakor koli stik z mladino in ki lahko s svojim delom In na-■vetl pripomorejo, da odvrnemo naSo mladino, ki je kakorkoli zabredla, od te za njo tako ne. yarne Doti. Na konferenci je s svojim iz- črpnim referiatom načelnik za notranje zadeve tovariš Maks Klemenčič osvetlil vse primere mladinske zločinstve-no'Sti, ki so bili registrirani v zadnjih treh letih. Njegov re. ferat je Izzval živahno diskusijo vseh navzočih, ki so pred. lagali oblike novega dela v vzgojnem prizadevanju, da se mladinskemu skrbstvu v Beli krajini posveti v bodoče večja pažnja. V ta namen je bil na pobudo tistih prosv. delavcev Bele krajine, ki so prisostvovali tej konferenci, tudi osnovan poseben odbor za mladin- Umor v Zapotoku V ponedeljek zjutraj 15. marca je prebivalce Zapotoka pri Sodražici pretresla novica, da je 38-letni rešetar Janez PajniS zaklal t nožem ženo in sebe. Vzrok umora ni bil alkohol, temveč nezdrave družinske razmere. Pajnič je to •toril premišljeno, ne v kaki trenutni razburjenosti ali med prepirom z ženo. V nedeljo popoldne je še napisal pismo, ki ga sedaj hrani sodišče. Jsto popoldne je tudi izročil svojemu nečaku kolo in zapestno uro, Češ da bo »danes crknil«. Svojega pol drugo leto starega sinčka jc vendar pustil pri življenju. —k sko skrbstvo pri Svetu za pro. sveto in kulturo, ki mu predseduje prof. Tatjana Belopavlo-vlčeva. Društvo prejateljev mladine, ki pravkar ustanavlja svoje podružnice v vseh večjih krajih Bele krajine, čakajo v bodoče velike naloge v skrbi za nemoten duševni razvoj naše mladine. Kulturna prosvetna dejavnost se bo morala okrepiti, da odvrnemo mladino od pogubnih vplivov ponekod še zavožene, reakcionarno usmerjene družine itd. Pogosto so prav razrvane razmere v družini krive, da mladi človek ialde na stnanpota. Vdori v stanovanja In pobegi čez mejo to potrjujejo. Nadvse plodni konferenci, ki je bila prvi tovrstni stik Sveta za notranje zadeve s prosvetnimi delavci Bele krajine, je prisostvoval tudil sekretar okrajnega komie-ja ZKS tov. Martin 2ugelj, ki j« podal številne smernice za izboljšanje mladinskega skrbstva. -c. — letos so določili za kulturne potrebe 100.000 din. hkitoti pa sami pomagali ustanoviti kulturno društvo. Najboljša oblika prosvetne in politične preobrazbe na podeželju so razni zimski tečaji, •kmetijski semilnarj', ljudske univerze, pa tudi igre, pevski nastopi in razni kulturni programi. Vse to je pa zdHuženo s finan&nimi težavami, ki jih kulturna društva sama ne morejo premagati, saj potrebujejo odrsko opremo, marsikod pa tudi prostorov, oziroma prosvetnih domov. Vse ljudske knjižnice v našem okraju imajo le 22.400 knjig, prebivalcev je pa 67.000, toda vsled pomanjkanja denarnih sredstev se knjižnice ne morejo razviti. Kmetijske zadruge pri tem lahko veliko pomagajo, zato naj na občnih zborih resno pretresajo tudi vpVišanje kulturnih skladov. A.Z. Arkadno dvorišče na Starem gradu, ki je edino vsaj) v glavnem ohranjeno v enem najstarejših dolenjskih gradov. Nujno ga je treba rešiti in obnoviti (glej tudi članek na 2. strani današnje številke) Letošnja gospodarska pomoč republike dolenjskim okrajem Iz dnevnega tiska in poteka razprav pri odborih za gospodarstvo republiške Ljudske skupščine je razvidno, da je predlagal Izvršni svet Slovenije za investicije na> Primorskem, Kočevskem in Dolenjskem iz sklada za gosp. pomoč 2 milijardi 100 milijonov din za razvoj industrije, kmetij- »NAŠA KRI« V NOVEM MESTU Po Klobčičevi »Materi« in Benelijevi »Ljubezni treh kraljev« je igralska družina KD Dušan Jereb uprizorila Fin-žgarjevo ljudsko igro »Naša kri«, v režiji Poldeta Ciglerja. Fižgar je priljubljen dramatik na naših odrih. Četudi »Naša kri« ni njegovo najboljše odrsko delo, vendar spada med tiste igre, ki bodo še dolgo, in upravičeno, ostale na repertoarju naših podeželskih odrov. O tem priča tudi novomeška predstava, saj so igro ponovili štirikrat in je bilo vsakokrat razprodano. Tokrat so prvič nastopili na odru tudi člani nedavno osno-vanega mladinskega odseka pri KD Dušan Jereb, ki so nakazali nekaj dobrih talentov. Ob prvi predstavi je bila tudi skromna pa topla počastitev 30-letnice igralskega udejstvovanja Mira Sajeta, ki je v »Naši krvi« igrali glavno vlogo — mera (župana). O predstavi bomo posebej poročali v našem kulturnem pregledu. Primorski pevci so obiskali Novo mesto Lep in pristen je bil večer v Domu ljudske prosvete v soboto 20. marca ko so prišli med nas pevci Primorci, člani zbora »Ivan Vojko« Prosek-Kon. tovelj, ter dali koncert umetnih In narodnh pesmi. Ko so se dragi gostje iz cone A pripeljali v Novo mesto, so jih »Na vratih« spifcjeli številni Novomeščani in zastopniki organizacij; v imenu občinske, ga mestnega odbora jih je pozdravil in jim zaželel dobrodošlico Boris Andrijanič, moški pevski zbor KD Dušan Jereb je pa zapel nekaj pesmi. Tudi gostje so pozdravili Novome-ščane s pesmijo, za sprejem se je pa zahvalil njih pevovodja prof. Boštjaneič. Primorski pevci so že popoldne dali svoj prtogram za mladino, zvečer pa koncert za novomešk0 občinstvo. Ljudje so dvorano napolnili do zad. njega kotička; številno so bili zastopani tudi predstavniki oblastnih in prosvetnih forumov. Pri odprtem odru je goste najprej pozdravil predsednik okrajne Ljudske pnosvete Jože ZamJjen, nnto sekretar mestnega odbora SZDL Leon Perha. vec, predsednik bršlinske Svobode Karel Smauc z dvema plonlrekoma in podpredsednil KD Dušan Jereb Polde Clgler. Pevci so dobili nekaj leipih daril In tudi šopek nageljnov. Za pozdrif darila in sprejem se je zahvalil pevovodja profesor Boštjančič. ki je zlasti poudaril pomen takega gostovanja za medsebojno spoznavanje in skupno borbo za naše tržaško ozemlje. Dejal je, da so pevci izredno navdušenj nad tako lepim sprejemom. Koncert je obsegal pesmi naših starejših in novejših skladateljev In pokazal, da tvorijo pevci odličen, ubran zbor, mešan in moški, ki je v rokah prr/ovrstnega pevovodje. Poslušalce je zlasti navdušil venček narodnih, ki so ga v dTamatizl- KDOR UUBI SLOVENSKI KNJIGO. SF VPIŠE V PREŠERNOVO DRUŽBO rani obliki s petjem in plesom in v tržaški narodni noši izvajali posamezni solisti. Po koncertu je bil v hotelu Kandlja prirejen za primorske pevce družabni večer. V nedeljo so primorski pevci zapeli v starodavnih Pleterjih in v Šentjerneju, kjer so bili prav tako toplo sprejeti. r VREME za čas od 26. III. do 4. IV. Nestalno, deževno in hladno vreme. V j^jnih nočeh slana. — 30. ali 31. marca ter okrog 5. aprila dolgotrajnejše deževje. stva, prometa, gostinstva in turizma ter za stanovanj sko-komunalno dejavnost. V celoti so za zaostale okraje predvidene investicije v znesku nekaj manj kot 3 milijarde din, ki bodo vložene predvsem v razvoj industrije. Narodni dohodek v zaostalih okrajih se bo povečal za 68%, gospodarska pomoč pa bo omogočila zaposlitev okoli 1450 novih delavcev. V Beli krajini naj bi dobila investicijska sredstva predvsem tale podjetja: Rudnik v Kcmižarici, torama učil in Belokranjska železolivarna, ki s-e bosta združili in začeli izdelovati lažje kmetijske stroje, obrat podjetja »Telekomunikacije« v Semiču ter tovarna »Belsad« v Črnomlju. V okraju Novo mesto bo glavni del sredstev vložen v industrijo nekovin — v rudnik kremenčevega peska pri Novem mestu. Ogromne zaloge prvovrstnega kremenčevega peska, ki ga nujno potrebujejo naše livarne in steklarne, dobro pa ga tudi prodajamo v tujino, odpirajo novomeškemu okraju tudi možnost za gradnjo tovarne vodnega stekla, ki bi ga proizvajali predvsem za izvoz. Z investicijami bi povečali tudi proizvodnjo opekarne Zalog na 2 milijona zidakov, 2.5 milijona votlakov in poldrug milijon strešnikov. Pri Novem mestu bi uredili tudi postajo za umetno osemenjevanje, ki je za nadaljnji razvoj živinoreje v okraju velikega pomena- Na Kočevskem bi uredili večje kovinsko podjetje in kemično tovarno za proizvodnjo lepil. Urejen bo med drugim tudi jez na Rinži. Predvidena so sredstva za začetek gradnje kočevskega vodovoda pri Stari cerkvi, za razširitev ribniškega vodovoda, za vodovod v Starem trgu ob Kolpi, za vodovod Višje-Zvirče, za vodovod v Dol. Toplicah in za ureditev vodovoda v Novem mestu, pri katerem sodeluje tudi JLA z večjimi denarnimi sredstvi. V načrtu gospodarske pomoči so predvidena tudi sredstva za razširitev industrije marmorja v Gradacu in za modernizacijo proizvodnje suhe robe v Sodražici. Več bomo o posameznih načrtih pi-s*Ai, ko bo pomoč odobrena. Zimski tečaji na Radovici V dolgih zimskih mesecih je letos posebno uspešno zaživelo delo za izobraževanje mladine in žen zadružnic Radovice ter okoliških vasi. v razne tečaje je bilo vpisanih 89 oseb, ki jim je učitelj stvo v 359 urah povedalo marsikaj