8t. 11.
V Gorici, v saboto 16. marcija 1872.
II. tecaj.
„8o&" izliaja vsalco Kiboto in velja s poSto prcjernana ali v Gorici na dora posiljana  vx tlrusabnilx i»oIit »lr«§tva
Vm leto   .....   .   f- 4.-
Pol tet*......., 2.-
&trt leta     .......1.10
7a nedruzalmikc:
Vae-lcto -.   .   .   .   .- .   f. 450
P«l leU   ........    „ 230
Cetrt ltt».....„ l.'iO
l'b$*mt:2t}*' btevilke s<* dobivajo j>o 10 :ult!uv v (jurid |*ri PAternolliju in So-hurju -. v Trstu v tobakaroicah „Vi» del Iklvttkrc 179** in „V» dell* easeruw 60."
SOČA
Pri oznanilih se plaSaje za navadno tristopno vrsto:
8 kr,, ce se tiska 1 krat 7   ,..  „   „   „    2irat 6   „   „   „   ,.    3ktat. Za vcco <5rke po prostoru in vsaki pot 30 kr. zakolek.
Narofinina in dopisi naf- se blago-vol j no posiljajo rnvdiiiku: fUforJu Do-team v Gorki, Contmda della eroee 233,
com indrogku noproraoJtnim se nwoSniiia zu>2a, ako bo ogloso pil urednUtvu.
Giasilo slovenskega politifinega druStya goriSkega za brambo nard,     pravic.
Javno umenje In naSi poslanci.
Cn» la iU«U jc HiinuU a nioha (•a.l.i hrani cli»vefc 'v solu,  v *vo-jem duhu in svuji krepki % ->I51-ItfiAK
Kcdar so v zAretkii narodncgn gibanja rodo-Ijubi vabli, utt za^riziit aih imspiotutkov, ampuk nu A-? sbiijen**, ali bwlj mlacue Siovencf, nuj pri-htnpjo luroJiimmi d*'lo\anju, slisili s»> v«dno izgotor: toy bi> potuigalo vw lUdovanje itt v««s trud, mi Stovcnci ikj mureiiiu nie poscbni'ga in velikega htmtti, ker nani je premalo, in zal«i bo \to* pmadcvanj**- bn*z utpuhn, t««daj so nod-mo do*i<gavatt u^mo^tjtvga cdja. Tiiko so govonli tudi &o |Hfti-j Uobri nam Inj ici, kednr so uekuri hotoli kor.ik iiHpi'j stor.ti v nurodnem niz-vijanj', c>A, da j»« ta kor.ik prezgodi*it, da nijsmo w tako *reli, da bi * tctn ra/.drazsli tega ali oiiogi. Di»i tudi Kcno nt'^tii'ikovano b[>o ua-prodovitli, vendor sb&;mo s- daudauei pri vsakcm uovfin jHK^tji U izgovor n-lik*.' inalo^tcno^ti ah obupa. iiiki nioij'J bi lull z<* zadovoljni /. vsiiko maltji.kostjo, in ho pri-misljd, da prav zito kcr »iuo fiiajhi'ti narod, potrebujomo vseb pravic, celo svoliCHb* in podp«ir<s kfaro nam inon'jo Uuti4vsi «ta-iiovi, ve» narO'i. To pmtopanje m-kterib pri mis jo pa prav Lkol!jivo, ker jo kvirok muogo pro-pira, ursluge tn scut ier tjo celo so\raStva brez v»ak<? po!rtib«.
Da mo more majheti unto] kaj vob'kega sto-nti, nij res, ua^protne tlokazo dobiuio v y.godo-vini, klera nam razvija delovanjc v^ch uarodov, ve'nkm in majlniib, m U nam pripoveduje, da so roujlmt uarodi dostit. dosta cudovitnega, in toliko htordi^ kuhkor nasn Slovenecm no bo nikdar tro-baT da st ubraojaui svoj obst^j.
Xiz^zemetj^ke driavice, ali Niderlaudija, so v 10. stol«tjt obsvgale kamaj p«ti del It %I'j»% in vendiftr j« nj.b zvcza po fctraSno krvavdi bojili od Irta 1567. do 1R00. otol» bvojo svobodo, upe-s.»iu jo in zmagi'a tetnnega Filipa II,, kmlj;i Hj-.ansk^Ra, tana* najvt*cvga in najmociiejsega kra-Ija r Kvropi.    Ti avobodoljubai drzavljaui, poprcj
piav imm;, iu n:ijmay$ vajtiski narod ixmed vseb
I v Kvropi,   mjso so  udnli  trinogu   vojvodi   Albi,
ampak /.rtovali    bo vse,  mnogo   nosrecnih  bitov
prcHtnli.  voudnr pa niimon dosogli, in sijajno do-
kizaii, kobko 2iimore   malobmjuo Jjndstvo prutr-
; p<«ti  za Hvojo pravidno  pravdo  in koliko  si   upa
j stonti,   ci j-i  /edmilo vscf svoje  moci.   Po vsoj
| pravici prav jo /.godovimirj', da jo bil ta boj jako
! lopa prikazcti  Hi, stoiotja,
i          Drug kiasen vzgled nam dajo zvi»za bovomjo-
unicrikantkih dr/.av. »Sk>ro 10J lot j* togu, ko so boteli torn nngleskim naauljbiuam ali kulonijum v Aimriki imgliskt niinistii in pailament miloxiti davko /.a dizivno potrobv; dac in kolk«!BO botoli upidjati. Am rikaiict prisnuvSi to potrcbo, bi so bill tidali, pa lc s tern pogojem, drt b-ulo kot svobodni mo/j« sami odlnfievali, koliko itn.sjo da-jati, katoro pravico se tutii uzivnii Anglo/.i v Bt-iri domovini. V Loadonu so po volikum pvcpivu odstnpdi to tirjatve, tola Iota 177.'{. so due na taj pa tako nalozili, da bi ga bill Atucrikanci po plaiUncm dacu bolj$i knp pili kakor poprej. Ko-lonijo so m\A(i namrci tiektoro rcfii kupavati lo od Ktnro domovin? in ukloaili so na Anglofikcm, da boib> c«j ii.'iiuotg*n *Auiurikauconi, doma po-projSiu'ga velicega daca prost, in da se bo v Anariki lo m-ijbun dao stavil.
Past jo bila torij naalavljcua, kcr jo bilo AngK/AMii io mar za princip; toda Amcrikanci so bili mozje, gledalt so lo na pravico, a no opor-tunitcto t. j. udali so nijso, da bi tc dober kup pi!i in pocasi naposled postdi su/.nji anglezkomu pariainuntu. Lela 1775, se voame giozoviten boj, na em strata jib jo lc 2l/8 miljoua Amcrikancov, na drugs stratii pa slavmi, mogocna, veltkanska Anglija. Prvi so bojevali 9 lutni b(»j za svobodo in eoakopravnost, s kterim so novajeni vojaci poka/.ali oudofomu no svelu izvanrcdno brabrost in iiavdiisnost, in slogo in nikJar nijso obupali tudi v nnjstlticjs h stiskih no Kmccao so zma-jjjali po I slavnim vodjoin Wasbmgtonosn, a zdaj obscga Li zvi'za lid dizav, una ha oko!i 40 milj. pivbivaiecv, jc pouostia in oua liajruocupjdib drzuv na avctu.
Nasprotno nam dokazuje zgodovina, posebno pri paljukem narodu, da razpade wav velika driave, 6o tie zna v va2nib in nevariBh aasib so znebiti narod starih pogubnih lastuosfcij, sebr6no«ti, prcpirljivosti, coio podkijpljivosti in ueslogo vsake vi-dt.-. Poljaci so pali, in lota 1772, so j h so-stfdjo prvikrat razdolili, leer tacas in po/noj Be nijso raogli povzdfgniti tudi ktider jo bil sovrafc-nib v ujib srodi, do cistuga domoljubja in sloge. HrabrnMt iiavdnSenost tudi pravfcno«t nektorib nijso pomagalo njO. Krivi so sami, posebno njih Bubicno plemstvo, da Poljeka prod nasimi odmi pupolnoma konfiuje. Sc dandanes v tako Btra* snutti polo?.uji jo gotovo pogubna noaloga, kamor Poljaci stopijo v kako zvezo.
