Postuma plačana t gotovini Posamezna étcvüka 1 Din. Ust za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg 1. Telefon St. 73. Leto XXIII. 6t. 2. Kranj, 14. Januarja 1939 Izhaja vsako soboto. Naroč«-.;,:«: celoletno 40*- din, polletno 20- din, četrtletno 10-- din. Ali res? Dr. Janez E. Krek je zapisal: „Ce v Rusiji zmagajo kmetje, kakor upamo, potem tudi našim kmetom zašije boljša zarja." To je bilo 1. 1894. Kako je bilo tedaj, ne spada sem. Nekateri se hudo trkajo na slovanska prsa, da me je prav sram, ko bi po tem bilo v meni tako mulo Slovana, ako ga je tam toliko. Prav ničesar nimam proti takemu trkanju in proti slovanskim prsom. Le vkup, le vkup ... uboga gmajna, hudo davijo to gmajno, in jaz mislim in sem mnenja, da davijo prav vso slovansko gmajno, tudi rusko. Tu pa gremo z nekaterimi »Slovani" narazen, ker so ti Slovani prepričanja in ¡nne:ija, da je slovanstvn v sedanji Rusiji na vrhuncu in na pohodu za pomoč hudo stiskanim zapadnim Slovanom. Baje je v Rusiji vsaj 1. 1917. zmagal — kmet, kakor je pričakoval tudi dr. Krek, ter se ti sedaj trkajo: »Vstajajoč na obrambo slovanskih narodov in dežel pred fašističnim imperializmom, branimo Slovani najdragocenejše pridobitve vsega človeštva: svobodo, civilizacijo, kulturo, progres. Uvrstimo se v prve vrste borcev za svojo in za ostalega sveta lepšo bodočnost." Lepo, krasno, vzhičeno, če je res. Ker rečem, če bi bilo res, in bi bilo vsaj nekaj Krekovega upanja, da bo. Saj je pri Čehih tudi šlo za slovanstvo in za demokracijo, ampak ..ruski »magoviti" kmet je ostal lepo pri paradah in govorih in pustil da je Čehe... In doma je ostal in ničesar ni storil, ker je le prazno govorjenje, da je kdaj v Rusiji zmagal ruski kmet, ali da bi bil tak zmagovalec. Dr. Krek je upal in tudi mi moramo le upati, da bo zmagal, danes je pa tisti ruski in slovanski kmet še bolj premagan, kot je bil kdaj pod carji. Tedaj 1. 1894. je dr. Krek še menil: „... boljša zarja. »Barbarska" Rusija bo uničila oholi zapad. To je naše utemeljeno upanje in v tem upanju si krepimo svojo slovansko samozavest in zajemljimo tolažbo za bodočnost". Ali se je to Krekovo upanje izpolnilo? Morda nekoliko, ko je 1. 1918. prineslo zapadnim Slovanom nekoliko več narodne svobode, ampak ta svoboda je prišla s pomočjo zapada, ne pa slovanskega ruskega kmeta. Ravn0 narobe. Ta ruski kmet je popolnoma odpovedal, ko ni imel nobene besede po revoluciji, in so »Rusi", ki so temu kmetu zavladali, sklenili z Nemci sramoten mir v Brestu Litovskem in je bila že tedaj Rusija izključena iz političnega koncema v Evropi, saj se je končni mir sklepal brez Rusije. Slovanski ruski kmet je prišel z dežja pod kap, iz carističnega političnega suženjstva v sužnost večinoma tujih revolucionarjev. Očividno so pa nekateri »Slovani" vse to prespali, ker pravijo: »Res je danes najmočnejša veja slovanskega drevesa. Sovjetska Unija, tista dežela, ki uči in ki stoji na čelu obrambe svobodnega sveta proti "V 'kakršnega predstavlja fašizem." V tem odstavku in ti trditvi je resničen samóle izraz: »fašizem predstavlja na___-vsa drugo je raca, kakršno more verjeti le kak komunist, ki bi celo verjel, da Sovjeti iz vode avtomobile delajo. Ali ste res tako naivni ali zlobni, da hočete svojim »sodrugom" kaj takega dopovedati? ..... na i'°lu obrambe svobodnega svetu..." — bogami — ko mora tam vsak Bc celo misliti, kakor ukazujejo, ako noče dobiti svinca v hrbtet. Kar pravite glede stališča Slovencev, njih .ogrožanje in možnosti, da jim more priti pomoč le od slovanske strani, podpišem in se strinjam. Nikakor nisem zoper vseslovenskih razgovorov. Saj so nad vse potrebni. Hrvat ne pozna Slovenca, Čeh obupuje, Bolgar gleda le, kako bi dobil nekaj zemlje, Poljak bode v hrbet i« davi Ukrajinca, Hitler in Mussolini imata edino besedo v politiko. Ampak do vsega tega je prišlo rudi tega, ker je sedanja Rusija popolnoma odpovedala v političnem koncernu in bila potisnjena tja v Azijo. Dejstev ne morete zanikati. Fašizem je J v <<■•**> ampak ruski komunizem, kakor se izživlja v evrop- ski politiki, je enak barbarizem, in Belzebu-ba ne morete s hudičem izganjati. Ni treba izgubiti upanja, vsaj Krekovo upanje se pa ni izpolnilo, in sicer se ni izpolnilo, kakor kažejo dejstva, ker ni zmagal ruski in slovanski kmet, ueka klika je zmagala nad ruskim kmetom in ga drži v barbarizmu, ki je kakor jajce podoben . u. ^o bo Rusija res demokratična, se bo drugače govorilo, ako pa trdite, da je Rusija zdaj demokratična, ste naivni, slepi ali peklensko zlobni. I. M. T. Tisočletnica Kranja Naš ponosni Kranj bo v kratkem