Za poduk in kratek čas. Slovenskiin mladeučem v rescn preudarek. 1. Senčna stran. Iz Ł rnegore. Preža aii prežarji niso meuda povsod po Sloveuskeni znani; in kdcr jib poznajo, gotovo niso veseli te spake naroduega življeDJa. Prežarji so tisti nepovabljeni gosti, ki se ponoči k biši, kder se svatba obliaja, pritepejo iu se okoli biše pri oknih in pii dverih nastavijo, ter kakor pes ua kost čakajo, da dobijo piti iu jcsti, kolikor tfošiti zamorejo. Le tako se bišni gospodar odkupi, da se v njegovi hiši sratba vrši. Če se pa takim potcpubom zameii, grcdo brž s plankami, kamenjem iu kar v roke dobijo, v bišo, razpodijo svate, ženina in ucvesto iz hiše, se vsedejo k niizi iu se prav dobro gostijo, ter njiin še godci lepo gosti morajo. Ako jiin vina iu jeduib reči kaj ostaue, odnescjo seboj ali skvarijo. Takih prežarjev imamo v našem kraji, pa še posestniki se velikokrat med take smeti mešajo !*) Dne 1!). t. m. so v Dežnem, makolske fare, taki prežarji kaj gtdo delali. Svati in vse, kar je v bisi bilo živega, moglo je bežati; uekteri so se na dilab in kjer je bilo mogoče poskrili, pa staknili so jib razbizdani prežarji in jib grdo pretepli, tako da zdaj nekteri s budimi ranami v postelji biti morajo. Prežarji so se po tem juiiaškem činu prav debelo mastili, godci so jim pa morali lepo gosti. Ednako bi se skoro bilo drugi den v našem čruogorskeni trgu zgodilo, ko je bila svatba pri peku. Nepovabljeui grdeži se bitro ko je noč *) To vam je v malem živa podoba one spake, kterej se pravi nkomunizem" ali tujopasnost. Vr. navstala, zberejo iu pied bišo vstavijo; dobivali so jesti in piti, kolikor so trebali, ter so ostali mirni zuuaj na svoji ]>rcži. Toda ueki tržki posestnik, kteii si veliko domišljuje, pa še toliko mauire uema, da bi vedcl, ka nepovabljenci tudi kot maškarji ali šeme na svatbo nemajo pravice pritepsti se v .bišo, ki nije krčma, in tudi ue pustni tvoiek, — omenjeui tržan pride v šeruo preobleeen v bišo iu vsi drugi prežarji za ujim. Tu se kotajo in purgerska šema dolgo časa pleše, svati so pa morali to nedostojnost gledati; dolgo so imeli opravili, preden so te smeti brez ravsa iu kavsa iz bise spravili. Proti taki razposajeuosti bi ediui poinoeek bilo — leskovo ruaslo; pa kaj, ko je deu deuešnji svet narobe, ter imajo le potepubi pravico nadlegovati poštene ljudi, ovi pa moiajo brbet držati. Na eden mah 160 mešnikov obsojeuih.*) Kje in zakaj, boste vprašali. Čujte! Znaui dopisnik B. R. v nSl. Narodu" št. 44 t. 1. govoreč o bogoslovskih zavodib po Slovenskem oskrunil jc čast in pošteuje 160 dubovnikov iii jihovib bogosl. učitcljcv rckši: ,,12letna skušnja dopričuje, ka mladeuči priličnih sposobuosti opešavajo v bogoslovnici (mariborski), dubovitost se krba in ruši, ter uamesto posvečeuib, učenib in zvedenih duhovnikov godnjajo se sluge brez samostaluega mišljenja, brez pohlepa za veduostmi, in mariborski zavod nima v miuovšib 12 letih pokazati gojenca, kateri bi zanesljivo nado dajal, da ima narod kaj od ujega pričakovati. Vrb tega njib večina zauemarja naroJni govor besedovaje neko zmešano godlo. Ne vem koliko njih more kako zdravo misel dostojno in brez skesauja po slovenskem zapisati". Brez vsega naosebovanja predložimo razžaljeni dubovniki pisatelju iu čitateljem ,,S1. Nar." pregled dubovnikov omenjenih 12 let. — Izmed 160 istib dubovnikov so: 4 doktorji bogoslovja, 4 župniki; v častni službi so: 1 ku. škof. tajnik, 1 uaučitelj bogoslovja, 1 učitelj gimuazijski, 2 vikarja pri stolni cerkvi. Dva sta napravila izpit za službo kateketa na realki. Vsi drugi, razun cuega opešanca, služijo kot kaplani in kateketi ua naj važnejšib mestib: V Mariboru, Celju, Ptuju, Sloveugradcu in okolici, Sl. Bistrici, Ljutomeru, Sevnici, Slatini, Koujicab itd. Veliko njih je osnovalo kat. pol. draštva ter je vodeči vzdržnjejo; so si zuanosti nabirali po *) Opazka vredništva: Žal nam je, da v rGospodaiju" primernega mesta ni, pojasniti bahanje R.-jevo, češ, da je on eneinu bogoslovskih naučituljev dokazal, ka je npreatavljajoči Pavlove besede do židov (11,1.) cetiri pitane jarce kiesnol." — V politiške časnike eksegetiške razprave ne grcjo, a v posebnem listu stvar obravnavati, omenjeni, uesramno »apadcni naučitelj zdaj no utegne, ker ima drugih poslov nad glavo, ki so vcliko bolj koristni, kakor po doigih znanstvenih razpravah z R -jem se pečati in bob v steno nietati. širokem svetu : v Rimu, Gradcu, Beču, svojo skušnje so delali pred učitelji, ki znajo več nego neprebavljiva deležja kovati. Vsako ncdeljo — veeina po dvakrati — raziagajo slovenskernu ljudstvu Božjo besedo, in po B. R. rassodbi je vsem tem v zavodu bila potegnjeua volovsko kožnata kapica čez glavo, da so nečnjoči, nevidcči, negovoreei, temuč lajajoei bedaki ! Med temi dubovniki se naiiaja tudi takili, ki so vsaki mab sposobni za vsako poslovanje, ktere koli vrste, in so svojo zmožnost ter oblažilno voljo skazali v svojih spisih iu podporab sl. Matice, Molior. društva, tisk. drnstva itd., — a vse to je nbiez saraostalncga mišljcnja, brez pohlepa za zuanostmi in brez vsakc nade!?" — Dosledncst! Kako bi šo kdo izmed teb 160 potolčeuib dubovuikov — iu drugih, ker ako eden nd tipi, občuti celo telo — ,,S1. Narod" podpirati mogcl ?! Kdor sovražniku svojemu morilno orožje v roke tišči, je naj veči bedak. Eden v inienu svojili žaljenib duliovuili tovarišcv. 1