Nuj so tie roue, da se ti vzglodi no dujo pri-merjati /, naSuni vazmerami na Slovonikt»m, da so todnj nepotrobtii. Nu gotovo so ne borao mi Slovonci wpuntali fa zaiad tega no, kor smo do* bri avstrijski dizavljani, in ker so popolnoma drugi casi, s katurib so imaino bojovati na du-sovnorn polji. Nnsa naloga ju veliko manjSa, oua no zabtuva silovitib djauj, tedaj jo bomo toliko lozu izvrgevali, da lo posnemamo iz tell vzgledov (o, da zamoro tudi inajheu narod voliko Btoriti. Menimo clo, da naSa naloga uij tegavna, kftjti prepricati so svojib pravic, zedtniti se v domo-Ijubji in navduSenosti pri Knanstvenem in politic^ nem deluvanji, iu tako napredovati na postavni poti, tie mote bit! teiavno v tako vaznih dasih. Namon je visok in vroden da posamni brzdajo svojo strasti in v*i skupno delajo. To je nam Slovencem treba, zato naj strogo vsak med numi puzi, da vsak svoje dolznosti izvrSeva. Javno mnouje naj ojstro obsodi vsako nezvestobo, tudi tako Skodljivo nepregibnosti, moralidno pa naj uni&i politique sleparije, in slabo in denaroblopnost.
NaSim vodjero naj bo 0* Contiell, uekdanjt irslci ljudski zastopnik vzor, nnj se vsaj v torn blizrtjo njemo, o ktorem so pravili: To je 0 Con ell se svoj in narodom, f* njim je &recou, L njim zaloston, lo zanj dula, in naroda raue so tudi njegove raoe in bolecme. Sam pa je izre* k»il: Nikdar se ne bom krivega storil budodelstva, da bi obupal o svoji domovini.
LISTEK.
ffsanj* in tiskarstvo.
Govor je prvo znamcnjc bozjega obraza, po kterem je nstrarjen clovek. 2 njim morcmo svoje misii drugini naznanjati in svoj« 5ate razo-devnti. Alt govor sum se ne more povzdtgniti cloveStva do vi$e stopujd tzobraznosti. To lah-ko sprevidimo, ako pomtslimo, du se jc v naj-st;ircjsi dobi, ko narjdjc ie pismen n:js> tmeli, vsaka vednost le od u*t do ust predavati morula, Na tek nacin se yi mnogo veievoinega pogubiio, ali pa popolnoma, spromenilo; zraven tega se je znanost le pocasi Siriti zamogla. Drugace je s pisruom. Kar je pismeno izroceuo.. temu ne Sko-dnje ne zla ciovesfca volja, ue dolgoat (Sasa. Na-pisi svojemu prrjatelju list in vedel bode natanc-no, kaj si mu hotel ustmtno naznaniti, akopram bode leto in leto preteklc.
Kako pa so prisli ljudje dopisanja? Kedo jo bil prvi, ki je za sluh ustvarjeni govor za vid pre-atrojil?- Prvi zacettk pisma soga v dugodke tetnne zgodovine, zuradt tega ne moremo nic t.atancnega refit o njegoveni stvarntku. Zgodovinska resnica pa je, da prvo pismo nij imelo pismen (Ork): bile so marvec posamezue reci zaznamovano z enim znamenjem. Tako je zaznamovala cloveska §lava cloveka, na&rtani pes psa itd.   Kmalo so
: ljudje opazdi, da sc nabajujo tudi taki izrazi, ka-terih n;j moc narisattn. p. Ijubezen, veilnost, znau-; stvo in vzcli so za to druga zvamenja; ovca jo | zna&Ja potrpe^ljivost, zajec strah itd. To je bil ! najstan'jsi naiiin pisanja, kateri je v poganskdi } casih m<jbolj rabil poganskim svedenikom. {          Ko vsa ta znamonja nijso bila dovoljna, poceli
s) rabiti znamenja, katora z naznaiteno stvarjo nijso itnela podobnodti; in dogovorili so se ljudje, da to ah ono zuamcuje pomeni to ali ono rou. ] Kitajci v Aziji rabijo se dandencs tako pism-i; njih jfzik ima nud 30 tisoc rccij in vsaka red last-no zoamenjo. Vednost takega pisanja je tefcavna. NajizvrstuejSi nacin pisanja je gotovo le pi-sanje s pismeni. Na ta nacin so, kakor nns ucc najnovejse proiskave na zgodovinskem polji, Fe-ni5anjc najprvo pisali. Od njih so se navaddi Grki, od Grkov Ilimljanje in kodar se je rimskt mec zmagovaluo sukal, tam jo ob enem nastalo novo pisanje. Tako so se od Rimljanov brati in pisali nauctli stari Grmanje in drugi manjSi evrop-ski narodje.
Slovanski n rodje so dobili svoje pismo po Cirilu in Metodu, ki sta v. 9. stoletji kot blago-vestnika dosla v velikomoravsko dr^avo.
Toliko o zacetku pisanja. VpraSati me y-tegnu§ na dalje: kako in na kaki nacin so narodje pisali? NajstaiejSe pismo je bilo vrezano v kamen ali v vosek. Znano nam je n. p. iz obce zgodovi-
ne, da so bili stari rimski zakoni vrezani na dvanajstib ploficah. Kasoeje so narodje za pisanje rabili drvene, z voskom oblite iu uglajene de§5i*> co (tibbce). Na te device so udabljali pis-mena z malim drvcem, ki je bilo na enem kraju si'jasto, na drugem tubasto. Pozneje so pisali na pergament, to je na telecjo ali drugo 2ivalsko k'fSo, ki je bila nalasfi za fo rabo pripravljeua. hnc ppefgamentw od tod, kor so okoh 4,stoletja prod Kr. v mostu Porgamos najprvo pisarili ua take koz'. Na to se je rabiti zacei papir, ki pa Se nij bil tako gladek kakor je dandanes.
Dolgo pred Kr. so zaceli Arabci pripravljati papir iz bezga tam rastece bilitie .papirus^ irae-novane; bil je §•» trd, nespreten, ter se je pri rabi liitro lomil. BoljSi ko ta papir je bil vendar le pergament, ki je pa vis* ceno imek Ker je bilo tako piseunko orodje preokorno iu veledrago so se prededje posameznih zdaj' zive^di narodoy ozrli po drugi bolj priraerni pripravi. Pridelovali so si boljSt papir iz drevesne volne, (bombaz), so to pripravo u2e v 8. stoletji poznali. Mavri bo znajdbo zanesli na Spansko in od tod se je rfta* sirila po vsej Evropi
Na LaSkem se je rabil talc papir pogostoma, akopram nij bil §e popolnoma izdelan. Na§ seda-nji papir iz lanenih cuuj se je izdalavati za&sl v zacetku 14, stoletja, V najnovejSem dasu ga pri-delujejo tudi iz koruzpvino (sipkovine) in sicer s tako dubrim uspehom, da se je nadejati, da se bq
88
Taka delajmo Slovenci in zraven bodimo H zatezniki drugim bratom v Avstriji. alasti Lorn, katerim je zgodovina. zares u&teljica in roditeljica. Todi od nasprotaikov ucimo se n. p. od MaW- Malo jib je, pa jedrnat. so in kar 3m je voditelj Deak pred let* rekel navdjSevaje jih k delovanju, naj yelja tudi nam,
naj zacetks oraenjena. resnica:
Casi fiudezev so jpi
Mil! toda prav dudovitno mofihrani cloyek i$fpo v sebi - v svoji dusi in v krepki svoji va\p.
^EHI" LISTI.