obhajal 1000 letnico svojega obstoja kot mesto. To ne bo le pomemben dogodek samo za naše mesto, ampak za ves slovenski narod, saj je bil Kranj po naselitvi Slovencev na sedanje ozemlje med prvimi naselji, ki so zadobila značaj mesta. Prav gotovo pa je Kranj najstarejše mesto na teritoriju bivše kranjske dežele, ki je svoje ime dobila ravno po mestu Kranju. Tako pomemben jubilej se mora primerno proslaviti. Pri taki proslavi mora sodelovati nele kranjsko meščanstvo in celokupno prebivalstvo ožje in širše okolice, ampak se mora na to proslavo opozoriti ves slovenski narod ni celo našo državo. Seveda so za tako proslavo potrebne daljše priprave, katere naj bodo zaenkrat bolj duševnega kakor materialnega značaja. S slavno preteklostjo našega mesta se je do danes povprečni kranjski meščan običajno malo pečal. A tudi kranjski izobraženci navadno prav malo poznajo domačo zgodovino. Vse drugače je to v štajerskih mestih, kjer imajo na primer v Ptuju, Celju, Mariboru, kot tudi v drugih manjših mestih, razna muzejska in sorodno kulturna društva, ki se pečajo z lokalno zgodovino, kjer imajo prav lept in znamenite lokalne muzeje. V Kranju pa so bih zelo redki, ki so se v zadnjih desetletjih pečali z zgodovino. Med njimi je bil gotovo najpomembnejši pokojni dekan Koblar, ki se je celo življenje pečal z zgodovinskimi šijdijami in je za našo domačo zgodovino zbral mnogo važnega gradiva. V zadnjem času pa se kaže tudi v Kranju razveseljiv preobrat na boljše. Kakor je našim čitateljem znano, je izdal zgodovinar dr. iuris in dr. filozofije g. prof. Zon-tar zgodovino kranjskega mesta, ki je po mne-hju strokovnjakov taka mastna zgodovina, kakršne nima nobeno slovensko mesto. Knjiga je znanstveno delo prvega razreda in lahko trdimo, da v slovenskem jeziku nimamo podobne zgodovine, ki bi se z njo mogla primerjati. Zontarjevo zgodovino kranjskega mesta, katera ne bi smela manjkati v nobeni kranjski hiši, pri nas sedaj marljivo prebirajo in študij te knjige vzbuja pri mnogih veliko zanimanje za preteklost našega mesta. Sedanji večji interes kranjskega meščanstva za lokalno zgodovino zavoljo predstoje-če tisočletnice, še bolj pa zavoljo dr. Zontarje-ve zgodovine, je dal povod, da se je na večer pred praznikom svetih Treh krajjev zbralo v hotelu Evropa kar lepo število kranjskih meščanov iz vseh stanov, ki so se razgovarja-li, ali ne bi kazalo v Kranju ustanoviti kaj podobnega, kakor imajo v drugih kulturnih centrih, ali ne bi kazalo ustanoviti vsaj skromen klub prijateljev domače zgodovine, ter s tem nadaljevati delo, ki se je svoj čas že »celo, a je zavoljo neprilik prenehalo. Ze kmalu po prevratu, takrat, ko je kranjska občina po nesebični zaslugi svojega župana Pollaka pridobila sedanjo mestno hišo, se je mislilo na to, da se v tej hiši namesti tudi majhen krajevni muzej, v katerem bi se zbirale vse za lokalno zgodovino pomembne stvari, ki jih občina že ima in ki bi se med meščani nabrale in tako ohranile. Stvar je dozorela že tako daleč, da je kmalu po vojni mestna občina napravila sklep, s katerim je bil občinski muzej ustanovljen in imenovan dekan Koblar za prvega kustoza. Sklep o ustanovitvi muzeja je še v veljavi, potrebni so le ljudje, ki ga bodo oživotvorili. Pozneje su nastali v občini spori, ki so se vedno bolj zaostrili in ker — inter arma silent musae — ni bilo ne časa, ne ljudi, ki bi se s takin: kulturnim delom pečali, — ki ne prinaša ne dobička in ne slave, — je stvar zopet zaspala. Danes so se v Kranju razmere veliko zbolj-šale, tako da ni več brezupen poskus s pri-četkom tudi takega kulturnega dela, ki nima v resnici s pričetkom tudi takega kulturnega dela, ki nima v resnici nobene politične tendence. Politična nasprotstva so se znatno ublažila. Občinski odbor je bil izvoljen po sporazumu, zato tudi v miru in brez resnih ua-sprotstev izvršuje svoje delo — z velikim uspehom. Ni dvoma, da bo tudi svoječasen sklep o ustanovitvi lokalnega muzeja oživotvoril, če bo le našel dovolj nesebičnih sodelavcev. Tudi cerkvena in posvetna oblastva bodo iaka stremljenja podpirala. V tem oziru bi morala biti našemu mestu za vzgled Škofja Loka, kjer je že ustanovljeno muzejsko društvo, ki na splošno zadovoljstvo ob podpori vseh oblasti tudi že pridno deluje. Razgovor na sestanku je imel pozitiven uspeh. Sklenilo se je ustanoviti klub prijateljev domače zgodovine, v katerega se vabijo vsi, ki imajo za stvar kaj zanimanja. O podrobnem programu, o načrtih za raziskovanje kranjskih katakomb, prekopavanju Lajha, preiskovanju grajskih razvalin, bomo poročali pozneje. Časopis Kljub temu, da