zanimivega, praktičnega in koristnega. Skoraj vsak dan v tednu so bili v popoldanskih in večernih urah šolski prostori kot šumeči panji, iz katerih je Cesto odmevala pesem. Večerne ure niso bile nikoli predolge ali prekasne, saj poljsko delo počiva. V gospodinjskem tečaju so žene —zadružnice poslušale predavanja o gospodinjstvu, vzgojeslovju, hra-noslovju, konzerviranju in kuhanju. Pobudo, da so se letos v gospodinjskem tečaju organizirale žene, je dala Rezek Ana z Radovice, okrajna deleg. žen zadružnic. V tečaju Rdečega križa za izobrazbo ženske mladine smo iskali poti in načinov, kako izboljšati higieno naših domov tn vasi, hkrati pa se poučili, kako nuditi ponesrečencem prvo pomoč. V obvezovanju različnih ran Je izurila dekleta medicinska sestra Omerzel Marica iz Metlike. Tečajnice so posebno zanimala predavanja o negi naših najmlajših, o njihovem razvoju in življenju. Seznanile so se tudi z organizacijo in delom protiletalske zaščite na vasi. Kmetijsko Izobraževalni tečaj, ki ga razen nekaj izjem redno obiskujejo vsi mladinci, bo končan šele v prihodnjih tednih. V našem kmetijstvu in kmečkem gospodarstvu na vasi bomo morali še marsLkaj izboljšati. Z veseljem poslušajo fantje predavanja iz sadjarstva, poljedelstva, vinogradništva, kletarstva in živinoreje. Obnavljajo in poglabljajo tudi svoje znanje računstva in slovenščine. In da bi videl! lično Izdelane cekarje in copate Iz koruznega ličja, ki so jih spletle žene, dekleta in šolski otroci! Ko bi prej vedeli, kako se s pridom uporabi ličje, bi ga zdaj gotovo ne primanjkovalo, z umetnostjo plete-n1a jih Je seznanila Sutli* Kristina iz Zilj pri Vinici. Hvaležni tečajniki so jo obdarovali z lepimi darili. Ob zaključku tečajev želimo, da bi se kulturno prosvetna dejavnost nadaljevala in da bi tudi oni. sicer redki, ki so zdaj stali ob strani, spoznali korist izobraževanja in lepote skupnega družabnega življenja na vasi. Z. O, Občni zbor zadruge . v Jurjevici V Jurjevici, na kraju, kjer je pred petimi leti še valovala pšenica, stoji danes moderen zadružni dom, ponos vaščanov i2 Jurjevice, Kota in Brež, saj so ga zgradili večidel s prostovoljnim delom. Dom je stal 1,700.000 dinarjev, sedaj je pa vreden nad 10 milijonom dinarjev. Dom ima pisarne, skladišča in podobno, pa tudi dvorano, ki lahko sprejme 400 ljudi. Zadruga ima trgovinski, mizarski, suhorobarski, živinorejski, sadjarski in hranilni odsek. Delavni so bili vsi, zlasti lepe uspehe je dosegel živinorejski odsek. Obilo posla je imel sadjarski odsek, zlasti v boju proti ameriškemu karparju, ki se v tem kraju nevarno širi. Imajo več prenosnih in prevažnih škropilnic, letos pa si bodo nabavili še motorno škropilnico. Na pobudo zadruge so si kmetovalci najeli posojilo za ureditev gnojišč in greznic. Mizarska delavnica »I je lani priskrbela elektromotor, skobelni stroj in krožno žago. Zelo delaven je bil odsek za domačo obrt — suho robo, ki je imel zelo velik promet. Skupnega dobička je imela zadruga v minulem poslovnem letu nekaj nad 1,400.000 din. Za razdelitev dobička so določili majhno vsoto — 56.000. Sklep zbora je bil, da bodo zadružniki prejeli ta znesek t živinskih krmilih. Milijon 189 tisoč so odobrili za obraitna sredstva ztdruge, 100.000 za dokončno ureditev zunanjosti zadružnega doma, 10.000 za KUD, nekaj pa tudi za gasilce in žensko organizacijo. Navzoči predsednik okrajne zadružne zveze tov. Blatnik je zadružnike v svojem nagovoru nohvalil ter poudaril, da je furjeviška zadrusa ena najboljših v kočevskem okraju. O. K. Opozarjamo Vas na »ZLAT0R0G0V0« stojnico številka 94 ! V PAVILJONU C — II I NA SPOMLADANSKEM ZAGREBŠKEM VELESEJMU! Stran 1 DOLENJSKI LIST Štev.. 1» flli je res treba podreti vse gradove? Dolino ob Krki so včasih ra. di imenovali »dolino gradov*. Pri v tako oznako pa bi lahko nosila prenekatera slovenska dolina in pokrajina. Danes ob naši Krki, raz&n dveh, treh manj pomembnih grajskih stavb, popotnikovo oko zadene le ob bolj aH manj razdejane raizvaltne nekdanjih gradov. Kako je pravzaprav s to stvarjo? Kdo Ima prav: tbti, ki trdijo, da je treba preostanke gradov podreti In raznestl, ali testi, ki pravijo, da je le treba ohraniti, kar se še ohraniti da, oziroma celo popraviti in obnoviti razdejani grad, kjer je to še mogoče? Prvi radi uporabljajo slabo raizumdjivo frazo, češ fevdalizem je treba uničiti, torej treba uničiti grad. Drugi se sklicujejo na kuiturrto-zgodo-vlnsko in umetniško vrednost grajskih arhitektur. Najstarejši gradovi na naših tleh — in med te je tnsba šteti skoraj vse gradove v našeim okraju — »o bili grajeni v času, ko so se na naša tla prišel jevall tujerodni fevdalci. Gradovi so takrat imeli značaj utrjenih postojank z obrambnimi zidovi, stolpi in podobnim. Cim bolj nemirni in bojev polni so postajali časi, (medsebojni boji fevdalcev, turški vpadi Itd.), toliko bolj se je izpopolnjevala obrambna sposobnost gradov. Ko so nastajala mirnejša obdobja, so začeli stremeti tudi po večjem udobju v gadovih. Takrat so bili stari gradovi pree'dani in so dobili sedanjo obliko. V njihovih stavbah se je odražal rjuh časa in kuLtur-na raven dobe. Lepotni oziri so potiskali trdnjavski značaj v ozadje. Grajske dvorane so se polnile z umetninami, dragocenim pohištvom, knjigami itd. Vse to je seveda še vedno bil0 v lasti tujerodnega fevdalca. Ko pa se je pred dobrimi sto-petdesetimi leti začel rušiti fevdalni diUžbenl red, so o&ta-JE'li gradovi s svojim inventarjem le še bolj ali manj dragoceni kulturno-zgodovinski spomeniki. V osvobodilni vojni In naši revoluciji pa je velika večina gradov zopet na mah dobila svoj prvotni značaj trdnjave. V njej se je mnogokje naselil sovražnik, ki je od tam ogrožal cele predele naše zemlje, aH pa se skušal v nekatere gradove naseliti. Zato so te trdnjave morale pasti. Po osvoboditvi, ko je izginila zadnja sled nekdanjih, našemu narodu in zlasti našemu revolucionarnemu osvobodilnemu boju sovražnih grajskih gospodov, so gradovi obenem z graščinsko zemijo postali skupna last ljudistva. Razumljivo je, da je ta dediščina, zlasti v svojih kulturno-zgodovinski h in umetniških vrednotah, prišla v naše roke močno poškodovana In je utrpela večkrat naravnost nepopravljivo škodo. Ali če je naše ljudstvo za svojo svobodo |n za zmago revolucije žrtvovalo deset in deset tisoče date-gocenih življenj, tudi te škode, ki je v čssu vojne morala na. stati, ne bomo metali na zlato tehtnico. Višja vrednota je zahtevala to žrtev. V tisočletnem razvoju ljudstev je bilo vedno tako. Drugo pa je, kak0 a to kuL turno in zgodovinsko dediščino ravnamo danes. Primer Klevev-ža, Zaloga, Rakovnika, Mirne itd. pred nekaj leti, ter Bajno-fa in Turna iz najbližje pretek, lostl kaže, da si o tem nismo na jasnem. Res, večina grajskih razvalin je v takem stanju, da na njih pozidavo v nobenem primeru ni mogoče ml. sliti. Nekaj pa jih je takih, ki bi s postopno obnovitvijo lahko koristn-o služIli naši skupno, sti. Najti možnost take korist- ne uporabe Je dolžnost nas vseh! Cesar pa ni več mogoče obnoviti, je treba ohraniti in pred nadaljnjim razpadanjem zavarovati kot spomenik, ki hrani v sebi še vse značilnosti časa, v katerem je nastadal. Povsem jasno je, da v letih socialistične Izgrfadnje naše domovine, spričo premnogih nuj-nejšlh potreb, tej zaščiti naše kulturne imovine nlsn\, mogli posvetiti posebno skrb. Prepričani pa smo, da že prihaja čas, ko bo tudi v tem oziru mogoče storiti več. Da naša ljudska ob. last o tem temeljito vodi račun, je dokaz že to, da so v vseh naših republikah ustanovili! Zavodi za spomeniško varstvo in je za vso državo izdan sku-pen Zakon o zaščiti kulturnih in prirodnih znamenitosti. Prav tak posebni zakon pa je že od j lastnike, ki posedujejo grajske leta 1948 v veljavi tudi za LRS. Ker so torej vsi naši kulturnozgodovinski, umetniški itd. spomeniki — med te je treba šteti seveda tudi grajske arhitekture — obenem s prarodni-mli narodopisnimi krajinskimi itd., skupna kulturna last vsega našega ljudstva, jih je naša ljudska oblast z zakonom tudi zaščitila in prepovedala vsako samovoljno nadaljnje uničevanje In raznašanje. Prav v tem smislu je tudi Okrajna ljudska skupščina novomeškega okraja v oktobru 1951 sklenila sledeče: »Ker ljudstvo In krajevni faktorji uporabljajo grajske razvaline kot kamnolome in s tem uničujejo arhitekturne predmete kultu i^no-zgodovlnske vrednosti, naj KLO opozore vse razvaline, da nosijo v mejah zakona vso materialno in ka. žensko odoovornost, če bi se še nadalje brez odobritve OLO rušil ln odvažal kakršen koli material iz gradov.