IzpodNsnost 12/marcija.r^^-; Kakor n^ itojezaiaovraitvG doizdajatekegaposlancfcCpwf* no Krasii, isto tako ae maozi po vsem ©atmem So?enskera, posebno pa pri nas, ki wao sosedje Krasevcem. Naj si bode Ydrustvu izohrazenih all priproatih kraeto*, Snje se vedno kako se hudu-Fejonad odpadnikom Crnetom. Vse apostovaoje do njega i do njogovegt, imeiia spreobiulo ae je y ard i atrasno sovraJtoro. Bogme, prod bt n bil rolsliL da ae bode Nanoa razruiil, kakor da bo Ctne poatal naslednik De&manovega Kljuna. Pn tern izdajalctt je baS Yeljaven pregovor nekega bivaega alovenskega drz. poslanca: Denar, ta je pmf Kakor aero moral ditati v Vasero obeo spo-Stovanem liato, nij zadovojjen Crne samo z dena-rieio, aego ho«e ae tudi optemeniti; torej se tudi aramujeuioavojega stauu! Mislim,da tudi njeguvo alovenslco ime gapece, gotovo je pri prvi pnliki po-ftatianci ali pa ponemcl Crne! Crne! mj samo Tfoje ime crno, nego tudi Tvoja vest mora biti Crna! Z enim hipom zatemnela je Tvoja slava .in apreobrnila ae je v 6rne oblake awaStva in strasni gromprqkletstva, kateri odmeva od uat do usfc poStenih Slovencev in sploh Slovanov. KakoSon pov-iatbodeS imel v Tvojood Tebejizdano doraovmo? Mislira, da Ti ne bode predobro pri srcu, ko bo defizagledal zatemnele obraze svojih nekdanjih prijate^ev. Jaz bi Ti avetoval, kar je zate naj-oojje: PobriSi jo za Kljanom v Sviro, kder Te nihce drugi ne bode poznal, kakor po mislili, zna-<5aju in prepriCanju Tvoj brat in tovaru§  Yinko
Yi, Kraietci pa na noge I Pokazite svotu, da ate bolj mozbeseda, nego Vas po plerastvu kre-penee poslanec. Uresni&te, kar piSete v casopise, poSljite ma nezaapnico! Dobro vedito todi, da dlovekn, ki je izdajalec,| nij nobena re6 presvt-ta, torej Cuvajte se ga, imejte pozor nanj poseb^ no pri prVih volitvah, ko Vara morda pr.de v OYCji obleki, da ga se volite in da ma pomagate dalja io vi§e splezati. kajti verujte mi, nij rau so dovelj, da je dovr§il „veliko lzdajalsko trojko: Dezman, KJjnn, Crne.«
je pri onej priliki meje dostojnosti preskuLU, veo-dar pa ne neba se svojim oavadnioi saikazmom adipatt iu drezati, kolikor more. To pismo je bilo preijmct predsioocne startsit.ske si-jt», ka-tera je na znanje vzela, da je P. prizual nwUafcj-nost svojegu obnnSanja, na .drugi sirani rau je pa grajo izrekla zi Jmk* raxiatjiv» ob»a-Sanjeter je prestoptla o.tej zudevi m dnevaired. Ces. komisar je nekdu Bnn-jprttiki tttdt prittdil, da je moralo P-vo ravaaojt razzaitti celo atart-siuatvo, kar je vsakakor pomenljivo, Jeer *e jo P. aadnja leta kaj rati dobnkal vladi deliieljici mastuib sluieb, svetinj ia enakib laalenkostij. V atirjsmskism zbo.-a jo P-t> ?ogovarjai dr. Li*z**fc-to, a katsrim sta pritegoila pri giaaoviwji sajao
jparzim in Paternolli.
1 „Isonzo* je Pajerj* kaj Jwdo prgel *arna aiegova nespodobnega jjoitopanja, a P. se za^-
Aria v organu tukajiujega k«lii«lk«ga drastva I p^l mill dorn idi prag, 111 Goriziano.*  Pajer n^kdanj  .liberals" >            "- - - *»»ftt v»
pribezal pod perati klerikalnega wGori4ianatt! U.i-
ui se spreminjajo in P.  je  navajen   m«tanjori*<<'.
Sicer pouavljamo se enkrat, da nam je prav malo
mar za vse te bom at jo in da so ne privrzemo nt
eni, ni drugi stranki.
Ce bi pa slo tukaj za kakSno, vg >j raoralno,
zmago, privoSfiili bi jo pri vsem tem bolj poste-
nemu zupann, nego zagriznenemtt  poliniSpolptieu.
'         Kaj   bo Jem  v nase   zdaj  po  novom  nxcrtu
prestrojene Sole svoje otroke posiljal, ker se samo ' cisto slowtiski u6j; s kranjsko ipraha se ne more kup&vati i. t. d. ia saj oui kranjsko uze brez sole dobro uinejo; ne.nski, to ti yt jezikn [ brez t-jsi si clovek u« more pomugati, posebno v kupcji 1*0-
N:i to udgovarjiim sledeve:  Vsacemti je zna-
no, da ja «- prt-d malo Ieti le isti za omikansgu
vefjil, kijenefcdiko ^tajc-lomiIr akopmmje bilo
iijegovosrcw vseb boljs.b cutov prazno in njegovra-
i zoinomejen. Xemcurilo sejetudi po ijtidskih 5oI»h
lt nekd»j od z;*c «tk;v do konca; koliko pa ao ae Slovcnci
f ponemcili, n^m k do sedanji&v< Pa-kolo &a$* vrti
' au v bitivm dtiu, p*>2ir4 blagostanje in samostal-
110it uarodom in sira zopet njih zaveat in vt-ljavo
na InIi dan.  Tudi Slovoneeui se vtemena jasnijo,
in roilo sohico uze poadja svoje ozivljajoie iarke
V Vlpavi 11. marcija. (he. dop) - I)op»* 0 sve-danosti, 4. febr. pri kteri je citahv-ca vipivskaiz-bornim petjem, govoromr deklamacijo iu ixvratno predsiavljano igro wBob iz Kranja* slavda spomin V. Voilnika, prvega buditelja slov. naroda, moral se je izgubiti, ker ga .Suca* i.ij prinesla.*) — Danes nam je poroCati 0 besedi 10. t. id. Cvfte-rospev »Trka luea,* zivahnim ptoskum 8pr<»j»»ta duklamncija wKaj izgubljen* in aumospev .s|ir«m-Ijan na glasoviru, cmili so nedramaticni del pro-grama, njim sledili sta igri nMutec" io nTo sent bit jaz.u Pri ubeh so se zugafe najbolje ddetan-tiske moci vipavske, moramo pa tudi prizimti, da tnkih predstav, kakor srao ji vidoli ta vi«c<»r, nijsmo v Vipavi so dozivtdi, kor posebtio druga igra visila so je tako izborno, da se komaj v Ijubljaiiskem gludi&foidu boljo i/.voati. Ilvalevtedaa je pa tudi pridnost nasili diletuntov in posebtio gospodicm, ki skoro v vaaki igri nastopijo. <J.>s-podicne Julijanova, Zup?.nceva, Virkova - cestitamo! Sokolov odbor sklenil je zopet 1. aprila na-praviti besedo; ker nam je mnogo odlicnih 6<>ri-fianov za vtdiko noc svoj pobod obljubilo, vstrabiti se ne bodemo nikakorsnega  truda,  da jo zopet
Da se pa zopet vrnem na svojo rec zavrnem
'¦¦ go«.poda.....^, da ii.beiia  ree otj   tako   po*
I trebaa v naiih ^olab, kakor ta, da se  izobraiojo
\ mat'-nu j»zik.  l'n/.navam, da m otrok dom,* uoi
I govoriti, toia kako se udiV   Njegor   razumkt so
I hq kaj |»m:!i in fa celo nandni,*) ko ,>r«de v iolo.
[ izobnizevati  se mu  tedaj  mora initeriti   jezik,
I ker otroku  ne s tem   ainjo  razumki,  da bolj in
f bolj razumu v-$e v^ilnosti,  in da   mu  v*e  du^no
moci   zbujtjo  io   zr^ jajo po  pravi   imravni pti.
¦ S tem, da se v Soli i^obraxaje nvitcrui   jezik, se
i otr.>ki tali bla?.«  jezik   za ob«';e»je   vaakdanjo m
i se pripravlja na dobro apisoonj**,   Po om.ki uia*
j tenuegi jfzika so Se le otroku odpirajo dvori do
j drugib izobraz«nib jeztkov.
i         Tedaj je jaino, da pri izobraievanji  roateri-
! nega jezika m  veCkrat   u2e  otroku   vcepi   zelja
po viSi jez.kovi   popolnostt,   kar   m >re tudi 11a-
iemu jezsku  in vsesnu  naroda j«ko  k-irUtiti  iu
slave donai-iti.    Po t;ik«?m ouiika  matennega je-
z.ka zaljSa naso mladiao 10 kuie blag.> ljubez«n
do domovtne, koja se mora bolj in  botj   vuemati
in apolnovati.    U^s ialostno je tedaj,   da se je v
novpjstb (asdi h-A materin jezik tako zanemarjal
inf da se Ae (vwlno tudi VI go^pfid......i)
zani6aji% da je bil on dusodaj farbanki psovwn, da se je moral otrok tujega jesika nairkati, v tern, ko se jo deci poj Jjudskib s»lab nemWini v glavo ubijala, potrebne vede za vsakdanjo fctvenjy pa v ntMitar pule.ile; a to naj nas gorko spodbada, da n(*mudoma prfhitimj v tem tse, kar snio do »edaj /am iddi,
Konrrno ometnm, da nam Slotencem mftM biti posebno materin jcztk globoko pri srcu; kajti le s tem ftovek dotps k drugim vedam in do prave omvke. Materin jezik zaneinarja pA le isti, ki ga ne zua   in  ne  ve,  koliko je  vreden* ^ In
D 0 P I S L
V Qoribi 15. marcija. — Homatije v tukaj-"injem mestnem staresinstvu aenadaijujejoiabrez-dno med inpanom p. Claricini-jemin dr. Pajer-jem se Ledalje siri. Po zadnjic omenjeni seji, v kateri je dr. P. v svojem zagovoru tako strastno in ie-dostojno udrihal po zupaau, poslal je P. staresinstvu namenjeno pismo, v kojem priznava steer, da
sijajno napravtmo.