imamo v novejšem času vsa mogoča občevalna sredstva, ki nam na moderne načine, kot potom brzojava, radia in zdaj že celo potom televizije javljajo razne dogodke, je povprečnemu človeku premnogo-krat še vedno najljubši tovariš ravno časopis. Hreščanjei radia utruja uho, is|otako drugi aparati. Poleg tega pa so ti načini tudi mnogo dražji, kakor pa časopis. To kar se tiče posameznega človeka. Pa tudi liki, ki si lahko privoščijo luksuz.ie načine občevanja in poročevanja, imajo mnogokrat najrajše časopis. Zakaj? Razlogi so takoj pri roki. Ko poslušaš n. pr. v radiu govornika, mu moraš napeto slediti in tokrat, ko ga1 poslušaš, nimaš časa takoj razgabljati pomen njegovih besedi, ker moraš pač prehitro slediti besedam, ali pa jih zgubiš. Ni tako pri časopisu. Ko sedeš zvečer v* kak miren kotiček in primes v roke časopis, bereš in greš od stavka do stavka, sproti premišljuješ pomen zapisanih besedi in stavkov, stavljaš v duhu svoje ugovore, ali pa odobruješ, če ti ugaja, kar časopis prinaša. Tako n. pr. pri črtanju raznih člankov ali govorov, ko jih prečitaš v časopisu imaš, ko prideš do konca, že tudi zraven svojo sodbo in ugotovitev. Pa tudi ni tako utrudljivo. Obenem pa ti tiskana beseda ostane vedno kot nekak svedok tega. kar si čital. Iz teh razlogov bo časopis še dolgo imel svojo veljavo kot občevalno sredstvo med ljudmi, pa bodisi to pri kaki propagandi, poročanju, ali karkoli. Časopis je pa tudi drugače za vsakega človeka zelo velikega pomena. Ljudje se dnevno izobražujejo potom časopisov. Ko bi ljudje bolje razumeli važnost tiska, bi ne bila nobena hiša na svetu, kjerkoli ljudje znajo le citati, brez Časopisa. Za poslovne ljudi vseh dežela je časopis velike važnosti, ker prinaša poročila o tržnih cenah, vremenske napovedi, in še o mnogih drugih zadevah. Koliko ljudi je bilo ogoljufanih od raznih prekupčevalcev, ki niso bili pravilno informirani o cenah, o raznih zakonih itd. Pa ne samo to! Zavedati se moramo, da je K rojstnemu dnevu naše kraljice Naša nadvse priljubljena kraljica Marija je v ponedeljek, 9. januarja obhajala v krogu svoje kraljevske drdži-ne svoj 40. rojstni dan. Kraljica, ki ji je kruta usoda prezgodaj vzela ljubi ienega soproga, je ravno radi te žalostne usode postala n« e-mu narodu še milejša. Zato se tudi lahko veseli v vsej državi občega spoštovanja ter izredne priljubljenosti. Z veliko energijo se udeisirvnie v dobrodelnosti in se je popolnoma posvetila vzgoji svoje družine, ki je tako zgodaj izgubila svojega tako velikesa in nepozabnega očeta. Mi Slovenci smo še posebno vdani naši kraljici, saj je n;eno najljubše prebivanje ravno med nami v biseru Slovenije — n« Bledu. Z njo prihajajo med n»s nieni sinovi in predvsem naš mladi kralj Peter II., kameri bo kot bodoči vladar Jugoslavije ravno po materini zaslugi znal ceniti vrednote in lepote slovenske zemlJe ter r'*>boko vdanost Slovencev do visoke kraljevske hiše. Bog naj nam ohrani našo kraljico Marijo še mnogo leti danes tisk sila, ki ustvarja razpoloženje med narodi, sila, ki lahko izredno mnogo doprinese tistemu, kateremu služi. Imamo pa seveda tudi pri tisku na eni strani one, ki hočein služiti narodu in veri, drugi pa so se udinjali raznim internacionalam ter vsem mogočim modernim verskim naziranjem. Pri vsem tem pa moramo biti toliko zavedni, da ne bomo nam nasprotnega tiska vsaj podpirali, če že ne smatramo za potrebno, da se proti njemu in njegovemu slabemu vplivu borimo. Slehernemu človeku je njegov časopis najboljši prijatelj in učitelj. Časopis ti prinaša pouk, nasvete, ki so dostikrat več vredni, kakor pa tistih par dinarjev, ki jih izdaš za naročnino, poleg tega pa še skrbi, da v tebi ne zamre vera in narodna zavest. Kdor se časopisa brani, se brani svojega najboljšega prijatelja in učitelja, obenem p» že tudi s tem podpira tistega, ki je popolnoma nasprotnega svetovnega naziranja. To jc resnica, ki ostane resnica! Čudne kupčije Po monakovski nečedni mešetariji, v kateri so sodelovali znani štirje evropski točasni vodilni državniki, nastajajo že hude sitnosti. Težko ,če jih bodo izravnale same besede. Monakovski dogovor se zdi, da ni bil jasen. Chamberlain in Daladier sta dobila sitnega mačka v žaklju, ki ga jima je vsilil in nrodal na hitro roko Hitler. Chamberlain je baje šel v Monakovo z namenom, da kupi mir za vsako ceno. Izgleda rc-s, da je plačal zanj veliko ceno, izgleda pa tudi, da zraven še niti pogledal ni, kakšen mir je kupil. Prav natančno svet morda nikoli ne bo zvedel, kaj vse sta morala ugoditi Chamberlain in Daladier v Monakovem, je bila silno visoka. Londona