« Letos je bila pri svetu za prosveto in kultur© OLO osno. vana posebna Komisija za spomeniško varstvo, ki je v mejah svojega področja posvetovalni organ Sveta In i tem OLO ter vodi obenem neposredni nad. zor tudi nad gradovi, oziroma njihovimi ruševinami. Torej ne samovoljno in Iz lastne koristoljubnostl podirati preostanke gradov, ampak smo. trno očistiti ln zavarovati, kar to po svoji pomembnosti In vrednoti zasluži, je naša doL žnost! J. J. Slabo pripravljen občni zbor KZ Velika Loka GOJIMO BRESKVE! V Beli krajini imajo breskve zelo ugodne pogoje za svojo rast- Skoro v vsakem vinogradu je opaziti med vinsko trto tudi breskve. Običajno niso cepljene, temveč so zrastle iz semena kar na tistem mestu, kjer so sedaj. Čeprav niso negovane, vidimo, da bi v nekaterih pre- breskev, še nekaj o škropljenju. Na listju se namreč spomladi pogosto pojavi bolezen — ko-dravost, najnevarnejši sovražnik breskev, ki dostikrat povzroči, da listje popolnoma odpade. Drevo sicer pozneje požene nove liste, ki pa se razvijajo na račun novih poganjkov in plo- delih ob nekoliko večji negi izredno dobro uspevale. Ne bi pa smele rasti kar med vinogradi, temveč posebej na svoji parceli kot strnjen sadovnjak. Seveda pa je vredno gojiti samo cepljene, žlahtne breskve, ker z drobnimi »vinogradniškimi« breskvami nikoli ne bomo dosegli primernih cen. Za bTcskove nasade so najprimernejše slabše vinogradniške lege, ki so za trto prenizke in dajejo slaba kisla vina, trta pa rada pozebe. Tu bomo vsekakor imeli več uspeha in do. hodtka od breskev kot pa od slabih vin, ki jih popijemo po navadi kar doma. Takšnih slabših vinogradniških leg je v Be-lokrajini veliko, Breskev je rastlina, ki jo moramo oskrbovati prav tako prizadevno kot vinograd. To se pravi: treba jo je okopavati, gnojiti, opraviti zimsko in letno rez in škropljenje. Samo od tako neigovanih breskev lahko Uipamo na dober pridelek. V krškem okraju je nekaj kmetovalcev, ki se ukvarjajo z večjimi breskovimi nasadi. Ti vzgajajo drevesa v ploščati obliki, tako, da je nasad možno obdelovati z vprego. Pri takšni obliki ima drevo &tiri, v eni ploskvi razprostrte glavne veje, na katerih rastejo rodne vejice (fotografija prikazuje enoletno breskev v začetku oblikovanja ploščate krone). Ce računamo, da lahko rodi tako negovano odraslo drevo nad trideset kg breskev, ki so jih lani prodajali po 30 do 40 din kg, sprevldimo, kakšno vrednost imajo taki nasadi. Ker je ravno sedaj najprimernejši čas za škropljenje dov. Tako drevo j3 neodporno proti zimskim pozebam. Breskev, ki jo večkrat napade ko-dravost, se v nekaj letih posuši. Bolezen spoznamo po kodrastem listju, ki pa ga moramo razlikovati od listja, ki je sko-drano zaradi listnih uši. Listje napadeno po kodravosti je krhko, debelo, na spodnja strani belkasto, na površini obarvano temno rdeče. List, nakodran od listne uši, je običajno debel, mehak in skoraj vedno najdemo na hrbtni strani listne uši. Ko zapazimo na breskvi znamenja kodravosti, je že prepozno. Drevo moramo obvarovati okužbe listja. Ker živi povzro-čitelj te bolezni čez zimo na mlajših vejicsh, ga je treba za-treti še preden se brsti odipro. Ta čas je sedaj. Proti kodravosti najbolje učinkuje bordoška brozga, pripravljena tako, kakor za škropljenje trt. Praktične izkušnje kažejo, da je najbolje vzeti na 100 litrov vode 3 kg modre galice In ustrezajočo količino apna. S to mešanico se mora drevo temeljito poškropiti. Škropiti pa ne smemo ve:, ko se brsti začno odpirati. Uspeh bo popoln in drevo ne bo obolelo za kodravostjo. Ing. Honzak D. Sedmega marca je imela letni občni zbor splošna kmetijska zadruga Velika Loka. Za razliko od lanskega občnega zbora je bil letošnji kaj slabo pripravljen in temu primerno je tudi potekal. Upravni odbor ni dal točnega obračuna celoletnega poslovanja zadruge kot celote in posameznih odsekov. Pregled dela je bil prikazan samo v grobih, površnih obrisih. Upravni odbor je med drugim poročal, da doslej ni bilo mogoče premestiti trgovine *z privatnega lokala v zadružni dom, ker baje na izložbah in vraitih ni rolet. Ni pa povedal zadružniki, da imajo že revi- številke, koliko zadruga plačuje najemnine za privatni lokal in opremo, ki znaša prav gotovo tretjino amortizacije zadružnega doma, medtem ko novi lokal in oprema v zadružnem domu čakata) zadružno trgovino. Tajniško poročilo, ki je bilo prebrano v odsotnosti tajnika, je navajalo satno težave, ki so še posledica poslovanja prejšnjega upravnega odbora, kot je bilo rečeno. Pri razpravi o poslovanju lesnega odseka sta upravni in nadzorni odbor utajila pred Zadružniki v Žužemberku se malo zanimajo za svojo zadrugo Od 340 članov žužemberške zadruge se jih je občnega zbora udeležilo le 57, kar je hudo porazno za zadružno zavest članstva. Veselejšo sliko so pokazala poročila, saj so prigospodarili 378 tisoč dinarjev dobička. Poleg trgovskega odseka je bil najbolj delaven sadjarski, ki ga je vodil strokovnjak tov. Blatnik. Zadruga bo iz čistega dobička prispevala 100.000 dinarjev za zatiranje sadnih škodljivcev, zlasti koloradar-ja, ki se pri nas zelo bohoti, in krompirjeve plesni. Nabavili bodo škropivo in zaščitne obleke ter organizirali dve ekipi. Drugi odseki so bili le bolj na papirju. Premalo se je zadruga posvetila odkupu, ki je glavna panoga, in so zadružniki svoje pridelke prodajali v sosednjih zadrugah. Dobro je poudaril predsednik gospodarskega sveta pri OLO Maks Vale, da je potrebna pri odkupu komercialna sposobnost; treba je znati poiskati trg za prodajo. Zimski kmetijski tečaj ni uspel, krivi so zadružniki, ki niso hoteli pošiljati mladine. Zaradi nemogočega stanja je bila ukinjena ekonomija. Tov. Vale je ŠENTJERNEJSKA KRONIKA Mnojfo raznih iw>vic s« je nabralo v zadnjem času. Poročajmo danes o njih prav na kratko: Ob koncu preteklega meseca je poteklo 120 let, odkar je bil nas pesnik velikan izdal svoj sloviti Sonetni venec. Ta dogodek smo proslavili z lepo prireditvijo, pri kateri jc naša igralska družina prikazala 2. in 3. dejanje Visoke pesmi like S "nštetPtove i" »o sodelovali mešani zbor, solisti in godha. Režirala je igro Tončka Skerletova, 4. marca nas je obiskal ing. prof. Zobec iz Novega mesta, ki je na po-Ij'uden naein ob mikroskopu obiskovalkam BK. povedal toliko lepega, da so bila dekleta izredno zadovoljna in predavatelju hvaležna. Tudi na praznik žena nismo pozabili; z lepo proslavo smo se oddolžili ženam borkam: primerne deklamacije, petje zbora in samospevi so poživeli slovesno**. Žene in matere podlih je luk. organizacija SZDL pogostila. Isti dain popoldne je Zimska kmet. šola z lepo akademijo pod vodstvom Albina Cvetlica pokazala, da so se tudi na kulturno prosvetnem polju izobraževali. II, marca je zaključil svoje delo tečaj RK za zdravstveno izobrazbo ženske mladine, ki je pod vodstvom predmetme učitelji« Marice Marinče-ve prav lepo uspel. Saj ga je tudi ob hudih zimskih dnevih obiskovalo 56 deklet iz vseh krajev naše občine. Največ predavani je imela med. sestra Tončka Rosijeva, strokovna učiteljica Somrak Anica pa jih je seznanila s praktično kuho. V nedeljo 14. marca je bila v osnovni šoli na trgu zelo lepo uspela razstava izdelkov Zimske gospodarske šole: t eni učilnici so bili vabljivi i? do! k i kuharske limetmooti, ki so jih učenke napravile pod vodstvom upravnice Somrak Anice, v drugi mčna dela, ki jih je učila Marinč Marica, v tretji pa je kmet. tehnik Jožica Cudovanova lepo uredila vrtnarski in sadjarski kotiček. Isti dan so s« zbrali v Šentjerneju številni delegati na občinsko mladin- sko konferenco, ki jo j« prav spretno vodi] učitelj Lojze Kikelj ob živahnem sodelovanju zastopnikov posameznih krajev. Razpravljali so o številnih važnih vprašanjih in sprejeli razne sklepe. 16. marca je Mestj* lutkovno gledališče iz Ljubljane razveselilo mlade in stare gledalce z igro Težave Peleršiljfkave mame. Navdušeni gle-daJci vseh Sol naše občine, ki so popoldne napolnili dvorano do zadnjega kotička, so vsi sodelovali, izražali veselje, zadovoljstvo in ogorčenost. Zvečer pa so prišli tudi odrasli na svoj račun. 21. marca je bil ob izredni udeležbi in ob navzočnosti sekretarja Okr. odbora SZDL Jožeta Plavca in ing. L.ti/.!>.