BUcenjaei!,< spominj.ijte se tedaj svojeobljnbo  . _. 0„ .._  „......„   .._.-,...        „
in ne ugtbajte dalje, knko in kde bi se velikonorno  I ravno to j« krivo, da im* na5 mill jezik So toliko
praznike zabavljult, mi Yds pnLakujVmo z odprtimi  i nasprotntkov, med koj« tadi Vas stejem.    v- "—
rokarai. *•)
Iz Medane 12. marcija. {hv. dop.) (A. L.) Pri neki prilozuosti sem slisal posestnika, oLitajoLega kako daleg je §e slovenski narod v svoji izobra-zenosti in svojih vedah za uomskioi in luiiikim, tako le napfno govoriti;
*) So ga raenda kalabovali.
**) GeriSki „uceojaski zbor" nic brost ttma svitle rac^% ktcrc bode 0 velikonocnih pnwnikov po Vipavi sukat.* Vred.
skord ta za napredek clovestva toliko vazni pro-izvod popolnoma odobril.
Jaiefo je   torej   sedaj  oloreslvo pismo,   ali vendor je le se malo kateri mogei reci, da je gospodar kake kojige.  Prepisovanje knjig je bilo t srednjem veku (od 8. do 14. stoletja)  lzkljucno delo menihov. Najstarejge postave memskih retlov, postava sv. Benedikta, Se ne imenuje dol^nosti prepisovanja; poznejSe postave pa to natancno do-loLujejo. Ob «5asu Karola velikega (768-814) so se osnovale v pozameznih samostanin v ta namen piBarnice, kder so se pojedini menihi v pisanji va-dili in potrebne kojige cestokrat prepisavali. Ti meniSki pisarji so imeli lastnega predstojnika, kateri jim je pi8arniska posla delil in jih nadzo-roval.   Na ta na<5ia so menihi dan za dnevom v aamostanih kojige prepisavali in marsikateri je Lrtoyai celo svoje iivenje v ta namen.   Obisko-valci "ae navadno §e pustili nijso v tako imenovani a8criptorinm% da bi ne motili  pridnih delai-cev. To delo nij imelo samo znanstvene podlnge, temuc tadi obSe-praktiSao korist.   Da so kojige, spisaue na ta nadin, jako veliko stale, ja ocivid-no;  bajve&i bogatini, da, skoro bi zamogel re6i, Se marsikaki kralj iste dobe ntjdmel zaradi veli-ke cene toliko knjig, kolikor jih dandanes iraa kaki airomaSni zadetoi delalec na knjiievnem polji. Za pOBOjitev kake knjige so se zastaviti morala vdasih cela posestva!
AH kmalo napoaijo boljSi 6asi I IzuaSlo ao
ne f lo.atoletjitiakarstvo, in 9Lasom tudiobce vpe-
•   l^lo,   CloveStvo je dospelo na zazeljeno Btopnjol
Prvi temelj tiskarstvu so bi ii drvorc/.i, kateri h se dandanes vsak c. b«*alcev labko mnogo najde po molitmh in drugih knjigah. Dodajalt so kmalo tem podobam posamczna imena in tudi tis-kane vrstice. Na to uastaae misel: ne bi li bilo mogoce na ta nauiu tudi cele knjige tiskati V Pre-vzvisena ta misel se je rodila v glavi mola, kateri si je pridobil za izobrazenost m napredek ut-rodov vec'uo slavo. Njegovo ime je: Jauez Kutno-gorcan. Slovan Kntaogorcan se je rodil 1. 1442 v Ratnigori na Ceskem, izucil se je na vseu&ltsci v zlati Pragi in postal dokior modroslovja. On je zB&el izrezavati na lesene plosce cele strani poje-dinih knjig; plusdo je potent namazal s ciniluo barvo iu jo odtiskal na papir. Kmalo za tem je zacet izrezavati posaaiesuo ciko^ in iznajdba je bda gotova. V kratkem casu se je ta nova iznajdba razsirila po celem svetu in ravno Slovan je, med njimi posebno Oeht, so bili prvi, kateri so se odlikovali v tiskarstvu.
Na jugu na§e monarhije se je tiskarstvo hitro razsirilo. Bilo je tu oh enem zvezano s praktiSni-mi koristimi. Kder koli je tiskarna osnovana bila, povsodje rabila povzdigi narodnega duha, povsod so se zacele izdavati knjige v narodnem jeziku. Isto velja 0 najnovejlem casu zgodovine narodnega napredka med Slovenci. Vsklikniti zamsremo koneSno: Bog ztvi pjsmo, bog zivi tiskarstvo in it njim v ozki zvezi stojec napredek naroda nasega!
—m—
Ne na-padajte tedaj z razli^nim oroij*m o&telje, kajti preprienni smo, da r Ijudski ioli no more drogi jezik biti neni j^zik, kakor materin.
Kdor iliugace misli in modroje, kaie, da ima slamo v glavi, in ne Ziis!u2t, da bi se mu odgovarjalo, ^tari pregovor prari: 9Kdor refit ne pozna, tudi o njej govoriti ne more.*
Iz triafte okoBce 10. marcija (ht, dap) N»j-hiiji rak, kteri zdravo telo tr/,aike okoltce gloria, je mestno stare^instvo, ktero so svojim vedenjem proti zaslepljenim okolu'anom rae p«*s-kuVi, da bi je poitahjancUo. Pa kar sera do zdaj opazoval, mj se tnoglo niC* kaj u latn**g 1 po natr-tu ntestnega stare^iastva izpelj^ti. Za It-Mies in tisoert denarja, kteri iz okdu-e v me-»tno ka>o p>-p itujejo, jint mestni ocetje k »m.HJ $mt>:i vraraj •, k.^jtt k vevemu v kakem krajja voilnjak ah biU napra-v jo, in s*i to so jim veliko zdi.
Dragi okoltcan%  ali bodete ve6no  zasleplje-ni spali? Najprej se ozrite po va&h potib in cesub; kakove so?   Zigotavljam vas, da so v Crui  gon bo'ji. S ct'm so posute? In vendar sta ie  stokrat prosojo uloitli, da bi je mesfcao  stareiinstvo  po-praviLo, Vse pota so raztrgaae, da.elovek, kiponjih hodi, mora doma prej testament pustiti, ker je v ue-varnosti, dabisi vrat zlomil. K veiemu je a prstjo posujejo in prvi dez. naredi blato,   voda odplavi vse m cesta je ttka, kot je pred bila; iupaui pa in tisti, kteri delo v najera jemljo, si zepe polojjo. Drugt potreba po vasth potib, ktero zdrava pamet zahteva, je luc, za ktero isto okolica pla-cuje;  mesto plina pa sveti obnebje se   zvezdamt zastonj, tudi gospa luna brezpladno pokuka casi v razkopane   ia   smrdljive   ulice   trziske okoltce. Zahtevajte poboljsanja cest! Patoje ze po navadi prazno slamo mlatiti, le ako ima kaki mestni bo-gatas biso zunaj, se mu bo do njegove hise gotovo pot uredila, vse drugo je nemogoce.
Zmet piprasam': kaj pa je se solami voko-lici? Ali se bo dovolila  kedaj detvero-razredua
*> N pr. Sc potrsbuje (koventa). j© toplo (je 5Sofftj«5), prai (pet), miznica (Cancel), ufiitelj (perfeaer) i. t. 4-
' Sola v okolici? Odgovor je lehak: nikdar! Dokler jo bo mestiii magistral zidal, je ne bode.