je objavil zanimiv članek, v katerem pravi med drugim tudi to le: »Cena, ki sta jo plačala za mir Chamberlain in Daladier v Monakovem je bila silno visoka. Žrtvovala sta svojega najboljšega zaveznika Čehoslovaško. Hitlerju pa sta odprla vrata na ,vzhod v Ukrajino. Kakšna pričakovanja in kake misli so vodile londonskega in pariškega zastopnika v Monakovem je res težko ugibati. Ampak le ugibati moremo, ker v«« «*>-razum v Monakovem je zavit v neko čudno kopreno. Hitler je najbrže obljubil Angležem in Francozom, če mu dajo prosto roko na vzhodu, mir na zapadu. To sta sprejela. Ni- Francozi ali pa Angleži pripravljeni kaj žrtvovati, bodo obljubili Mussoliniju ali pa Hitlerju pol drugega sveta, samo da njim ne bo treba kaj žrtvovati. Tako »iskreni* zavezniki in zagovorniki Slovanov so .iskreni" Francozi in Angleži. Spor med Francijo in Uojijo je zelo pomenljiv. Ne smemo pozabiti, da državljanke vojne v Španiji se ni konec. Vojne v Španiji bo konec kadar bo zadoščeno zahtevam Musso' linija. Dokler pu Mussolini ne bo dobil kar zahteva, ali vsaj to s čemer bi se zadovoljil toliko časa bo drža! v Španiji za Ahilovo neto Johna Bulla in Francijo. Na severu pa so začeli spoznavati zlasti Poljaki, da od Hitlerja nimajo drugega za pričakovati, kakor nemških zuhiev po poljski zemlji. Zopet pa vidijo, da bi jih Francozi in Angleži imeli le zato radi, da bi za nje segali po kostanj v žerjavico. Rusiji so sc nekoliko približali, a zopet s strahom gledajo na to, da bi se preveč bratili z ruskimi komunisti. Čisto osamljene se čutijo. Kaj jim je torej pomagalo zadržanje pred mesci proti Čehom. Poljski slučaj v Češki krizi je najjasnejši dokaz, da Slovan res ne \e kaj dela. Vsak ga lahko izrablja proti lastnemu bratu. Skupaj bi nekaj šteli, tako pa jih bodo pomandrali, predno se bodo zavedli svojih napak. ----- lovca polje, v bližino kraja, kjer je imel uivji lovec pripravjeno vado za lisico in kjer je že preteklo noč ustrelil lepo zvitorepko. Mirno je plaval veličastni mrsec po jasnem nebesnem svodu ter gledal na lesketajoče se polje. Ko sta prišla omenjena zadnja dva lovca, zakrita po bregu, na vrh polja, odda'jenega komaj streljaj od vade in kozolca, sta opazila ob zadnjem križu kozolca moško postavo, in samo hudomušni mesec jima je pripomogel, du sta prepoznala divjega lovca in razVno videla pnško-dvocevko. Toda izvrstno oko divjega lovca ju je že v tem trenutku opazilo. Z na strel pripravljeno puško se je divji lovec pričel umikati proti gozdu. Mahoma pa je spremenil svojo prvotno smer. Ubral jo je po sredini polja in tekel proti vasi — oba lovca pa paralelno ž njim. Ko je lovski tat pritekel na poti proti domu v vas do prve zasede, ga je preplašil in zaustavil rezek glas tamkaj skritega lovca: »Stpi! Roke kvišku!" Dogovorjeni alarlaski Rtre! je tatu prepl«. lil in obrnil proti drugemu vhodu, proti drugi iasedi. Toda tudi tukaj je odjeknil stm) ter zavrnil divjega love« tako, da ja zbežul v gozd. Preplašeni tut ti je n* begu prati gaz lu naredil sledeči načrt: Domov ne morem! M bom skozi gozd v sosedno vasico k svojemu lovskemu tovarišu in bodem tamkaj prenočil. Toda tudi ta načrt se mu jo izjalovil. Kajti, lovozakupnik je slutil njegovo namero in nakano ter je zastražil iudi vhode do h še njegovega prijatelja in tovariša. Divji lovec se je brezskrbno bližal hisi svojega tovarišu v trdnem prepričanju, du je zopet utekel svojim zusledovalcem. V tem hipu pa ga je zagrabilo četvero železnih rok in ga, neravno milo in nežno — položilo na snežno odejo. obupni krik: »Lojze! Na pa»oč!" mu ni prav nič pomagal! Možakarja sta mu z luno posvetila v obraz, mu pobrala municijo in ga »ato izpustila. Puške pa nista dobila pri njemu, ker jo je že prej skfil v VJlek surovosti in predrznosti pa sta pokazala ta dva divjaka — namreč divji lave«. |n njegov tovariš — v tem, du »ta malo pomiajc napadla mimoidočega nedolžnega ubogega delavca, misleč, da je tudi ta eden od zaitedo-valcev, ter ga z vilami in ostrim orodjem tako te/ko poškodovala, da je moral nesrečnež iskati zdravniške pomoči. Kdo pa je prinesel to nupadalno orodje pa bo ugotovilo sodišče. Vso zadevo je preiskulo v podrobnosti oro-žništvo ter oba krivca izročilo sodišču. Trdno smo prepričani, du bo krive« doletela že davno zaslužena kazen In da se ne bo mogla cela zadeva potlačiti, ka!»or se je ravno pri tem divjem lovcu že večkrat storilo. Tedenske novice Lovsko društvo za Gorenjsko ima v soboto 14. januarja ob poli 6. uri zvečer svoj IV. redni občni zbor v hotelu Stara pošta v Kranju. Na dnevnem redu so poročila o društvenem delovanju, obračun za leto 1938. ter volitve no-vegu odbora. V torek popoldne so v Kranju položili k večnemu počitku ugledno gospo Ma'jjo R bolj. Številna udeležba kranjskih meščan >v kakor tudi onih iz bližnje in širše okolice Kranja, ki so prihiteli na njen pogreb, da ji s tem izkažejo zadnjo čast, je pričala, kako je b la spoštovana in priljubljena. Zapustila « sor1"' ga in številno družino. Naj počiva v miru, žalujočim pa naše sožalje- Ako imate kurja očesa in se Vam dela trda koža, pridite v našo higienično urejeno pe-diknro, kjer Vam naš pediker odstrani vse te neprijetnosti brez bolečin in brez kemičnih sredstev za din 6.