•• .a, Ju j« imel tudi pre- davanje, občni zbor KZ, ki je razgrnil razne hibe, pa tudi dobre strani, zlasti pozitivno delo raznih odsekov, ki so kljub Finančnim težavam precej napravili za dvig kmetijstva. Popoldne nas je obiskala Igralska družina DPD Svoboda Zasavje iz Trbovelj, ki je ob polni dvorani odlično prikazala komedijo Ladislava Fedorja Matura. Pred predstavo smo doživeli izredno presenečenje: pevski zbor Tržačanov, ki se je na svoji turneji oglasil tudi pri nas. je pod odličnim vodstvom pevovodje prof. Boštjančiču dovršeno zapel več krasnih pesmi, ki so jih hvaležni poslušalci sprejeli z viharnim odobravanjem. Dolgoprstneži v kavarnah Natakarji, oziroma natakarice v obeh novomeških kavarnah tožijo, da je nekaj dolgoprstnežev, ki kradejo revije, časopise, obrisače iz stranišč in tudi žličke. V ka-vajrni na trgu je nekdo odnesel usnjeno mapo za revijo Borec že po treh dneh (mapa stane 5000 dinarjev). Zato ni čudno, da si kavarne ne upajo omisliti več revij (modna revija n. pr. stane ena številka po 300 dinarjev), ker so zelo drage. Kavarna jih naroči pač zato, da postreže z njimi gostom, ne zato, da bi jih kak obiskovalec stisnil v žep. Naj tisti, ki to počno, pomislijo, da je to prava tatvi- na, ukradena stvar pa največkrat pade na breme natakarju. Obe novomeški kavarni sporočata, da bosta poostrili kontrolo nad časopisi, revijami in drugimi kavarniškimi predmeti ter slehernega, ki bo pri takem dejanju zaloten, prijavili varnostnim organom. Obiskovalci kavam, domačini in tujci, si žele Čimveč Časopisov in revij, kako pa naj kavarna postreže z njimi, če jih pokradejo? Naj bi gostje, ki bi opazili osebo, ki hoče kaj takega odnesti seboj, to prijavili natakarici, oziroma natakarju. Le tako si bosta kavarni upali naročiti več revij in časopisov. svetoval, naj si uredijo ple-menilno postajo in semensko službo. Oblast bo pomagala s cementom po znižanih cenah, da si zadružniki čimprej urede greznice. S. H. zijsko poročilo o poslovanju odseka. Upravni odbor je tri dni pred občnim zborom prejel poročilo s priporočilom, da ga prebere na občnem zboru, vendar odbor tega ni storil, ampak je trdil, da poročila še nima. Upravni odbor tudi ni pojasnil zadružnikom, kako je bilo z doplačilom močnejšim kmetom za razliko v ceni med semenskim in merkantilnim krompirjem. Čeprav ima zadruga okrog 150 članov, ki imajo plačan delež, je bilo te podpore deležnih komaj 30% članov, in še to najbolj premožnih. Videti je, da so upoštevali načelo: »Daj takemu, ki mu je že bog dal; kaj boš dajal revežu, ki nič nima!« Skratka, občni zbor je bil zelo slabo pripravljen, zato je tudi slabo potekal. Posledica tega je bila, da zadružniki niso novemu upravnemu odboru naložili nobenih konkretnih nalog za bodoče delo. A. G. đxpred sodišča Na 8 mesecev zapora je bil obsojen pred okrožnim sodiščem v Novem mestu A. Z. iz Dolnje Nemške vasi pri Trebnjem. Po smrti staršev je mlad prišel v slabo družbo. Iz želje po udobnem življenju je ukradel pri svoji sosedi enkrat 4.000, drugič pa 9.200 din, čeprav je imel pri »Pionirju« zaposlitev in doma brezplačno stanovanje, soseda pa je revna snažilka. Poleg zapora mora plačati tudi 3.000 din, stroške postopka ter 300 din povpreč-nine. S tujim medom sta se nameravala posladkati Jože Smre-kar in mlajši mladoletnik F. N., oba iz občine Šentvid pri Stični. Ponoči sta vlomila v čebelnjak posestnika Ignaca Miklavčiča v Mišjem dolu, zastrupila en panj čebel, potem pa so ju prepodili. Smrekarja je okrožno sodišče v Novem mestu obsodilo na 6 mesecev zapora, pogojno za dobo dveh let, mladoletnika pa na 3 mesece, pogojno za eno leto. Smrekar mora plačati tudi škodo 3.000 din in stroške postopka ter 300 din povprečnine. • Pet mesecev bo sedel po razsodbi okrožnega sodišča tudi Jože Sepic, kopač v rudniku Kočevje, ker je v pijanem stanju hudo žalil pokojnega Borisa Kidriča in oficirje JLA. Morda bo ta razmeroma mila kazen dobro vplivala nanj, kajti priče so povedale, da se rad napije in takrat vse vprek kritizira. Sef osebnega avtoprometa pri GAP v Kočevju D. je na cesti Kočevje—Stalcerji tako hitro voail z osebnim avtomobilom, da je trčil ob tovorni avtomobil. Materialna škoda je bila sicer majhna, toda oba sopotnika v osebnem avtu sta dobila hude telesne poškodbe. Obsojen je bil na 6 mesecev zapora, plačilo GAP škode v znesku 2.000 din, stroške postopka in 500 din povprečnine. Šofer pri GAP Kočevje S. S. je bil obtožen, da je v hudi zimi pustil v hladilniku tovornega avtomobila vodo, ki je zmrznila in razgnala blok, s čimer je nastala škoda 102.816 din. Obsojen je bil na 2 meseca zapora, pogojno za dobo enega leta, GAP pa ga bo moralo tožiti na civilnem sodišču za povračilo škode. * Pri trgatvi grozdja v vinogradu državnega posestva Cr-mošnjice sta se sprla Josip Miholce in Franc Bele. Po kratkem prerekanju je Miholc Beleta dvakrat udaril s kolom po glavi in ga laže poškodoval. Za to dejanje je bil Miholc obsojen na 4 mesece zapora, pogojno za dobo dveh let, oškodovancu pa mora plačati 5.400 din za bolečine. ZVIŠANJE KAZNI Pred kratkim smo poročali, da je bil pred okrajnim sodiščem v Novem mestu obsojen na 4 mesece zapora in 20.000 din globe Drago Badovinac iz Stopič pri Novem mestu zaradi nedovoljenega prekupčevanja. Na pritožbo javnega tožilca mu je okrožno sodišče kazen zvišalo na 7 mesecev zapora. Tudi Ediju Štefanu in Ivanu Avšiču, ki ju je obsodilo lani v jeseni ljubljansko okrožno sodišče, je Vrhovno sodišče zvišalo kazen. Štefanu je kazen zvišana od treh na štiri in pol leta strogega zapora, Avšiču pa na 7 let strogega zapora in zaplembo vsega premoženja. (Po Ljubljanskem dnevniku.) šmihel pri Žužemberku Zadnjič smo pisali, da bi bilo treba čimprej popraviti šmiheJ-siki most. Danes pa že lahko sporočamo veselo novico, da je bil naš most ta čas že popravljen, za kar se moramo zahvaliti naSi ljudski oblasti, zlasti pa občinskemu odboru Žužemberk. Ztožba zemljišč Vedno tarnamo, da je pr! nas, posebno v Beli krajini, revščina doma in da kljub vsemu pri. zadevanju posameznikov, obla* ■ti in kmetijskih strokovnjakov ne dosežemo izboljšanja. Kje je vzrok? Brez dvoma je ena glavnih ovir vsakemu napredku in dvigu življenjskega standarda velika razkosanost kmetij. Nas kmet je delaven človek, ki z največjim samoza-tajevanjem in požrtvovalnostjo prenaša velika bremena, ki ga leto za letom pritiskajo k tlom. Zares, naš kmet lahko služI za vzgled vsem ostalim stanovom, kako je treba prenašati križe in težave. Gara od ranega jutra do pozne noći in dan za dnem tarna nad obilico dela, ki ga povzroča prav razkosanost kmetije. Najbolj se čutijo posledice razkosanosti v Beli krajini, kjer Je prišlo pred vojno na lrj.3t>3 davkoplačevalcev 239.620 zemljiških parcel. Srednji kmet z 18 do 20 hektari zemlje je imel In Ima še danes tudi do 100 parcel. Nekatere so takt) majhne, da sploh ni vredno Iti tja z vozom, ampak lahko vse znosi v na. hrbtnem košu, Pomislimo samo, kako je to zamudno. Po predvojni statistiki je 87 odstotkov dobre rodovitne zemlje potrebno zložbe. Na ta način bi pridobili tudi precej dobre obdelovalne zemlje, ki jo danes zavzemajo meje, zarastll omejki, nepotrebne steze ln pota. Velikega pomena bi bilo to danes, ko nam tako primanjkuje dobra rodovitne zemlje. Koliko laže bi kmet obdelal svojo zemljo, če bi bila bolj strnjena ln v večjih kosih. Ko. liko dragocenega časa izgubi s hojo x ene na drugo njivo. Ko-lil- zamudi z neprijetnim obračanjem vprežne živine pri oranju na majhni njivi. Nerodno je tudi, kadar moramo na svoje parcele voziti gnoj ali odvažati pridelke čez tujo parcelo. Skoraj ni kmeta, da ni prisiljen voziti • po tujem svetu. Ob košnji je zamudno, ko pripeljemo domov petkrat z malih travnikov, pa je komaj za dober voz krme. V jeseni, ko pasemo živino, bi oilo komaj, da bi imela vsaka žival svojega pastirja. Marsikateri mlajši gospodar niti ne ve za vse svoje parcele, zlasti v gozdu. Kako naj potem ve za vse meje in mejnike, ko pa je nekatera parcela Uroka komaj nekaj korakov. In vsakdanji prepiri zaradi meje, paše, kokoši, vožnje čez tuji svet! Ko. liko stanejo razne takse, komisije In tožbe. Zapravijo se težki tisočaki za ped zemlje, ki bi jo vso lahko odnesel v naram-nem košu, namesto da bi si soseda vzajemno uredila svoji kmetiji. Nekateri, ki so nagnjeni k tožarenju, ne odnehajo prej, dokler niso popolnoma poraženi. Ali ne bi bilo bolj pametno, da bi za ta denar nare. dih gnojišča, gnojne jame, hleve ln drugo? Razkosano gospodarstvo tudi ne more izkoristiti novejših in praktičnih načinov obdelovalne zemlje niti uporabiti strojev, ki bi kmetu olajšali delo ln pocenili proizvodnjo. Vsak napreden kmet bi rad svoje pridelke proizvajal čim ceneje ln dobil čimveč in boljših pridelkov, ker le s cenenimi ln kvalitetnimi pridelki je mogoče doseči uspeh na trgu ln vzdržati konkurenco. Pri tako razdrobljenem gospodarstvu Pa ni mogoč napredek nobene kmetijske panoge. Najbolj se zoperstavlja propadanju vinogradništvo, zato v vinorodnih krajih tako težko prodira smisel za zložbo zemljišč. Nekoliko ovira še neraz-gledanost, večkrat tudi nevošč-ijivost, da bi drug imel od tega korist. Mnogokrat bi s' skrben gospodar lepo, vzorno ln praktično uredil gospodarska poslopja, če bi mu sosed iz nevoščljivostl ne oviral Bmotrne razporeditve gospodarskih