Da bi «e vendar na§lo nekuliki) veljavnih moz, kibi zdaj §e, ko jo vsevorgauizarji, zatekvali to-cunje okolice odmesta. Potem bi si z okolicntmi novel, kterev mestnokas»mecete,labk<> uapravili Solo, plinovo svecavo, ceste m potrebne vodnjakc, kte-re potrebujete zarad pomanjkanja vode v okulici, in kterifc vain magistrat nebo n:kolin;ipravil. l).\ pa se Sega dela Jutite, potrebna je vam zloga iu zna-»;.ij, kterega tako mala nekaturi hruiujo in caste. Pogovarjajte &e oh praznikih o tem tor zaLnite to vaiuu dt»k»! Vase ime bo vasijn potomcem v vedoi ¦pouun in ra-stlo b > blagustanje in narod-tiost, nt; kakor zdaj, ko se 2c skoro k »maj od iahonev lo&roo..      __________
Ljubljana 12. raanija {he dap). Ymda nuvica. nam je dolla u &«)roLk*ga is jicer in Ziljske liia-tnce, da ho&jo uapravitt tutu narodno deuariio zaloino v vehko jt /o naiprotnikov iiemcurjev. Vrli narodnjak i veiiki pmestivk iz Ztljsk* Itialrico go»pod Ve r d o V i g e 1 is, piuuvil se je temu pod-Tietju n* 4elo in je v tej atwi a»s pinienil z dr. Yoiujak >m, ki je v tacih podfze.tj.h jako izurjan, Na dvuuuiuio, d* *« potrei'i gespodu Yigeleta na-praviti U mm nnrodai zavod, kajii tauiod »ji na-rodigakt imajo mnogo zaupaujado njogutet; bodo golovo v obiltmi *<<«vdu pn»lupilt, i «o uitauuvlje-nj*% ttdelftdi. Bog daj lrew! -
Xova  bauka   •hlovtmija" pridno   uraduje  v nem&k«§in (!) jezika  in jemlje nradmka,   kteri mi |K)|»r«j delati »kaudal« po fttalnici, ter bill  tt-ptmnt v  utuuskuLmko po/arno  str.uo  i. t. d. v tdu*ba    Ne vem, kako ne nun ujt»m »ti   sloveiwko iro« b ink • z  na lpH»m na haukmth thkopisth  in in na papirji za p Mia.   (Sia^i s*u uamreL: „lCr»to i allg«in*im Ver».dieruftg*htnk Sloventja.* - Morda j nam bo g dr. IW«i, poUprediedn k banki in prud* \ •eduik */i»r«jiA* make* vt*d«d to r.»?.jasiut;. Prostmo! ¦ Nurodua xav^»t s« A;n!   I'o^vsch krajihjm* I prvduj<*ju uiUi.ovjj^ia* utuhiiro. ('".tnlmca v   ftcnt ' Vidu rad l«jab!jautr,   k*t»ra ho j« imjprva  »»a   do-le»i tt»tatio%ila, it»-j» uiu uad HO udov, kar jo za tak kr»j pratr v«*hko,    L'o vehkt noli obitajala m> ! Iw bomU i s tnau pravom Ubko r.M''mo,  da m m«ira u$k*v,*ti tt Cttalutca  m-'l  IwjIjhi*.    l>ru*lve- ! tuki iu vshj pntvi n«rudtijaki i dijinaijubi, m jftlne-g* natprutMika n j med uj mi. IVdsc loik W) <\ti\- < utci j! wk0.v-kUU g. Bl,u 1'oWtaik, Uuiosuji   Uy j tu-'iter, t*pt»ska tipravila pi   opravlj i  vrla   tmsa d'»tu^r > Ik.uja Lutiubi Kt*Jj!t\i*n, ktera j« \wvU-no S^kulc«a ix mftogih   izlotuv  /.iian;t, pri kivnh j»h je rjtivcsel.l* a krasiuuii go von. blava j**j!
Na ViliLouuCiu iKtiicUlek napravi dramaticuo i dru^tvo  z Iriutuo t»e ,$<#kvlotii* v ilc2vlnt*ni  gl«- ] dauv' t pr?«ds(avi% kl«re cUti dobodvk l>«i nnuienjcn ' *tra Uj.jcitu iia Lkdtttijtkem in Notmnj^kfim. UpauiOt da ne   bo nobeni  roduljub %Auiudd te   prodbtavu, kt«re natueti jo gatavo vtjUkoJuicn.
0 petji mi je kot neinuziku tezko govoriti, a gospodje nazofii muzici so trdili, da sloveuski kor uijmaj nic strahu prcJ vsumi drnz.mi slovan-bkimi iu tudi nemskimi studenti uo ^pjslednjo je posebno vladui komisar poudarjal), ni glede musikaliSue vedo, ni vreduosti glasov. Ta vefier je bil patudipoicunu arefien zag. Koujun^tca; ne le, dasejeizvrstil kot povovodja, nogo odlikovali sta so posubuo dve novi pesuii, katerim je on skla-datelj. Prof. Tovacovsky se je o ujih jako ugodtio iz-razil, iu ravno tako o ujt/gowiu narodnem veuci, kteri se boJe pribodnji6 tudi v slovanskem pev-skem zboru pel. **)
H koncu j«> govoril g. dr. PoKljukar. Zabva. )jev.ije se za uljndno pavabilo je izrekel, da nij u oaobnega prepridaiija prifivl na Dunuj v leneii-juco; napiljenasio^no sodebvaujetniludib instarib Slovcncev.
Dr. PogaOn«k, eden najznamenitejSih tukaj-Suili Hdvokutuv, je izrekel /,eljo, da hi sloveuski po$luHci,predHoje mogoie, Dunoju pctepokazali.
Prott kouci, kosou^e nakatori odsli, poseboo statvji, zaColo se je pobiraiije za strad-ijoce in nabralo se je 8H gld. $8 kr. kateri se posljo po oJburovfin «klopu ueposroduo g. Vibarju v Ljub-ljauo z dostavkoiu, da ta denar uo Be smu po uradinh rokuh razdeliti mej potrebue. V.i.s tlopismk bt Yarn zumogol Se marsikej o tern shoiln pisati, todadobro vem, da tiatancui pupisi pusainesiuli besod uli veseb'e so dandanos predoigucasm, satno to do^tavim, da doSla sta :;.nn dva telegrama, oba iz Gorico, eden od •goriSkik Koninov,14 dnigi od dveh preprifia-nji iu uiishh Se vedno ndnnajskih 8tudentovK katera sta bila tudi s posubnitn ploskom Bpre-jcta. Od drugib stratiij inJBmo dobili, kor uijsmo aploli iiik^iner povubil puslali. Sploh pa omenim, da mid tie prav dobro nneli in &o boljc, kakor prcjstij.i lota, ker smo bill le doma^im, iu kor so je uicj govori iu petjom c-tal jako liuinuristicoii hpis: r/Jata jabulka za postni Cat)."
Z Dmt)t II. mtrcija. f/*t. 4ap.-\ Kesno sicer a Tipndar bdj*% kakor mkodar. Kakor znano na-praviti so lakij^.-.ji tnlali Sluvenci v soboti, ker oij bdo mo&KG u ul»» Yam znan;h razlogov *lo-tcsju1 bc»e le, lo k!o«e«en shod, komer*, v sp«miiu PrcsirBov^-ivm krogut broz pM$ebu.h priprar in kar ji? se oajviM* tn*doo, brt«z mnogo stroikov, Vsled kklepa rlukaj»uj-ga drustva inUdih Slove.-tev, ^Sloventje*, jcjsnio drurih tlovauskib drobtev oftk.cli.o Tabiii, mgol«avojcslofaiiske prtjattdje in ¦tarejie takaj bivajof-j Siovence. O&til se nam bode murd t s-parati^eui, da ntjimo druzih slovaii-•k b druitev \ab?ti ]>osebno tedaj, ko se toliko in toitkokrat slovanaka T2ajerano»t poadarja, a to aino sti>nh /raven dru/ib lokvlmh vzrokov posebno zato. ker s?a» bdi vie prej na-oenjeui za •Aradajofie Ktanjee pob^rati; od officieluo povab-yenia go*U>r 9« na knj tacega nikakor ne more Ziiht«T;iti. Vendar so was pocebtih tudi nekateri dragi SloT»nif posebno Rati, mej kterimi sta bila dm umversiteUta profesorja, eden iz Kijeva, dragi iz Odese. Od slovenakih poslancev priila sta gg. dr. Pokljokar in Hiitle/..