-. Ne mučite se s krpanjem nogavic, ker Vam za malo denarja strokov-njasko popravimo moške, ženske in otroške nogavice. Samo pri Bata. Načrti za modernizacijo Jelenovega klanca so že izvršeni. Upamo, da bodo v najkrajšem času že razpisana delu. Tako bo potem v zve- zi s savskim mostom urejena vsa državna cesta do gostilne pri »Kroni". Merodajni so iz-juvili, da bodo dela nu ureditvi Jelenovega klanca predvidoma gotova še letos. Kakor smo že pisali in izrazili domnevo, da licitacija za dobavo vodovodnih cevi, potrebnih za razširitev kranjskega vodovoda, ne bo u-spcla, se je uresničilo. Ker sc je oglusil samo en ponudnik, in sicer tovarna iz Varešu, se licitacija ni mogla izvršiti. Po zakonu o državnem računovodstvu se namreč I. licitacije ne morejo udeležiti ponudniki iz inozemstva, biti pa jih mora najmanj 3. Do sedaj je na občini vzelo že čez 10 interesentov pogoje za dobavo cevi in se že iz tega more skleputi, da bo pri H. licitaciji, ki se bo vršila v najkraj-easu, prisostvovalo dovolj ponudnikov in da lo licitacija tudi uspela. Dela se pa sedaj tudi že na tem, da se ustvari zveza vodovoda od rezervoarja na Zlato polje, kjer sedaj še nimajo vodovoda. Čnden obisk v Kranju. Morda bo kateri od naših bralcev dvomil v resničnost naslednjega dogodka, ki se je odigral v četrtek v našem mestu, vendar jim lahko zagotovimo, du se je cel dogodek v resnici odigral in da ni nobena Mark Twainovo — remek delo Kraljevič in siromak V glavni vlogi: EROL FLYN, BILLY in BOBBY MAUCH. Film iz najburnejše preteklosti angleške zgodovine. — Borbe, intrige za prestol, — ljubezen, kronanje, kako je postal berač kralj itd. Dvignite pravočasno vstopnice PREDSTAVE« z rednimi cenami: v petek, dne 13. jan. 1939 ob 8. uri zv. v soboto, dne 14. jan. 1939 ob 8. uri zv. v nedeljo 15. jan. ob 4., 6. in ob 8. uri zv. Ne zamudite izredne prilike in si oglejte film že v petek! tla p* raCuaala aa Hitlerjevega tovariša na j*fa Evrope in na njegove zahteve. Mislila sta, da bo 8 posel rje« jem v Španiji zaključen spor v Sredozemlju in nato bosta Anglija in Francija imeli proste roke za oboroževanje in pa za nastop na D«! j njeni vzhodu, kjer buš ob teh sitnih razmerah v Evropi Japonec krade pred nosom Angležem in Francozom njihove interese v Kitajski. Uresničiti se pa noče ne eno na drugo. Iz rimskega vulkana so začele bruhati nove sitnosti, ki znajo roditi dalekosežne usodne posledice za Francijo in Anglijo. Mussolini hoče na vsak. način napraviti iz Sredozemskega morja italijansko jezero. Če dobi le Tunizijo, sc inu bo to že v dobri meri posrečilo. Dobil pa bo nekaj, ker prej ne bo odnehal. Nekateri celo trdijo, da bo v tem sporu plačal račun nekdo drugi. Mussolini zahteva Tunizijo in Korz;ko in nekatere druge kraje od Francije. Zn .no pa je, da Francozi ne Angleži ne dajejo radi tega, kar spada k njim. Svoje račune radi plačajo s tujo lostnino. V Monakovem so izplačali Hitlerja s Cehoslovaško. Ali bi se kdo čudil, če bi Francozi in Angleži izplačali Mussolinija n. pr. z obalo kje drugod?" Značilno in zna biti v njem precej resnične napovedi. Za enkrat le ugil-anje, ampak, ali se«ni čisto podobno res zgod lo v Monakovem? Ves svet je bil na strani Čehov, nazadnje so jih pa oskubili in obrili do kosti. Predno bodo Lov na divjega Ljubno na Goi-enjskem. Bilo je v noči sv. Treh kraljev. Debela snežna plast je pokrivala mimo spavajočo muter zemljo hj izza okrvavelih gora je gledal mesec v vsej svoji velikosti in krasoti. Na kraju vasi je stala skupina lovcev iu strme poslušala ukaze lovozakupnika. Ne! Ti lo\ci se niso pogovarjali in delali načrte za lov na lisice ali mogoče celo za lov na ubogega in prezebajočega zajčka. Ne! Tukaj so so, izdajala povelja za lov prevejanega divjega lovcu! Zadnje povelje jo bilo: »Fantje! Pri-mite ga, ugotovite njegovo identiteto, vzemite mu orožje in municijo, potem ga pa izpustite. Prav nič pa mu ne smete storiti zalega!" Po teh lovozakupnikovih besedah so