poslopij, namesto da bi mu odstopil nekaj metrov zemlje z dobro voljo. Morda je to svet kje za plotom, kjer tako ne raste drugo kot koprive. Sadjarstvo bi bilo ena najbolj donosnih panog našega gospodarstva. Toda ne more se povzpeti od zastarelega načina vzgoje ln oskrbovanja sadnega drevja k bolj naprednemu in prizadevnemu sadjarstvu. Pred vojno je bila zložba zemljišč na željo večine kmetov ene vasi, na podlagi državnega zakona iz leta 1983, ki je bil dopolnjen z drž. zakonom za Kranjsko leta 1887, za bivšo Štajersko pa leta 1909. Ti za. koni so bili v veljavi do nedavna. Treba pa bi bilo vsekakor izdelati nov zakon, ki bi ga prilagodili sodobnim razmeram. Zložbo zemljišč je Izvedo! urad za agrarne operacije v Ljubljani na stroške države ln i banovine na željo ene tretjine j posestnikov ene vasi. Brezplačno sta bila urejena tudi kataster In zemljiška knjiga. Po vojni so nameravali storiti nekaj podobnega z množičnim vstopom kmetov v obdelovalne zadruge. Ideja je bila lepa ln mikavna, toda zaradi nezaupanja našega kmeta do vsake nove gospodarske preusmeritve, brez otipljivih dokazov za Iz. boljšanje njegovega položaja in ker je zaradi dolgoletnih tradicij navezan na svojo zemljo, nI hotel stopiti v zadrugo. Kolikor je bilo pred vojno storjenih zložb, so povsod zelo zadovoljni. Tudi tisti, ki so prej godrnjali in zabavljali. Popolne zložbe v hribovitih in kamnitih predelih seveda ne bo mogoče uresničiti. Toda če bi bila uresničena vsaj delno, bi že bil to velik korak k napredku. Trditev nekaterih brezbrlžnikov ln le nase mislečih ljudi, češ da je zložba nemogoča zaradi različnih terenskih prilik ln različnih sestav ln kakovosti zemlje, ne drži. Treba je le dobre volje, volje do napredka, volje napraviti uslugo tudi sosedu-mejašu in odstraniti vse pomisleke. Trditev, da je za nas dobro, kar je bilo dobro za naše prednike pred 100 leti, ne velja. Za go. spodarsko okrepitev našega kmeta moramo najti nove prl-dobltvene vire, kajti danes to vprašanje ni tako enostavno, kot je bilo nekoč. Ce se kmet ni mogel preživljati od svoje zemlje, je povezal culo in hajdi čez lužo v deželo dolarjev. V starejši dobi ni bilo zasebne lastnine ne razredov in torej tudi ne izkoriščanja človeka po človeku. Zemlja je bila last vseh, potem pa so si jo začeli deliti. Nekateri so si prisvajali večja zemljišča in si kopičili bogastvo. Kako pa je prišlo do delitve oziroma drobitve kmečke zemlje? Naši predniki so bili v velikih denarnih stiskah. Gospodar, ki je prevzel kmetijo ln nI mogel izplačati dote bratu aH sestri, je vsakemu dal del gozda, njive aH vinograda. Kmet, ki je imel dva sina in je namenil vsakemu pol grunta, je razdelil vsako parcelo na dvoje. Poznejši rod je zopet delil in tako so nastale male, ozke par-cellce, široke komaj nekaj korakov. Se danes je mnogo pri. merov, ko imata dva kmeta eno tako parcelo razdeljeno med seboj na dvoje. Seveda so prepiri na dnevnem redu. Družine se ravsajo med seboj, obmetavajo z na*jgršiml izrazi ln včasih tudi ■ krepelcl. Ženske pa si, ko so Izčrpale že ves slovar raznih naslovov, kažejo jezike. Ce kokoš aH kaka druga sosedova žival stopi na njen svet, že prileti krepelce izza vogala. Z malo potrpežljivosti ln dobre volje bi si kmeta lahko lepo uredila medsebojne odnose, lepo bi si arondirala ln zamenjala zemljo, si vzajemno ure. dila svet okrog svojih domačij. Marsikje je okrog domačij tuj svet, ki bi ga soseda z lahkoto zamenjala. Ravno tako tudi njive, travnike, gozdove itd. Življenje bi postalo znosnejše in življenjski standard bi se visoko dvignil. Desetletni perspektivni plan za zboljšanje kmetijstva, bi moral to upoštevati v prvi vrsti, sicer bo vse prizadevanje za izboljšanje gospodarstva bres prave osnove. Zakonodajni odbor ln naši ljudski poslanci bodo tu Imeli hvaležno delo za zboljšanje življenjske ravni v svojem delokrogu. Zakon o zložbi zemljišč bo moral ustrezati današnjemu raz. voju ln se ne bo smel ozirati na razne kaprice posameznikov, ki bi to delo le zavirali. Začeti bo treba z delom, v kolikor ne bo to urejeno v zadružnem smislu, bi pa kako drugače ln to čimprej, ker to bo šele osnova za razvoj ostalih gospodarskih panog. Zadnji čas bi že bil, da se dvigne tudi življenjski standard belokranjskega kmeta, i Belokranjski kmet Stev. 12 DOLENJSKI LIST Stran. S olenjskih Toplic ' Občni zbor kmetijske zadruge je bil v nedeljo 14. marca, s kar lepo udeležbo članov. Poročila so pokazala, da zadrugi ne gre toliko za trgovino, ampak predvsem za dvig živinoreje, poljedelstva, sadjarstva itd. Zadruga si je nabavila dva bika-plemenjaka, oskrbela bo pregled krav in nakup plemenske živine. Za potrebe sadjarstva je zadruga naročila 600 mladih jablan ln 200 hrušk, pomagala bo tudi zgraditi sadno sušilnico na Selih. Gospodarjem bo priskrbela posojilo za gnojniščne jame ln silose, na Kočevskem pa skušala dobiti v najem košenice in pašnike. Zadruga ima trgovinski, živinorejski, sadjarski, lesni, poljedelski in strojni odsek. Vzela je v najem žago v Podturnu, kjer bo žagala deske za svoje člane. Za prosvetne namene ima zadruga kinoprojektor. Ker zadruga nima svojih prostorov, je odbor kupil v Toplicah primerno hišo, ki jo bodo popravili in preuredili, da bo primerna za trgovino in pisarne. Poslovanje zadruge je bilo zelo dobro in je imela 3,200.000 čistega dobička. Kulturno delo je precej razgibano. Vsakih 14 dni je predavanje ljudske univerze. Predavanja so vselej dobro obiskana. KUD »Maks Henigman« je 14. marca dal veseloigro Micki je treba moža. Igro je zrežirala Baje Tej a in lahko uprizoritev res pohvalimo. Igralci so govorili v pristnem dolenjskem narečju, ki j a za to igro prav primerno. Naj nam kmalu spet kaj zaigrajo, tokrat pa kako delo resnejše vsebine. Poživi j eni tamburaški zbor društva tudi že prav pridno vadi. Občni zbor čevljarske zadruge. Čevljarska zadruga je bila ustanovljena takoj po osvoboditvi. Nekaj časa je bila združena z zadrugo v Novem mestu, kamor je bil odSel tudi njen predsednik in ustanovitelj Anton Henigman (za ravnatelja novomeške čevljarske zadruge). Zadruga je lepo uspevala ter prav rada s svojim dobičkom podpirala kulturna in druga društva. Se bolj pa je začela uspevati, ko se je Henigman vrnil z Novega mesta in spet prevzel vodstvo zadruge. Zadruga sedaj zaposluje 31 čevljarjev in naredi mesečno po 600 pa tudi več parov čevljev izvrstne kvalitete. Ker sedanji delovni prostori ovirajo njen razvoj, si bodo zgradili novo stavbo in poskusili postati pravo industrijsko podjetje. G. Pismo iz Ribnice TovarIS urednik! Ko sem čital, kako nekateri odpovedujejo vaš cenjeni list, bom jaz malo pripomnil k temu. Po mojem je, če se vzame proti drugim potrebščinam, list še najcenejši. Liter vina stane 150 do 160 dinarjev, list pa četrtletno samo 120 dinarjev, pa je v njem polno novic, razvedrila in poučnega branja za kmetijstvo. Vsak, ki se je listu odpovedal, ga gotovo spije več, ko je treba, posebno ob nedeljah in kadar je kakšna veselica; ko je vse polno, kot v panju, se jim nič ne smili dati še za en liter ali več. Potem se še skregajo aH celo stepejo in imajo pota na sodišče. Jaz komaj čakam vsakega petka, da dobim vaš list. Obenem dobivam tudi Poročevalca, Kmečki glas in Invalidski vestnik. Najprej pa preberem vedno Dolenjski list. Tudi jaz grem včasih v gostilno, pa vidim, da tam kdo prebira časopis in pije. Prav lahko bi bil sam naročen na list in bi ga doma bral. Tudi jaz bi rad včasih spil še dva deci, pa stane 30 dinarjev, in si pravim — ne rajši sem naročnik revije Tovariš, ki tudi stane 30 dinarjev in so v njem lepe slike in zanimivo branje. Vas lepo pozdravljam Janez Novak Tast je s sekiro mahnil zeta Žalosten dogodek so doživeli prebivalci vasi Bojance pri Črnomlju 27, februarja letos. K hiši Radeta Radojčiča se je pred poldrugim letom priženil Dušan Busić, doma iz vasi Peternjak na Hrvatskem. Novega člana družine so domači ves čas gledali po strani, najbolj pa menda svakinja Dara Radojčič. Iz dneva v dan je bil bolj nezaželen pri hiši. Kritičnega dne je nekaj bolehal, domači pa so baje zahtevali, naj gre navzlic temu na de. lo, zaradi česar se je spri z ženo. Ko je stopil na dvorišče, kjer je tast Rade Radojčič klestil kole, je prišlo do prepira še z njim. Vpričo hčera in sosede je nato Radojčič zeta mahnil s sekiro po glavi, ko je pa Busić padel, ga je udaril še dvakrat na tleh. Napadeni se je dvignil in odšel proti šoli, puščajoč "a Kolektiv kmetijske zadruge sje odgovarja Brez podpisa in pečata nam je poslal kolektiv kmetijske zadruge obširno pismo kot odgovor na članke v časopisju glede nepoštenega poslovanja v njihovi zadrugi. V pismu za-Irjujejo, da so vse navedbe kratko-tniilo klevete in laži. Med drugim pravijo: >Rcs so nastali pri nas neki primanjkljaji, ki pa niso poneverbe, pač ■pa .površno .po»Iovr«;ie in vsak prizadeli bo škodo p>jvual v celoti. (To je tudi edino pravilno, apoiuba urod.) Nckurantnega blaga nimamo, res pa smo znižali cene tekstilnim ostankom, katere si lahko kupi vsak-dy. Tudi za Novoletno jelko bi se kaj dobilo, če bi kdo prišel k nam kupit. Na izlet smo tudi šli, toda za Bvoj denar, kar nam ne more nihče očitati, ker imamo do tega pravico. Očita se nam, da smo prirejali go-dovanja v pisarniških prostorih, kar pa j« neresnično. Res smo se par-krat sestali in to izven uradnih ur m za svoj denar. Sicer pa naša go-dovanja niso tako obsežna in hrupna, kot se nam očita. Tudi drugi so prirejali godovainja, oziroma gostovanja v zadružnem domu in ob neki taki priliki so celo delili tako imenovane >Pavlinove nag*ade<. Kako so izgledali prostori in stopnice po gostovanju kulturnikov, pa bolje, da niti ne govorimo. Za kmetijsko Solo je lani zadruga prispevala 41.000 din in 40 knjig ni ne samo 15.000 dira, kot se zatrjuje. Prav tako je za Novoletno jelko prispevala 7.500 din, ne samo 3.000 din. Tudi si nismo delili visokih nagrad, pač pa samo gibljivi del plače, do katerega smo po zakonu ■upravičeni.