Podeba m avecaomti je imela sploh le zoacaj atodentov&kega komersa, kakor je bilo ,tudi na-pojredano. Go»ordo se je o PreSirnn, o zgodovini, kako so je pe«mk do zdaj pri nas praznoval in cestil, iu kot konec nam je govornik s« pesnikovo sree hotel na^ikatt. Kapivalo se je potem v po-sebnih goionh gg. goatom, posebno Rusom, slo-venski domoviui, g. Stntagu, ki je uze skoro pozhbljenega Presirna tako ieatuo resd, da so ga zaceli tudi tssti ljudje fiestiti in slaviti, kterim je bil do zdaj le - pijanec. *)
*) I* gotovega Tira: V nekem kraju na Kranjskem so letos pmuoTali Preiiniovo beaedo, pri kateri je bil uazofi tudi B8tar* sloveuski pisatelj, dei. poslanec in odbornik slov.
matice. Ko govornik za&ic govoriti o Presirnovih zaslugah, zagodrnja oraenjeni „slavniu domoljub: „Kaj oen&a o tistem V?eSin»a? Ea navaden pijanec je bill"                      D;-
Iz Prtge 4, inarcija 1H72. (hv. dap.) — Kor , bode  1.  1*73.   na  lUuiaji  svetovua  m/.stava,   v kteri bi vtsak uarod v Aviitnji poka%al  duduvno i , gmotue plodc   nvojo   delalnoati,  so jo ustanovda ; miuoli potok tmli v Pragi komisija,   ki ima  skr-beti za to, da se  dezela   coska v obiluem   &te-' vilu uiloliv.i to   razstave.    Toda v koaiisiii imajo j vcrino   Doiuski   fabrikautje i  protinarodui    mo-zje.    Centrulua   koiiiniji    na   Dutinji   zahteva, naj ac  ustaitovi le en  oddolek  t. j.,  da   bi ua Duiiiji   bde  zastopane   dczele,   kuje  spadajo k ; Ci^lujtauiji, v coloti,   ah  So   umevneje,  cela raz-i stava  i   pridolki  naj   se  oble^ejo  v cislajtansko j uuiformo, koja bi Kviop. ka/.tili,   da je nustava: uem.sk a.    Uza pn  svetovui   razstavi  v  Pan»u j mjso bih Cebi zustopaui  kot vlastua  dezela,   po i vzglo lu Ogruv, ampak vse je bilo pomeSano brez j oddelka i znanienja pod n e m s k i m pokrovom. Toda \ zdaj, ko se ustuuavlja cnuka r zstava na Dutiajt, go-, tovo Cehi tie bodo pripustili, da bi se biser Avstrije, bogata,   m uljiva i podna Ooska p.)tisnila v nem-; ski  kus    V onienjoui  koiuisiji   pra^ki  se  jo - u^taaovilo pet oJsekov  za Ccsko; toda kuez Ka-! rol Schwarzeuberg  je  nazuauil,  da  se  oddelek | go-.podarski le pod tern pogojem udeluzi razstave, ; ako se  ceski dczeli odloci na razstavi ' poseben prostoriu edina, skupna celota. ,           Ker je v komisiji veciua nemska, razume se,
\ da jo bilo zahteva'ije kneza Sobwarzenberga za-\ vrzeno. Valei tega so iz koaiisije izstopih prvi J kavaiirji reski i narodni vehki posestniki, kajti v e. akem zmhlu kot knez Sehwarzeuberg so so ogiaiiii Klam-Maitmic v imenu cosk-ga muzeji, grof Kamie v imenu umiloijskoga oddelka, grot* llarrach v imenu avilorejaega i g, Oliva v imenu obrttiijakegA o-Jdelka. Prav tako jo atorii najvigi ma-salek ce^kt, Jurij knez Lobkovic. Polttidui sovraznik) nait bi radi, da bi se ne zgoddo i tie delal«», kxkor uarod zahteva, nego om napenjajo vse ruuc!, ter se upirajo tudi na nepohticnem po-lji celi deieli, Kajti vsakemu obiskovalcu ras-stave bi bdo zanimivo, videti bogatstvo nasega kraljesUii i Auglezem l Amenkaucem bi to raz-jasnilo, da Oeska tudi na polji obrtnem i giuat-nem nij zaduja nasproti nem§kim i pruskim fa-bnkautom. Ako se tedaj Se o pravem casu ne premislijo na Dunaji, da biCeska bila kot celota z vlastno komisijo zastopana, se Cehi raz-stave ne udeleze, razen nemskih fabrik iz Liberc i Ramburka.
Vsi ^eaki listi so v dolgih uvoduih olankih pisali zahvaiuem pismu grofa Hohemvarta Diu. Costi za sloveusko zaupuico. Ta mob bode pri narodu fieskem oatal ua veke v hvale^uem spo-minu, ker je u&nil za casa njegovega vladauja cfskema dez\ zboru kraljevsko poslaustvo, (koje Auerapcrgova, Kollerjeva vlada konfiskuje ppvsod, celo ua pi pah (fajfah), na kojih jo omenjeui ie-skript,) ki se tudizdajiglaai, da nij dalec doba,
P<
ko se zadosti vsakemu narodu na his tori Snih t e m e 1 j i h. Kaze se lepa, krasna spomlad, koja zopet obeta obrat v politiki, kot minulo leto na spomlad.
Politicni pregled/ Y drLavuem zhoru se je te dni dognal proraeun za letosnje leto. Med razprato pro-racuna stavile so se razne resolucije in so 'bile sprejete, tako na priliko, da se ima v Trstu osnovati italjanska prayna akademija. Italija-nom, ki so v Avstriji prav za prav le kolo-nisti, so to dovoli, kar se Avstriji zvestim Slovencem uge toliko let zanikam
Sicer pa gre v dr^avuem zboru vse po protekcyi: Daimatincem se je dovolilo za §ol-ske potrobo namesto 10000 gid. 18000 gld,; kraujskim Slovencera, kateri so zalitevali 100,000 gld. drL. priklade li kraujskemu zakladu za zemljiSfiao odvezo, se je pa miiostljivo dovolilo sa.no 40,000 gld.; Mt da naj 5utijQ kazen za-.rad glasovanja proti zasilui volilni postavi* Slovenski tol poslanec Pokljukar je tudi govoril za to, da bi se sol cenojfio in loze do-bivala; a ftoaucal minister Pretis odgovarja, da nij mogofo krfiiti dr^avnili stro§kov, na kar se predlog zavrze. Vazen dogodok jo tudi ta, da danes uze ustaYoverci sami priznavajo, da no bodo nifis Po\jskopogodbo; splavala bodo po vodi ius torn so bodo vse ruzbilo. SHSi so tudi, da so opozicija na Dunaji zopet edini in pri-pravljaua odlofiiven naskok ustavovemega tabora; posubuo pa so jo nekda kraujskim poslancem pristudil Bunaj. Da jo to rosniea, potom so siuetno nadojati blizt^jo Hohonwartovo dobo.
Madjarske zadovo polnijo zdaj prodala vsoh ^iisnikov. Ministerstvo jo prodiozilo oger-fikomu zboru noktoro premembo volilnoga reda; loviCujaki, h katorim so priStevajo tudi po-slanci 'vsoh netnadjarskih narodov, "pa hocejo pri tojpriliki ^suffrage univorsol* (obeno vo-lilno pravico) izbojevati, in ker vedb, da no xmagajo proti vladni, deakovi strauki, ,si po-magajo s torn, da so oglasi toliko govornikov lovifiarjev, da no bodo vo3 mogooe skonfiati razpravljanja to postave ta mosec, v katerom obteCo mandat poslancem in konCa sedanji oger-ski pailament. Na tak nacin lio6ejo levienjaki vladui predion z govori pokopati in to zamo-rejo, kor opravilni red ogerskega zbora dolofiuje, da se ne more glasovati o kaki posfcavi, doMer se Se kak govornik oglasi. Te debate so pa prav skandalozne in osiudne, ker levienjaki vladi in deakovcem najgrse re5i oBitajo, ter je naravnost so sleparji pita,jo. V teh ocitbali jo morda do3ta resnice; a dostojno nij, da so v parlameutu umazano porilo razve^a. Stran-kovski boj na Ogrskcm pa je jako pomenljiv, kor so siri po colem Ogerskem iu so levienjaki nze zdaj pripravljajo na volitvoni boj. Mogo-fost, da zmagajo levi6ujaki, je velika; prav za-rad tega je ogersko ministorstvo skoro v ravno takem polo^aji kakor nase.
Tudi Kosut se je oglasil in svetoval le-vi^njakom, da naj vladno stranko z govori za-duse. Naj omenimo, da so leviCnjaki privrzonci federalistifinih naeel, zarad cesar imajo velike simpatije pri nemadjarskih narodih na Ogerskem givecih. Hrvatjp na§i bratje bodo menda tudi to priliko v svojo korist porabili in unieili vse ostudne naklepe ogerskega ministorstva in njegovega prokuratorja Vakanovica. Polkotnik Trnski in general Rosenzweig sta polozila svojo sluzbe, in za njima vsi uradniki velike zupa-nije Belovarske, oba prva sta dobila to dpi od cesarja visoke redove. Kaj vse to pomeni, to nam je spanjska vas. Ali se hoce v Avstriji v resnici ustavno zivenje ad absurdum pdpeljati? V danskem parlameiitu je  bil   stavljen
**) Gosp, Toruatic, oh!
Pis.
prodlog, da naj se odpravijo vsa odiikovanja, to je redovi in plemstvo. Kaj tacega bi bilo po-trebno tudi pri nas v Avstriji; potem bi bilo v Avstriji morda manj Ornqtov, Kljunov ltd. in ve6 zuacajnih poslan&v; ^ tudi tezko, dokler ne bodo dovrsene vse Meznic^ in oBnova-ne vse banke.                                 {
Prnski parlament je prejel postavo,  vsle* katere je potegnila pruska vlada na se Solsko
nadzorstvo. Minister ufca dr. Falk jc izrekel, da. Tlada ne trpi ve5 nohene katoliske gimna-zije. To vam je je svoboda a la Bismark po nafieln, kar veruje gospodar, to morajo verovati vsi podloini. Tedaj hofcjo na Pruskem odpra-mti se?ce!o svobodo vesti; posebno pa hofiejo s tern zatirati nboge PoUake.