se lovci tiho, skoraj neslišno, podali nn odrejena mesta ter zasedli vse vhode v vas. Dva sta odšla na KAZIMIR CEGNAR: Zvočni kino „Kino Šmartinski dom v Šmartnem pri Kranju Vam ima priliko prikazati: Mimica Zagorska: Pod Triglavom (Zgodovinska povest iz 1. I4i\ v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem.) (Dalje) »Dovolj hudega nam je prizadejal Vehar, potrudimo se. da ga ujamemo. Gospod mu dobro plača vse. Če p;av pomislimo, je on kriv vseh udarcev in vsega, kar smo staknili zadnje čase. Ta drzni svobodnjah je napravil pre-kucijo po vsej deželi." »Ujemi ga, ali kako?" je odvrnil birič. „Riba se ujame v mrežo, divja koza v past, ptič na limanico. Kako boš ujel tega zlodeja?" Tak je, kakor bi mu bil hudič oče..." „A pomisli: trideset srebrnih ogrskih gold.narjev. Hej, to bi se izpilo vina za ta denar!" »Ljubša mi je kožo, kakor vse vino na svetu." Biriči so se spogledali. Vsem je šlo po glavi trideset srebrnih goldinarjev. A vedeli so, da se z Vehar jem ni dobro igrati. Kdor je prišel z njim v dot.ko, je bilo zanj hujše, kakor bi se zupisal živi mu vragu. Z Veharjem in z Doli-narjem se še na soncu ni dobro pogreti, so vedeli biriči. A Hartmanova ponudba je bila tako vabljiva, da se je zanjo izplačalo tvegati zdrave ude. »Hej, posvetilo se mi je v glavi, kako ujamemo Ve-harja!" je zavpii prvi hlapec. Hlapci in biriči so se zgrnili okrog njega in on jim je tiho razložil nakano, ki je pretila ugonobiti Veharja, vzeti mu zlato prostost. * Rado se je odpravljal pod gore h Klandru, da tam DO-izve, kaj jim je storiti zdaj, ko grad zu vse dobro ve. Sta-ha Veharica in mlada žena stu gu zadrževali. »Ne spuščaj se v nevarnosti, sin moj! Ah, ti si tako divji, da spraviš moje sive lase pod zemljo," ga je rotila mati. Rado se je prešerno zasmejal. »Vi te.^a ne razumete! Mi moramo dobiti večje svoboščine, sicer tlačani poginejo od zlega." „Saj vendar nisi tlačan," je reklu Jerca. * Radotu je izginil smeh iz obruza, resno je pogledal ženo. »Spomni se kako je bilo tvojemu očetu, ko še ni imel svobodnjaštvn. In pomisli, da se tako in ilabie godi tisočem kmetov. Kdo jih bo rešil jarma, če svobodnjaki ne potegnemo mečev? Mar naj žive in ginejo kakor živina?" »Vem. Le zate se bojim..." je zajecljala Jerca. »Bojiš se? Česa neki? Moje žene ne sme nič oplašiti. Oh, kakšne ste vendar ženske," je zmajal z glavo. Jerca mu ni nič ugovarjala. Vedela je, da njena beseda ne bi imela uspeha. V kar se je Rado zagrizel, tega ne izpusti nikoli. Kakor stara Veharica, tako je imela tuui ona v srcu poleg ljubezni tudi spoštovanje, skoro strah pred ponosnim, cesto ošabnim Radotom. Rado vendar ni maral iti kar tako. »Bog vaju ohrani. Zvečer se še vrnem." »Bog ti daj srečno pot", sta mu želeli. Rado je kmalu z zvestim vrancem zapustil dom in ga gnal v galopu proti Visokemu. Starega Klandra je našel v skrbeh. »Nič prav mi ne ugaja tak mir," je tožil. „Za tem se skriva nekaj čudnega. Pričakoval sem, da bodo takoj udarili z orožjem po nas. Zdaj je pa vse mirno, kakor bi se ne bilo ni(. zgodilo. Jaz slutim, da skoraj zagotovo vem, da nameravajo nekaj posebnega." »Kaj neki?" se je Rado malce plašil. „Bog ve," je zmajeval starec. »Nemara so prosili za pomoč cesarja. Če pošljejo nad nas oborožene cesarske čete, bo ljudstvo od strahu ponorelo. Saj poznaš tlučane." »Potem udarimo mi po njih!" se je razvnel Rado »Ali nam je treba čakati, da oni dobijo pomoč? Udarimo po njih, dokler so slabi, nepripravljeni." »Tudi jaz bi rad," je rekel Klander. »Pa to ni tako, kakor bi rekel: oreh stri med zobmi. Mi tvegamo imetje, svobodo, glave." „Kaj pa «Kmetska zveza»?" ,.Beži k vragu s j. Ponoči in podnevi, ker du grajski kujejo nekuj zahrbtnega, o tem ne dvomim. Sicer mirujmo! Drži ljudi na vajetih, da ti kateri ne skoči čez ojnice. Bodi oprezen!" sGORENJECe Rado je bil jezen nase in na ves svet, ko je odhajal od Klandra. Da se noče obrniti v nobeno smer! Mar je bilo vse zaman, vse dolge poti, ki jih je naredil? Ne m>re biti! Grad vendar brez tlake in desetine ne more živeti. Morda se bodo potuhnili čez zimo, a spomladi gotovo začnejo iznova. Glavar puntarjev jezdi skozi nočno temo in misli, lai-sli. Ze se bliža Bledu, v gradu se svetlika luč. Tedaj mu nenadoma konj klecne in obstane na mestu. „HiP zavpije Rado in ga sune pod vamp. A konj se ne gane, pač pa osem čvrstih rok pograbi mladega svobodnjaka in ga vrže po tleh. »Hudič!" zakolne Rado, a nekdo mu zamaši usta s cunjo. Potem čuti, kako se mu vrv zajeda okrog rok. Cisto brez moči je. Kakor jagnje ga vedejo v neznano temo. * V gradu je gorela na mizi lojeva