« Nadalje zatrjujejo v pismu, da je mladina v Trebnjem užaljena, ker so ji odvzeli nekaj prostorov v zadružnem domu, toda te prostore res potrebujejo za skladišča, mladina pa naj se preseli v svoje prvotne prostore. Poudarjajo, da je zadružni dom last zadruge in da se je mladina vanj vselila samovoljno. Obenem priznavajo, da je mladina pri graditvi doma veliko pomagala. Mišljenja smo, da s tem razprava o razmerah v KZ Trebnje še ni zaključena, ker je očitno, da hoče kolektiv s tem pismom za vsako ceno oprati tudi tisto, kar se oprati ne da. sabo krvavo sled, po kakih 100 metrih pa se je zgrudil. Prihiteli so sosedje, Buaiča pobrali, ga odnesli v hišo in takoj od-premilj v bolnišnico. Domačini pravijo, da je Radojčrč po dejanju mirno klestil naprej, kafcor da se ni ničesar zgodilo. Zadevo imajo v rokah preiskovalni organi. Jubilej znanega Novomeščana Kdo ne pozna v Novem mestu in okolici vrlega Andreja U dermana, upokojenega davkarja, ustanovitelja in predsednika sindikata upokojencev v Novem mestu? Veder in Čil gre po ulici, poln vneme in prizadevnosti za »svoje upokojence«, čeprav je 24. marca že praznoval lep življenjski jubilej — svojo 70-letnico! Naš sedemdesetletnik je bil rojen 24. marca 1884. leta v Ljubljani, kot sjn sluge pri takratni deželni vladi. L. 1904 je stopil v davčno službo v Kranjski gori, potem je pa služboval še v Postojni, v Kočevju in Novem mestu. Andrej Uderman je vedno stal kot neustrašen borec v prvih naprednih vrstah in povsod se je potegoval za pravice malega človeka. Za našo svobodo je žrtvoval tudi svoja dva sina. Takoj po osvoboditvi je v Novem mestu ustanovil svndi-kat upokojencev. Njegova velika zasluga je, da je sindikat od prvotnih 41 članov zrasel v krepko organizacijo, ki šteje danes nad 1000 članov. Meščani in okoličani cenijo Udermanove zasluge za ljudstvo, zlasti jih pa cenijo njegovi tovariši. Vsi skupaj pa našemu Andreju iskreno čestitamo za 70-letnico in mu od srca želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let. I. B. SPORT IN TELtSNA A ,V naših vrstah netppimo špekulantov!* ČRNOMALJSKI ATLETI SO PRIPRAVLJENI ZA REPUBLIŠKI CR0SS V Ljubljani bo 28. marca prvenstvo LRS v teku čez drn in strn. Atleti Partizana se vestno in vneto pripravljajo za to veliko tekmovanje, na katerem bo nastopilo okrog 200 tekačev. Naše društvo je prijavilo dve ekipi — moško in žensko. Tekmoval bo tudi lanski republiški in državni prvak Brine Franc iz Črnomlja, letos bo pa ekipo pojačal Se talentira- 1 " »v Tekmovalca Brine ln SimiČ nI mladinec SImonle, ki Je lani na Teku republike osvojil drugo mesto. Prepričani smo. da bodo Baši atleti dostojno zastopali belokranjsko metropolo. K. Okrajno prvenstvo Partizana v Črnomlju v namiznem tenisu V nedeljo, 14. marca je Partizan v Črnomlju priredil okrajno prvenstveno tekmovanje v namiznem tenisu. Čeprav so bila vSa društva obveščena že 14 dni prej, so prišli na tekmovanje le mladinci in pionirji iz Gradaca in Črnomlja. Skupno je tekmovalo 23 mladincev, pionirjev in članov. Domačini so osvojili vsa prva mesta, odlikovali so se zlasti Boljkovac, Roštohar in Klemene, ki so lani v Kočevju za prvenstvo Dolenjske osvojili prvo mesto. To tekmovanje je bilo hkrati izbirno tekmovanje za prvenstvo LRS, ki bo 27. ln 28. marca v Kočevju. Po tekmovanju v namiznem tenisu je bil Se turnir »trojk« v odbojki. Prijavilo se je 6 ekip — 4 iz gimnazije In 2 od Partizana. Zmagala je I. ekipa gimnazije v sestavi Klopčic, Žunič in Sulca. M. K. Delo Ljudske tehnike v Sodražici Društvo ljudske tehnike v Sodražici Je imelo svojo prvo letno skupščino. Komaj ieto Je poteklo od ustanovitve in vendar Je društvo pokazalo že lepe uspehe, je dejal v poročilu predsednik upravnega odbora. Opravili smo vrsto nalog ideološkega vzgojnega pomena, prav zadnji čas pa si pridobili preurejen in temeljito popravljen osebni avto, ki ga bomo uporabljali za šofersko šolo. Društvo pa nima samo take člane, ki so vneti za avtom otorl-zem. včlanjeni so tudi mladinci, kateri se zanimajo za radio- tn fotoamaterstvo. Sedaj bo društvo ustanovilo Se padalski krožek, ker so v društvu tudi mladinci, ki so bodisi v drugih klubih ali v vojski že gojili to panogo ljudske tehnike in dobili za uspešno opravljene skoke priznanja, V druitvo se bo vključila tudi mladina nižje gimnazije v Sodražici in ustanovila svoj foto krožek. Sekretar okrajnega odbora ljudske tehnike iz Kočevja Ven-celj Ličar Jim Je obljubil fotoaparat 6x9. Društvo si je izvolilo nov upravni odbor. Za predsednika so vsi člani soglasno izvolili starega borca in rezervnega oficirja Janeza Arka, kt Je vodil društvo tudi v preteklem poslovnem letu. P. I. ŠAH - šahovsko prvenstvo Dolenjske za 1954 V Kočevju Je bil v času od u. do 21. marca odigran šahovski turnir aa prvenstvo Dolenjske. Tur-nir Je zelo dobro organiziralo Šahovsko druitvo Kočevje ob gmotni podpori Okrajnega ljudskega odbora. Dobro uspela prireditev je pomenil* veliko propagando za fiahovsko igro v Kočevju, saj Je zanimanje publike raslo iz dneva v dan. S Športne struni Je turnir potekal zelo zanimivo, saj Je skoraj do konea turnirja vodil kočevski tretjekatcgornlk Msac Matija, ki Je premagal tudi znane iahlste »Sitarja Iz Novega, mesta ln Kob-Icrja tz Črnomlja. Na koncu pa je vendar odločila rutina. Prva tri mesta so zasedli favoriti ing. Volk Iz Farc pr! Kočevju. Sitar ln itobler. Velik uspeh Je dosegel mladinec Žagar Iz Ribnice, kt Je na turnir vskočil kot r«7ervn. Zasedel Je yeto mento In Nku pa J t. Uscem dosegel raven za TI. kategorijo. Tehnični rezultati turnirja so II.I sir d 11,11| i. ing. Volk fFara pri Kočevju) MtoEkl 1. ln % Sita* (NOVO mesto), Kohler (Črnomelj) fltočli; 4. Usar. (Kočevje) 7.5 loč k; ZagaT (Klnnlcn) 7 točk; Klarlč (Kočevje) (točk; Klemcnčtč (Črnomelj); Vc- ber (Kočevje) S,5točk; Mohar (Kočevje) 4 točke; Korbar (Ribnica) 3 točke; Vrtič. Lunder (Kočevje) 1,5 torke, on zaključku turnirja Je bil odigran tudi brzopotezni turnir, ki Je pomenil pravi užitek za gledalce. Zmagal Je zopet ing. Volk s lj točkami pred Vrhovccm (LJubljana) 11,5; Koblarjem (Čr- nomelj) s,5; Ravniherjem (Trebnje) ln Žagarjem (Ribnica) 8 točkami itd. Šahovsko prvenstvo Dolenjsike Je pomenilo znatno afirmacijo Šaha na Dolenjskem. Upamo, da se bo naslednje leto s primerno organizacijo tega turnirja izkazal center Bele krajine — Črnomelj. V. S. Šahovski turnir v Kočevju V Kočevju so že od nekdaj radi sanirali, tudi Šahovsko društvo imajo ie mnogo let, toda pravo, organizirano šahovsko delo se Je začelo 1949, ko se Je društvo včlanilo pri Šahovski zvezi Slovenije. Od takrat Je društvo priredilo precej raznih turnirjev ln simultank, vendar le nI delavno kot bi lahko bilo, zato tndt nI uspehov. V društvu Je sicer včlanjenih 50 šahlstov, dela Jih pa komaj petnajst, največ dvajset. Sahlrajo sicer radi, nočejo pa sodelovati nn turnirjih. I/, strahu, da Be morebiti ne bi kompromitirali z neuspehom. To je vsekakor nepravilno In kaze premalo resnosti za šahovsko Igro. Tudi množične tn mladinske organizacije ter sindikati vse premalo podpirajo prizadevanja kočevskih šahlstov. Za zgled naj bo sind. podružnica LIP Kočevje, ki Je ustanovila v okviru SD šahovsko sekcijo ln že organizirala tudi turnir za dosego IV. kategorije. Prav tako bi lahko ustanovili svoje sekcije Rudnik, Kmetijsko - gozdno posestvo, vajenci in mladina na gimnaziji. Povsod Je precej šahlstov, le organizirati lih je treba. Doslej največja prireditev SD Kočevje je bil lanski brzoturnlr ob to-letnlcl Zbora odposlancev slovenskega naroda, Sodelovalo je 1^0 šahlstov iz vse Slovenije. Sedaj bo pa turnir za prvenstvo Dolenjske v šahu za leto 1954. Kočevski nalmočnejšl Igralec Je ing. si.avko Volk, prvak Dolenjske, na turnirju bo pa nemara Imel resnega tekmeca Sitarja, prvaka Novega mesta. Borbe bodo vsekakor ostre in možna so tudi presenečenja. Kočevski šahisti so tudi končali turnir za letošnjo prvenstvo Kočevja (brez sodelovanja ing. Volka). Sodelovalo je 6 tretjekate-gornikov ln 7 Četrtokategornlkov. Prvenstvo je ponovno osvojil Jože Klarič z 8 in pol točkami, drugo mesto je zasedel Ivan Vrtič, tretje in četrto si delita Podpe-čan in Lunđer. 