Na Bnlgarskem so jo zopet vnel velik punt in tako vre na Turskem nepwuekoaia, dokler ne bode reseno orientalsko upra&wje, katoro je menda dosta zrelo.
RAZHE VESTI.
(43, prof. Pov««-t» poducni govnrf «km#-<y»tvw) na§e kmete tako zanimujo, da se postu-aalstvo od nedolje do nedolje ninofci; tako jo bib za-dnjo nedeljo blizo 250 poshtsalcev, vetinoma kmc-tov, zapazili smo tudi kakega gospoda in 5e celo dr-Savnega pravdmka, Slovenes po rodu in, kakor se sliSi, prijatelja narodnega napredka. Stevilko nam kazejo, da je nas narod zbujen in nnvduien za napredek; to nam da upati dobro prihodnjoat.-
<l-re<iei»ka i«le»nfe*> i", kakor so nam iz Xranaja poroca, dognana rec; v merodajnih krogih so jo spoznali kot najboljso Srto; v drz. zbora jej je baje tudi zagotavljena vi eina. G. Scm-rad, c. k. stavbni svetovalec v Trstu ja ruvnokar izdal hroSuro, katera prav t«meljito pobja vso drugs erte in se tako odlocno poteza za Predel, da akoro unici vso dosedanjo pelemiko proti tcj i-rti po razoih brnsurah. 6. Semrad je znana in na Primorskem prva avtoriieta v tej stroki.
<ls s«L*n<«) se nam poroca, da se tain snujo fltalnica; ondotni g glavar Mali je i:ekda palpor-nik tega izvrstnega pocetja, cesnr so Sezanci ja-ko veseli. Iz Krasa nam dohaja zmerom vec novih uarocnikov; nabira je g. Tav&ir iz Sezane, za kar smo mu jako hvalezni. -
(€S«»«pod Anton Mvlfcnr), ucitelj na tukajs-ni vndnici in pevovodja goriskih orednjih sol, jo dobil od kraujskega dezel. odbora nagrado HO gold, tza svojo opereto „Prepir o zeniM.* Mi se tega srcno veselimo, ker poznnmo g. Hribarja kot prav dobrega skladatelja in marljivega mu/.i-ka, kateri je na GoriSkem uze dosti koristil v svoji stroki. 2elimo pa, da bi sc gospod Hribar pos-knsd z bolj primernim in lepsiiu tekstom; gotovo bode potem njegov izdelek se vece priznavanje zadobil. —
(Kojanakn dHnluica) napravi v nedeljo 24. t m. besedo, dohodki te besede so namenjeni stra dajocim na Kranjskem; nasplo§no zahtevanje ob-diustva bo drainatieni odsck ponovd uze eakrat jako dobro predstavljano igro „Bob iz Kranja." Ustopnina je za vsakega gospoda 30 kr. U'judno se vabijo vsi udje in drugi rodoljobje. Zevila rojanska citalnica.
(Zflnno Je>» da bivsa francoska eesarica in zena Napoleonova, Evgfnija, nij samo pobozna, nego tudi jafeo neCimurna in koketna baba. En-. krat, ko je bil ruski veliki knez Kostantio, brat sedanjega ruskega carja. v Parizu Napoleonov gost, ga pri kosiju, pri katerem je bilo veliko Jepib go-spij in gospodidin nazocib, Evgenija uprasa, katera nazodih dam se njemu pac najlepsa zdi. Mi-slilasije: gotovo puree**, da sem jaz iiwjluastujsa. Toda Konstantin jejodgovori: „Gospa, poumlite, daimate ruskega barbarjapredsaboj. Karsem nasvetu, se mi je samosnazenskalepazdela, nam-re5 — moja & en a." In Evgenija je nos pobesila.
(IVablratclj •tarinarnkllt stvarlj v OgIt-J»>
0. nasim bralcem je bridka osoda tega staro-davnega, za slovensko zgodovino tako vaznega, za naSo kulturo tako pomenljivega, in po Atilovi vsesilnosti propalega mesta dobro znana. Uze marsikateri starinar je nabral iz njegovib razva-lin mnogo dragocenostij ali vsaj veliko vLstartno» slovnem obzira imenitnth recij. Dokler nij bil a v Trsfc prodana zelo bogata zbirka rajnikega g. Zandonati-ja7 pozabil nij, menim, da noben obiskovalec starega Ogleja iti je gledat in se jej 6udit. Po smrti imenovanega starinaga za^el je pa oadiSnji utMtelj g. Janez Luznik tiabirati a tako marljivostjo in zrtovalnostjo, da se sme njegov nabor oze zdaj precejSea imenovatl Kdor obi§5e Oglej, naj ne pozabi pogledovati ga, kajti tega je v resnici vreden. 0 svojem nedavuem 1 pohodu smo namred videli pri njem v zato nav-la§6 priptavljenem hrama iepo urejeao in bogato zbirko starib rimsko-oglejskth penez, nadalje fie-den in jako bog* t nabor v bronu izdelanih, dra-gih in prav dobrH ohraojeuih stvarij, tako' tudi steklovine, drago kamenje, in druge iroeuitne 8tvari. Zeliaio, da bi marljivi nabiratelj tudi na§el domafiega slovenskega mecenata, da bi mu vtem poCetji biivsaj nekaj v po.lporo; kajti mar-
sikateri dragi starinarskt predmetje gredo v bo^ gatejSe toje roke vsled p;dih dobodkov g. nabi-ratelja.
P. («iit«eppe Jfaxmini), prvt i^ijanski pa-trijot, jekleni zuacaj, goreet repubhka-ncin b'agi elovekoljub je 11. t.m. 67 btstarvPibi umil. Niti tcska jeea, niti proguanstvoniti zazuganasmrtna ka-zt>n nijo hladila njegovo vzvLsene ljubt-zni do itahjan-ske domoviae, za kiteto jecebh iiOIetneutrndijivo deial na vseh stranoh, p» vseh mac^h ter vzta^ti se svojtmi v klasicni in poctiSki it.l jmJcini pisa-nimi knjtgami, Iihti in casophi vneual in v/.go-jeval miadiuo, uL:l jo "jnbiti doinovino i «rO'.iaz:ti tuje in domaLe njt»ne zatiralce. Ma^i.'.y v vz-ir je bila federativna republika in /atonj y. s-3 sedaj tako nasprotoval italij;tuskemu kraj» wPostcnovieu,* kakor j.j pr»je t-rtil Butboae \i\ Avstrjance. /tslugo, kten> si je Mazzini prulo* bil za svojo prod kratkim §e razko^aiui m tUtve-uot a sudaj zjedinjeno domovino, bode slaviia *'¦ pozna zgodoviua.     '
Poslano.*)
Cestiti gospod urednikf Proaimo Vast da oziroma na §.19. tiskovne postave**) sprejmete Bledece vrstice v Van renjeni list kot konet'ni odgovor uPoslanemtt'' v»tev. (>,, ti»mv«L ker nam je ljubo, da se o tcj zadevi prava l'usnica izve:
,Ved tominskih Litalni(''arjevu (V) nam odgo» varja na uaSo .Poslano4 v stev. G. «Hu<'e-, da to se nam rec ne naslanja narestiico (torcj na la/.V), da P. in G. se nijsto uvrUtiti med pbsatke, da ste bili za plesalci skriti — ker nijste pto^ali kotiljona-ag. C.,da je hitro 5el rcdov nonujat ji-mako ji je zapazil, slednjicse ttckoliko zamotano izrazi, kakor bi one dve bili ^uepoklicani.*1 Kdor vse verje, bo vecno zveliifan.