sveča. Oblastniki so pili vino in se pogovarjali. »Podgorec je v ječi," je rekel Hartman. ..Zlodej, leto dni temnice in posta mu ne bo preveč. Ubil bi ga pa..." „... pa se vendar prav ne upaš, kajne?" ga je dregnil brat. »No, da," se je izmikal Hartman. ..Svobodnjak je res in to bi utegnilo človeku opraviti kakšne sitnosti na glavo." Takrat je nastal v veži hrup, vrata so se hrupno odprla, štirje birici so zmagosluvno privedli v sobo zvezanega Radota. Hurtmana je kar vrglo pod strop. „Ti tu, Vehar? Kaj pa iščeš ob tej pozni nočni uri? Ali bi rad prenočil nu gradu? No, pri nas se vse najde " Rado ga je strupeno prebodel z očmi, Hartman pa se je norčeval: ,.Kuj me tako grdo gledaš, prijatelj? Pred kratkim si mi nekaj posodil, zdaj gotovo hočeš nazaj. Ne boj se, ljubi moj, Hartman Kraig plueu dolgove natančno, kakor malokdo." Svobodnjak je molčal. Ibsrtraan je stopil bliže, si ga Ogledal in mu potegni! cunjo iz ust. „Ha, ha, si imel zu vezan gobček? Čemu to! Jnz imum rad zgovorne ljudi. Rešil sem te obveze, v zahvalo mi kaj povej." Ponosni Rudo je. škrtnil z zobmi, da se je Jurij Kraig kar stresel in poiskusil izreči besedo v njegov prilog. časopisna »raca" ali pa morda prestava iz — ..lovsko latinščine". V sredo opoldne so opazili na IH. nadstropju »ove stavbe Pokojninskega zavoda izredno lepega, pravega divjega zajoka, čeprav jo v bližini precej lovoev, ki bi bili veseli okusne zajčje pečenke, ni nihče mislil, da bi se zajček, ki je sicer zelo strahopeten — lovci to trdijo —, upal naravnost v mesto. V četrtek pa so se mnogi prepričali, da je ta zajček res velik junak. Dopldne ob 10. uri je namreč polir prepodil zajčka s stavbe. Moral jo je ubrati po stopnicah iz III. nadstropja na cesto, od tu pa je skočil na dvoriiče gostilne pri »Bekselnu". Najbrže pa je zaslutil, da je tukaj g. Anton Boh, ki je navdušen lovec, in si mislil, da ni dobro tuko javno izzivati kranjske lovce. Zato jo je ucvrl po cesti proti gimnaziji in dalje skozi park mimo Narodnega doma, kjer so mu izgubili sled. Meščanom je gotovo znano, da se v soboto vrši v Kranju družabni večer Lovskega d ruš ¡va zn Gorenjsko. Hudobni jeziki pravijo, da si je hotel ogledati prostore, kjer bodo imeli lovci družabni večer, ker ima trden namen z vso svojo družino udeležiti se tega večera, kjer bo še najbolj varen pred — lovci. Naj nam kranjski lovci ne zamerijo, če smo javnosti izdali, da jih je strahopetni zajček prišel izzivut |a kar v mesto. SPeCUAUA TMOVINA BARV fidovdanitho C 6 Tatvina. V četrtek dopoldne je neznani nepridiprav odnesel iz garderobe g. dentista Holchakerju 2 dežnika in žensko ročno torbico, last zobotehničarke, v kateri je bilo prer cej gotovine, zlata verižica in razni drugi predmeti. Vrednost ukradenih stvari se ceni nad din 800.—. Zadeva je prijavljena orožni« štvu in upamo, da bodo tatu; kmalu izsled.li. Solea krema je najboljše sredstvo, da obvaruje Vašo kožo in Vaš obraz. Ob vsakem vremenu: soncu, dežju in snegul Cena din 3.-, 5.-, 10.-. Skupina poselske zveze v Kranju sporoča vsem članicam, da ima svoj sestanek prihodnjo nedeljo, t. j. 22. januarja po popoldanski službi božji v Marijanišču. Pridite vse in pripeljite tudi druge tovarišice s seboj! Minister za gradbe g. dr. Miha Krek je odobril dela za razširitev savskega mostu v Kranju. Most se bo namreč razširil na vsako stran za 2.10 m, ker je sedanje cestišče preozko, ravno tako pa tudi sedanji hodniki ob strani cestišča ne odgovarjajo več prometu, ki je nastal z ozirom na veliko število delavstvu, ki je zaposleno v kranjskih tovarnah. Prvotno bi morula kranjska občina prispevati za razširitev obeh hodnikov, sedaj pa se je občinski upravi posrečilo izposlovati pri ministru g. dr. Kreku odlok, po katerem 1k> občina krila stroške razširitve samo enega hodnika, dočim bo za cestišče in pa za drugi hodnik krila stroške država. Stroški občine so prora-čunani na približno 163.000 din. Sedanje cestišče, ki je preozko ter tudi zelo nerodno radi prevelikih kock, s katerimi je tlakovano, bodo razširili na vsako stran za širino sedanjih hodnikov. Obenem bodo tudi cestišče tlakovali najbrže z malimi kockami. Most sam bodo na vsako strun razširili za 210 ter bo na eni strani kolesarska steza, druga stran pa samo za pešce. Na ta način se bo uredil ves promet čez most, kar bo gotovo služilo Za večjo varnost kakor pešcev tako tudi kolesarjev. Skupno združenje obrtnikov obveščal vse prijavljence, da se vrši slikarski in pleskarski tečaj od 18. januarja do 4. februurja. Informacije v pisarni združenja. Solea krema 3.-, 5.-, 10.