12. februarja so pričeli turnir za dosego II. kategorije. Sodelovalo je 10 igralcev, potem pa so morali zaradi upravičenega odstopa dveh igralcev ta turnir spremeniti v dvokrožnl. Tako sedaj igrajo Safer. Klarič, Lisac, Lukanc, Lunder, Veber, Vrtič tn Podpečan. Borbe so zelo hude in ostre, po V. kolu še ni na turnir-Rki tabeli nobenega remija. Vodi Safer s 5 točkami. I. V. ŠAH Prvenstvo Novega mesta zaključeno Po skoraj trimesečnem Igranj« je bil pred kratkim zaključen turnir/a mestno prvenstvo. Ze v začetku je bil favorit Sitar Slavko, po odstorni dr. Gofefa pa jc izgubil edinega tekmeca, saj Skcrlj in Fink tokrat nista moijla poseči v borbo za prvaka. Sitar je premočno osvojil naslov 1e-toSniega raeMmega prvaka, saj je izgubil le pol točke (95,S"V>/o možnih točk). Celi dve točki za prvoplasira-nim Sitarjem je Skcrlj, Fink pa celo za dve in pol. Oba sta postala nova drugokateirornikn, ker jima naslov na prejšnjem turnirju ni bil priznan. Cetrlo mesto je za inž. Sodnika mor rla prenizko, saj je včasih odlično zaigral. Peto in šeMo mesto sta do-segla tretjekateffornika Ličina in Jenko. Sedmo meMo je zasluženo osvojil dr. Savelj, «mo in deveto MiVielin in Brklč. Za nrima «0 se planirali še Kapelic, Verbtč H d. Končni vrstni red je sledeč: Slavko Sitar (DOSK1 II ln pol (95.8V/.), Tone Ske.rli (DOSK) 9 in pol (79.16V.), Slane Fink (N. m.) 9 točk (73"/*), inž. Sodnik (N. m.) 7 in pol (62.50'/«), Ličina Jenko 7 točk (r>8.-l točke (45.8V/i). Miherin 5 točk (41,66«/.), Br-kič 5 točk fiLttVi), Knstolic 4 in pol, Vrbič 4 točke, Iv&nelić 2 točki itd, —m Brzoturnlr za prvenstvo okraja tfovo mesto Ze prejšnji mesec so novomeški šahisti sklenili, da bodo redno vsak mesec organizirali mesečni brzoturnir za prvenstvo okraja. Prvi brzoturnlr Je bil februarja s tremi zmagovalci, drugI pa bo v nedeljo, 28. marca ob 9. url v mesrnl kavarni na {Slavnem trgu. Vabimo vse šahiste Novega mesta, da se tekmovanja polnošte-vllno udeleže. Vabimo tudi tekmovalce Iz Črnomlja, Kočevja in drugih krajev. SD Novo mesto Z OKRAJNE KONFERENCE TRGOVINSKE ZBORNICE N0V0 MESTO O trgovini in trgovskih obratih smo pisali že veliko, veliko pa se o njih tudi razpravlja skoraj na vsakem sestanku. Res ima trgovina v naši družbeni stvarnosti izredno pomembno vlogo ter je od nje v veliki meri odvisna življenjska raven prebivalstva. Trgovina je edini, neproduktivni posrednik med proizvodnjo in potrošnikom. Od njene prožnosti in sposobnosti je odvisno, ali je to posredovanje socialistično, to je čim ceneje in čim hitreje, aLi pa kapitalistično, ko posredništvo med proizvajalcem in potrošnikom dostikrat več stane kot sama proizvodnja. Priznati moramo, da je trgovina v zadnjih letih napravila velik korak naprej, vendar je v nji še vedno vse preveč kapitalističnih tendenc, poleg vrste drugih slabosti in napak. Letna skupščina Trgovinske zbornice Novo mesto je, kot najvišji organ združenja trgovskih podjetij v okraju, 17. marca razpravljala o nekaterih zadevah trgovine, vendar še daleč ne o vseh tistih, ki bi jih moral tak forum temeljito obdelati. Okrog 1400 milijonov din prometa so imele trgovine lani v našem okraju, kar dokazuje, da gre glavni del narodnega dohodka po trgovini nazaj v proizvodnjo. Zato je povsem razumljivo, da so ljudje za poslovanje trgovine zelo občutljivi in ostro reagirajo na vse napake, hkrati pa pri žigosanju napak obsojajo trgovino v celoti. To seveda ni pravilno. častno sodišče je bilo brez dela Pri upravnem odboru Trgovinske zbornice obstoja tudi častno sodišče, ki naj bi sodilo vse primere kršenja socialistične morale. Lani ni sodišče sodilo niti v enem primeru, ker baje ni bilo nobene orijave(!). Res čudno! Redna sodišča pa so imela vrsto pri- merov kriminalnosti, nepoštenosti in malomarnega poslovanja v trgovinah ter so izrekla tudi precej obsodb. Ce ne bi v poročilu o lanskem delu zbornice predsednik to-varišica Kolenčeva omenila teh, vse obsodbe vrednih primerov v naših trgovinah, in jih ne bi načel v razpravi še en član upravnega odbora, bi teh pojavov verjetno sploh no obravnavali na letni skupščini. Velika večina, delegatov bi lepo molčala, čeprav ta nečastna dejanja močno škodujejo ugledu trgovine in njenih uslužbencev v celoti. V razpravi niso obravnavali nobenega konkretnega primera, sprejeli pal so sklep, da v bodoče za špekulante in nepošten j akoviče v vrstah trgovskih uslužbencev ne bo prostora. Sklep določa, da bo morala dati Trgovinska zbornica svoj pristanek za nastavitev vsakega uslužbenca v trgovini in tako bo lahko preprečila, da bi se ponovno zaposlili ljudje, ki so že omadeževali čast socialističnega uslužbenca. Mnenja so bili tudi, da' je treba napraviti pregled dose-daj zaposlenih uslužbencev. Da bo častno sodišče v bodoče imelo »več« prijav, so dopolnili poslovnik sodišča; sodišče bo poslej obravnavalo tudi na osnovi prijav slehernega podjetja in potrošnikov. Prt vzgoji kodra so dosegli lepe uspehe Vzgoji mladih in izpopolnjevanju zaposlenih kadrov je lani zbornica posvečala zelo veliko pozornost in dosegla prav lepe uspehe. Posebno zaslugo za to imata ožji in širši šolski odbor s sodelovanjem šole za učence v trgovini. Lani so imeli dva večerna tečaja za uslužbence iz mesta in okolice ter enomesečni tečaj za uslužbence s podeželja. Se posebej so imeli enodnevne tečaje za uslužbence kmetij- Prosvetni delavci Bele krajine so zborovali Prosvetni delavci Bele krajine, včlanjeni v Društvu učiteljev in profesorjev, so se 13. marca po dolgem presledku spet zbrali v prostorih osnovne šole v Črnomlju na svojem rednem sestanku, na katerem so reševali razna kulturno prosvetna in stanovska vprašanja. Napo. vedano je bil-o predavanje prof. ljubljanskega učiteljišča Janeza Tomšiča, ki naj bi predaval o metodiki prirodopisa, a je zaradi odsotnosti predavatelja, ki je bil zadržan v Lij ubijani, to. krat že drugič odpadlo. Predavanje načelnika Tajništva za notranje zadeve pri OLO Maksa Klemenčiča o mladinski krL minaliteti v okraju Črnomelj je izzvalo živahno diskusijo številnih zboilovalcev. Šolski upravitelj iz Tribuč Lumbar Gabro pa je navzočim predaval o ureditvi šolskih vrtov. Na predlog ravnatelja gimnazije v Črnomlju Andreja Petka so prosvetni delavci Bele kra_ j ine Izvolili v odbor novoustanovljene podiruižnice pedagoške- ga društva »a okraj Črnomelj nekaj učiteljev, ki se odlikujejo po svoji kulturno prosvetni in pedagoški dejavnosti. Naloga novega odbora bi naj bila tudi ustanovitev okrajne pedagoške knjižnice. Zboro-valci so se pogovorili tudi o pripravah za sodelovanje prosvetnih delavcev pri svečanostih v festivalnih dneh, ki bo. do letos aipnila, oz. v prlčetku maja, kakih dokončnih sklepov o oblikah sodelovanja pa še niso sprejeli in bo ta odločitev prepuščena verjetno posebnemu pripravljalnemu odboru. -c. PRIDITE, i iznenadili Vas bomo z i modernimi vzorci ele- i gantne obutve in cenene ; manufakture za pomlad i ln poletje. Stalna raz- i stava obutve v trgovinil Krajevna trgovina ? ŽUŽEMBERK *#*<•>»•> •««•••••■ skih zadrug za strokovno izpopolnitev v trgovanju s kmetijskimi potrebščinami. V dveh poučnih ekskurzijah v tovarne na Gorenjsko in Štajersko so se udeleženci seznanili s proizvodnjo. Vso skrb posveča zbornica učencem v šoli v Novem mestu, katero obiskujejo bodoči trgovinski kadri iz šestih okrajev. Imajo urejene internate, zbornica pa daje pomoč zlasti učencem revnih staršev. Od leta 1946 je šolo za učence v trgovini v Novem mestu obiskovalo že 1192 učencev iz vse Slovenije. Letos bo šola praznovala 80-letnico svojega delovanja! Konkurenca, odkupi, reorganizacije... Potrošniki v večjih krajih na podeželju večkrat zahtevajo, naj bi bila v kraju poleg trgovine kmetijske zadruge še državna trgovina zaradi konkurence in boljše preskrbe. Dosedaj so imeli občinski ljudski odbori dolžnost in pravico, da predlagajo ali sami ustanove državno trgovino, v bodoče pa bo to omogočeno vsakemu državnemu trg. podjetju, zato bodo