Kako laz? Ali nijste Xi, g.C, prcgreskapo-zneje sami priznalt in se s tern lzjavib, da ntj^te nezmotljivi.' Nij res, da ste omenjeni bili skriti za plesalci, kajti aedeii ste na pocivali poleg gg^ V. na desni, in na levi bli/.o vrat, da ft jts labko vsak zapazil; ko sic s rotiovi mimo Ah »te ji se sukiijo tikalit i>a ste jioia poznoje ro<lofo potuijali, ko j»h je bilo odvec, j.* res, ali bdo jo post t'estumt s tern ste jinia mcmla boteli napva« viti So veuo blumazo: pa v/.cli jib mj^tt»; pravda! Da nijste kotiljona pl<*salit je tudi res, ah to je tu-li resnica, da v to/niuski citalnici tm pri koti-Ijonu navadno vso z redovi obdare, iu to se ju tudi seditj godilo; sc one ho jdi tlolnte, ki se b" druzib okrogltb plesov nij so udeK;/»lt*. Zakaj bi se delal razlocek n.vno mod tenia dvenuV
Kako, da bt bili iU'poklirnnif ako ji» P. pri-sla se svojem sinom in (i. z bratruaci'iii, oba ci-talniCna udaV Cemu so udje, da ue bi imeli toliko pravice, in kilo bo r-krbel za plesatski*, vv ne ti? In mar nj go&p. C. earn gospodu'no (J. v dvorano sj>njel, se clo se potrudil plisati z gospo P. — JS'ijste bile torej nikakor nepokltcani in njib ptavica se plesa udeie/.ui nij bila dvom-Ijiva na noben nacin; ko bi to bib, bi ji odber smal zavrniti.
Da so bile pri picsu odlione in vse cmti vredno gospo in go^podirae je isfha — slava jim, da so bile pa tudi t.-ikt», ki gtj. P. iu G. ri-sto nic imponirati ne morejo,   je tn U  l-tina.
Ne tnjimo, iia nij g. ('. vestdu-f j-u-er taktno vodil in da jdi je bilo z njim vebko za<i(i\oljiidi( da I tudi mi :nu izrekamo bva'.o v torn oziru: ah to tie spada sem, kajti se uehute spoumtmo be-sedi start'g-i stutnika: ASicer je ,tauglib*, pa za vojaka nij.*
V Tomimt 5. marca 1872.
Sekteri oblwkovitlrt
zadajega citalnUnej?* \-\**a.
Slovan gane, naj si bode ze duSevno ali materi-jalno, bitro mu zadoni od nasprotoe strani: Stoj, da te zataremo! Posebno se boji ^Pester Lloyd" za ogrsko kupcij > s pestanskimi mokami, ki sedaj na Adriji drugim mokam najveco koukurencijo delajo; ali z novim drusivom bi se ne mogle po-gajati, kajti voznina z Odese v Trst in Keko je za 50 od«t :knv uiz:»f n-go iz Vekiu.  -
To dru&ro bi zdruzdo prve trgovee juinih slovaiisk h duel, pjsfbno: htvutske, d^imatinske, istransk'S p>tm vuc nrbtko - bolgarsko - - rus-kib trgovcfc* in sb-dnjic bogatej^e slovauske tr-gOYsk* itl^i v Tratn, ti vsi bi bdi zast >pani po rnnog h f.o trakfikah v vseh ladj istaj-ib, kakor v Trstu, IC> k , K"tnrnf Dubruvhiku i. t. d.— Glavni nuii«i Im blfttb^ikif • ru^ko pr'iblk" in niinn> u«» po Jigo^aviji ruzpruduj iti ia Cvz intirj» i/.va-iiii\ di«nue pi z<ip t v Srbjo iu Kumjo voz ti iu tako v dtniar spraviti.
Tako naraduo drustvo na zdravi podlagi in : s pf>itenimi p«»g«ji osnqvano, bi bdo svoje vrste | prvo, bi zam«gl> vsakemu drugemu pooouoo impo-\ ntnttt in bi si svojo ektistenctjo v kratkem po-\ polnoma zagotovilo; — mi bi je z veseljem poz-; dravib, ob enem priporocdi tudi bolj ztnoznim ! stoveudkim trgovcem. Naia narodnoH na obahh ; Adnj*?, ki je sedaj v nevarnosti, bi se zopet ugncz-dila in ttorjen bi bil novi korak slavjanske vzaje-muosti.
V Zagrtbu se je to dni osnovalo kupcij«iko | droUvo pfal imenom »ObLa prometana za trgovt-I nu, obrt » gospodantvo,* koje bote ikrbett za [ povzdigo hrvattke obrtiuje in goipodarstva, t«r : kupovati, prodaj.iti in po^redovati lued domstdo in j iauzem^ko kupcVjo   —
I          (ichIo: #V zdruienji j«> moi* se vedno bolj
\ uresnit^uje.  —
Ceuik make mtimv v StraCicnh. Mukft pscnir-na A (Auazog)   S contpogt.    I3.W)
.  IV                  I          .
-Ill
. IV V
*$
1*J,H0
I Moka, r/ena      cenl     \m gl.    IM   do gl.   «A&0
I     n    tur&rna      w                     '• ^                 "'¦-
j      „    ojdova         •
! Otrobi drobni      m
\     w   dfbeli          «
urn
D.'iO 3. » 2.M0
10.
Razpis slu^be.
|       >!u tt-bui;ki viiiokt 5oli na dezolncra IraniS^uv ; (Jradcu jt> razpiMna sluzba profrsorja /a meba-1 niko   UA Hp|M>iio tvonjt hm uh-baniko ui strojva-[ lovji% za stavbni nwdun koi. ».          S to *d,;Lbo jt» zv«/.'»na fa St:»jerak**gri  dt*id-
; r.ega zaklada t<k»'it ptata Ictnih !*»<»(> H. (tH?i<r ! in «'st-m-to'ii a. v. ktera *e po v»aki m petlrtneui j sluibuvar-j; ra SOOy, V&it). 240O.2K0O in ^^Mi, tl. • a. v, pyvi^a; datjo y% zv»*zina /. nj«i pt»kojnin*k,i ¦ zwuno-t po peaz-j-k-'m, za d»u*jloo pf«fe*t>rj*n ! vidjavnem pravduikn.
[          Prosdii za to   uluilio  nv»rajo   dutik-nim,  na
f >taji':»ki dr^'lni odb-.H- »ulu»v4n;m pro^ujua d>-
djati:    enrrit ulam *itav* natam'ut scdfinjjj *•»'»j h
>am'.>vtaimh zjian>!vriis>   i;t'<rannh i«i ^rahVaih di I,
v.-4f   j'.r»tr- bno   l^t.-n**, spr^'ila in   drujj"   pnlo^f,
a kat riau imaj.> dnka.Mti hm»j i  ih*su.^ki»  im«>4-
no>t, »:/«* «»prav!jati«< *.hubt» i, t. d.
;           l'rt»>:ij<« s»* tmaj'» *saj do *»o aprda l>»72. j*ri
j direkr jt t'-bnsik- vi*nk^ >ole  na  dtwlnrm  lva-
j n i S t* u  v 11 ra d c u t».ldat.
(Id •t*Jerak,fK» 4rl«*tntrg:i» atlb«M. |     V Gr.idi'0 '29, ti.-bravarja 1*72.
Izkaz                       ;
i daril ga straiiajoce na JSotranjshm in Doknjskem.   !
j Prenesek iz zadnjega lista   .   .   .   f. 18.70  j Ph. Gospa Seite-ova  rojena Kotni-
1        kova v Gorici.....„    2.—   |
riuJO  i
Trgovske in kmetijske vesti
V boljsib jugoslovansk.h in ruskib trgov&kth krogih se rehuo govori, kako bi so usi;in:»vilo veliko srbsko — bulgarsko — rusko kupcijsko drus-tvo z osnovnim kapitalom od 5 miljouor rubljev (1 inbtlj blizo 2 gold. B. N. a. v.) in toje nacnkratpri na§ib nasprotnikih nemir  zbudiio;  kakor se  le
*) Nadojamo se, da je s tem konCana delikatna pravtia, ker nij lepo, da sc ne2ni spol po tistih nuglasa. Opoin> nirao pa Se eakrat, da ureduistvo ne pravxame odgovor-uosti za nobeao „poslano."
») Ga menda nijste prav razameli._____________Ured.
Trgovcem in zasebnikom!
Si^dobno p«>lpisana naznanjata frsti-tomu obviustru, da sta se ravnokar vnrila te Ounaja z novim blagonu Posrecilo se jiuia jeT akoravno se je mauufakturno blago 2a 15 do 20 o/o podrazilo, pogoditi tako ce-no za blago, da jima l»ode raogofe
kwpec po atari cent * novim blafow po«l«xevaft.
Blagovoljnemu obiskovanjn se iedaj priporoeata
brata Koceli.
IJubljnna,  glnvnl  tr*.
Izdavatelj ia odgovorni orednik: "VIKTOR DOLEflC. — Tiskar: PATEBKOLLI ? Gorid,