želje potrošnikov laže upoštevane. Okrog odkupov kmečkih pridelkov se vrtimo vsa zadnja leta kot muha v močniku in vendar še nismo dosegli bistvenega napredka. Dejstvo je, da kmetijske zadruge na splošno podcenjujejo odkup kmečkih pridelkov, kaSanjaot uttnieet. Od 30. marca do t. a.pnla: ameriški film >Vmiteo<. Od 2. do 5. aprila: ameriški barvni film »Konec soetat. Kino JLA Novo mesto 27. in 28. marca: eugleški film tVečna nevesta*. Kino Črnomelj Od 25. do 28. marca: »Oet^ra m rešetkami*. Od 30. do 31. marca: >Zmaga nad temo*. Kino »Jadran« Kočevje Od 26. do 29. marca: slovenski film >Vesna*. Od 31. marca do 1. aprila: »Gospod Hulot na počitnicah*. Kino Loški potok 27. tu 28. marca; »Vrliki valček*. MALI OGLASI STRESNO OPEKO, vaponoke koli-fine, prompiino dobavlja AngTO' gradnja - Ljubljana, Sv, Petra cesta 18, telefon 22-606. PRODAM radio aparat >Ko»maj 49* in šivalni stroj »Singer« 'flahite-parica) ali zamenjam za ■protivrednost. Naslov pri upravi lista. (100-54) UGODNO PRODAM odlično ohranjen Šivalni stroj »Sin^er*. Naslov pri opravi Dolenjskega lista, STAREJŠA ŽENSKA, veSca gospo-diujskih in poljskih del, gre v po. muc starej«i družini, tumski ženski ali vdovi. Naslov pri upravi. (lta-541 PRODAM TAKOJ malo po-sestvo t irospodamkimi poslopji in malim preužitkom. Naslov pri upravi li-•ta. (102.54) UGODNO PRODAM nori, lahki voz »samcekc in malo rabljen zaprav-ljivček. Pojasnila v hoieiu »Kan-dija* — Novo mesto. (103-54) Žrebanje loterije »Svilani!« Vsem, ki so se obrnili na nas z vprašanjem, kdaj bo žrebanje loterije tovarne »Svilamit« iz Kamnika sporočamo, da j« žrebanje preloženo na mesce april. Zahvala Iskreno so zahvaljujemo primariju dr. Bajen iz novomeške bolnišnice in zdravniku dr. Fencu iz Mokronoga Jta njuno pozornost in skrb ob moji bolezni, pri operaoiji in zdravljenju v novomeški bolnišnici in doma. M&ndelj Adolf, Mirna na Dol. Preklic Prekiicujemn vse žaljive besede, katere sem izreke! proti tov. Blatniku Ludviku — predsedniku OZZ Kočevje na dan občnega zbora KZ Vel. Lašče. Perhaj Anton, Male Laiia 2 p. Vel. Lašče Naravno gibanje prebivalstva na Kočevskem V februarju 1954 je bila nojenih v okraju Kočevje 48 otrok (22 dečkov in 36 deklic). Umrlo je 23 oseb (7 moških Ln 15 ieask), porok pfi je bilo 44. Gibanje prebivalstvo v Novem mestu V preteklem tednu je bilo rojenih 9 deklic in 5 dečkov. Poročili to te: Mazovec Prane, krojaški pomočnik iu Ovni ček Cirila, nameščenka. oba iz Novega mesta. Rečnik Vinko, miličnik iz Kranjske gore in Pavlin Marija, frizerska pomočnica iz Novega mesta. — Čestitamo! Umrli to; Zupančič Marija, upokojenka, 72 let U Novega mesta, Nov šak Jože, upokojenec, 63 let iz Mirne peči. Starešinič Ivan, čevljar, 70 let iz Preloke pri Vinici. Gibanje prebivalstva v Črnomlju Od 14. do 20. marca je bil rojen en deček. Porok ni bilo. Umrli so: Jerman Franc, 58 let iz Nakla. Brunskule Zdravko, 21 dni iz JeUevnika. Strucelj Marija, kmetica iz Rodin. GIBANJE psf317 jTVA V K0CEV deklico. Pire Ana ia Kočevja — deklico. Saje Francka • Trebelnega — deklico. Malic Bojka iz Novega mesta — deklico. Djurič Cilka iz Novega mesta — deklico. Bregar Valerija iz Smarjele — dečka. Plut Marija iz Samica — dečka. Knapič Jn-stš Iz Noveira mesta — deklico. Ga-šperšič Vida iz Trebnja — dečka. M&OCin Francka iz Miliovice — dečka. Kranjc Štefka — dečka. Trarnle Ana Iz Gabrja — deklieo. Tnrk Fani — dečka. Smrekar Francka — dočka, Bakše Jožefa ii Cerovega loga -n deklico. — Cetiitamot u Stran 4 DOLENJSKI IlISI Stev. XI m ikAs Skozi dežele Južne Amerike teče največja, pa tudi najskriv-nostnejša reka sveta in podi svoje orjašiko vodovje skozi kraje in džungle, kamor še ni stopila noga belega Človeka in jih zemljevid označuje z belimi lisami, znamenje, da so nerazi- (r-G iMHivežf€i reko sweta začetku široko 100, pri izlivu v morje pa že 200 kilometrov! Vsako sekundo »odvali« v morje 35.000 ton vode. Srednja globina Amazonke je 70 m, od junija do julija, po tropskih nalivih kajti človek, ki ga piči, umre natančno po 24 urah. Električna riba Najhujši bič Amazonskih pragozdov so pa moskiti, nosilci rumene mrzlice. Za moskiti ne zaostajajo mravlje, ki jih je na tisoč vrst, od drobcenih rdečic do velikih krvoločnih mravelj, pred katerimi beži vse živo, zveri in ptice in človek. Kadar se selijo, ostane za njimi puščava, posejana z okostnjaki žr. tev. Celo ribe v Amazonki so strašne. Električna jegulja s svojim električnim nabojem podre odraslega človeka, tropi drobcenih »piravev« se za>grize-jo in zabodejo v telo slehernega, ki stopi v vodo. Nič manj niso nevarni požrešni krokodili. Po teh vodah, ki skrivajo toliko nevarnosti, plovejo v svojih čolnih Indijanci in lovijo ribe. Velikanska »piraruiki«, težka do 130 kg, jim je prava slaščica. A Braziljski pragozd skani. Amazonka je dolga 5550 kilometrov (daljava Ljubljana— Severni tečaj); po dolžini jo prekašata samo Nil in Mississi-pi, vode pa ima največ od vseh rek. Njeno glavno korito napaja 17 velikih rek, dolgih od 1500 do 3000 kilometrov in sto in sto drugih pritokov. Področje Amazonke obsega nad 7 milijonov kvadratnih kilometrov, od teh je - milijona kvadratnih kilometrov še neraziskanih- Od vseh rek, ki se izlivajo vanjo, je že od nekdaj vzbujala največjo pozornost Rio Negro — Crna reka, katere vodovje je videti povsem črno. 35.000 ton na sekundo Amazonka izvira v peruanskih Andih in je 700 kilometrov svojega gornjega toka planinska reka, šircka 200 metrov. Pri mestu Santaremu se že razširi na 15 kilometrov, v spodnjem toku je pa široka že 80 kilometrov. Velikansko je njeno ustje — na Štiri kilometre pod morjem Lani je človeška noga prvič premagala najvišjo goro sveta, Mont Ewerest v Himalaji, m stopila na njen vrh — 8882 metrov visoko, Amerikanci pa so z reaktivnim letalom dosegli višino 23 tisoč metrov. Doslej največja višina, do katere se je povzpel človek iznad trdne zemlje. Letos, sredi februarja, se je pa človek potopil najgloblje v morje. V posebni napravi — batiskafu — sta dva francoska mornariška oficirja dosegla globino 4050 metrov. V to globino bi lahko postavili štiri naše Gorjance. se pa dvigne 10—15 meitrov nad normslo in je podobna pravemu morju- Takrat poplavi skoraj za pol Evrope površine. Poplava traja 5 do 6 tednov. Kača »štiriindvajset« Bazen Amazonke zajema velik del Brazilije, Bolivije, Ekvadora in Kolumbije po pritokih je pa spojena še z drugimi vodnimi poti Južne Amerike in tako tvori vodni sistem, po katerem bi človek lahko plul mesece m mesece in obšel velik del južnoamerišike celine. Porečje Amazonke je vlažno in tropsko. Srednja letna temperatura je okrog 25 stopinj, zato ni čudno, da sta rastlinski in živalski svet ob Amazonki pisana in Dlljfra kot madokje na zemlji. V gostih, neprehodnih pragozdovih se skriva jaguar, puma in druge zverine, raznovrstne papige, ruikani, snežno bele čaplje z dragocenim p?rjfm, kačjeglave ptice itd. Pravi -čuvaji teh pragozdov so Pa kače. Samo v Braziliji umnire na le' Dolenc, Pravna zgodovina, 208 —7. m pravi član škofijskega konzi-stoijja, iniulirani prost, mestni župnik, dekan, okrajni Šolski dt-reuctor, vice-direktor novom. gimn. itd. (Provmzial — Handbuch des Laib. Gouvemement—Gebietea .., 1346, 213). u Trdina, Zbrani spisi n, 111. " Trdina ZS II, 151—3. " Trdina zs VI, 113—4. O uporu bajiioiSkih kmetov zoper grašeaka Gcnrtia, ki ga Je Trdina namenoma prekrstil v groma, se nam le ohranilo v nekaterih pogledih će natančnejše poročilo po ustnem izročilo prav do naSih dni. Najstarejši Novomesčan »3-letni Janez Koftak ve po pripovedi svoje matere povedati naslednje: Genm Je bil kupil od države Bajnoi, vendar brez tlako. Najel Je kmete, ki so spadali pod grad, da so mu pomagali popravljati zanemarjeno poslopje. Pozneje je hotel, da bi mu ponovno tlačanllt, cefl da je to njihova dolžnost. Kmetje so se upirali in se zbirali na posvet v neki zidanici na Jakovcu. Med njimi so bili Čolnar, Jane ter dva Rlfeljna, vsi z LeSnce, ter Medved in Kovačck iz Mačkovca. Toda grajski ovaduh LovriCek, domačin v Zlebeh, Jo hodil pod okno prisluškovat ln potem vse povedal na gradu. Upornike so odvedli v mesto in Jih zaprli v opuSčcnl cerkvici na Florijanovem trgu. Zahtevali so od njih, naj obljubijo, da bodo hodili na tlako. Najbolj se Je upiral Kovacek. ProSt Arko, Rlbnlčan, (pravilno aeve: Albrecht. Idrijčan) Je rekel Germu: »Ce necete delati zlepa, pa ga daj na stol!« Nnto so ga, zvezanega na stolu, tepli. »Bo9 delal tlako?« .Nikoli.« Od pretepanja Je Kovaček umrl. — KoSaku Je te stvari ponovno pripovedovala njegova mati, ki Je z mladih let živela na Lcsntcl. Po njeni pripovedi so se omenjene stvari godilo, ko JI Je bilo 17 let. torej 18*7 leta,