-, milo 7.50. Za trgovce po orig. tovarniških cenah. Glavno zastopstvo za Gorenjsko: H I N K O POD J A VORSEK - KRANJ. Sknpno združenje obrtnikov opozarja vse člane mizarje, da se bo vršil v najkrajšem času v Ljubljani tečaj za strokovno risanje in notranjo arhitekturo in sicer ob nedeljah dopoldne. Istočasno se bodo vršili večerni tečaji od poli 19. do 21. ure z.a mojstre in pomočnike. Predavanja bodo o kalkulaciji, obrtnem knjigovodstvu, o blagoznanstvu, tehnologiji lesa in o slogih. Predavali bodo gg. inž. G. Ogrin, profesor g. Lenarčič in strokovni učitelj g. Dolak. Informirati se je takoj pri Zbornici ta TOI v Ljubljani, Bethovnova ulica 10/11. Člani, upoštevajte nujnost in važnosti »Gorenjski rejec malih živali v Kranja" vljudno obvešča, da "e bo vršil v nedeljo, dne 15. januarja 1939. ob 9.30 uri v društvenem prostoru gostilne »Zlata riba" Kranj, sejmišče, 4. redni občni zbor s sledečim sporedom: 1.) pozdmvni nagovor, 2.) poročilu odborn kov, 3.) poročila računskih preglednikov, 4) volitve, in 5.) predlogi in slučajnosti. Vsi člani, prijatelji in ljubitelji malih živuli najvljudneje vabljeni. Za člane obvezno! Odbor. Šoferski izpiti poklicnih šoferjev in amo-vozačev motornih vozil se bodo vrš U zu okraje Kranj, Radovljica in Skofja Loku v či trtek, dne 26. januarja 1939. ob 8. uri pri okra„nem nučelstvu v Kranju. Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje pravočasno vložijo pri okrajnem nučelstvu v Kranju. „Kraljevič in siromak" je naslov filma, ki se te dni predvaja v kinu Srnartinski dom. To jo res prvovrstno delo Murk Twaina in priporočamo, da si ta film ogledate. TR2IC Delavska organizacija. V ponedeljek 9. januarja se je vršilo zborovanje katoliškega delavstvu v Našem domu. Zbo,ovanje je vodil .g. svetnik Anton Vovk, ki je v uvodnih besedah označil namen zborovanja in obenem pozdravil gg. Rudolfa Smcrsuja in Franc Pre-žilja. Pomen katoliške delavske stroko ne organizacije je v daljšem govoru razložil tov. Smersu ter je pozival delavstvo, naj vstopi v Zvezo združenih delavcev, katera hoče ohraniti delavski stan v katoliški in slovenski narodni skupnosti. Njegov govor je še izpopolnil tov. Preželj, ki je obrazložil, zakaj je mo-■•ala nastati Zveza združenih delavcev, ter bodril navzoče k vztrajnosti v borbi za prave interese delavstva. Oba govornika sta povdar-jala, da za našega delavca ni primeren marksizem, da je to tuji nauk, vsled česar ne more prinesti delavcem tistega, kar naš slovenski človek potrebuje. Nato se je dvignil predsednik skupine JSZ in izjavil v svojem in v imenu ostalih članov odbora, da izstopa iz JSZ in se pridružuje ZZD, kar so navzoči z navdušenjem sprejeli. Nato se je izvolil odbor, kateri ima nalogo, da pripravi vse potrebno za ustanovni občni zbor organizacije ZZD. katerim sta se še pridružila tovariša Salberger Nadko in Oman Franc. S tem dejstvom je bil prebit led, v katerega je skušala ukLnti centrala JSZ v Ljubljani naše tržiško delavstvo, katero pa bo z novim pogumom stopilo nu i plan v borbo za svoje katoliške ideale in stunovske interese. Občni zbor. V soboto, dne 14. januarja bo ob poli osmi uri zvečer v gost'lni in kavarni Juvornik 31. redni občni zbor Podružnice Slovenskega planinskega društva v Tržiču. Na dnevnem redu so poročila o delu v minulem letu in volitve novega odbora. Ker je dnevni red izredno važen, vab'mo člane k obilni udeležbi. Prvo planinsko foto-razstavo priredi v soboto 14. januarja od 6 do 8. ure zvečer in v nedeljo 15. januarja od 9. ure zjutraj do 6. ure zvečer foto odsek SPD v Tržiču v društvenem prostoru v mestnem domu. Razstavljene bodo slike naših planin, tržiške okolice in Tržiča samega. Vstop je prost. Izžrebani obiskovalec prejme izbrano sliko. Ker je to prva taka razstava v Tržiču, vabimo vse prijatelje lepih slik k obisku. Na smuški skakalnici Fantovskega od«eka pri Sv. Jožefu je ob prostih dnevih zete živahno. Člani odseka pridno vadijo in kakor vse kuže bodo ob blagoslovitvi, ki bo koncem mesca, domači člani pokazali že lepe uspehe. Tudi zanimanje med Tržičani je veliko ter gledalcev nikoli ne manjka. Člane in mladce opozarjamo, da se vrši v soboto popoldne in v nedeljo ves dan tečaj za skakanje, SKOFJA LOKA Podružnica Slovenskega čebelarskega društva v Škof ji Loki bo imela svoj občni zbor in predavanje v nedeljo 22. januarju 19~9. ob 9. uri dopoldne v mestni posvetovalnici. Predaval bo g. dr. Leo Kocjan o temi »Čebel-ne bolezni". K temu strokovnemu predavanju so vabljeni vsi čebelarji in vsi, ki se ta to zanimajo. Hlapec Jernej in njegova pravica. Agilna društvena gledališka družina bo ob fpriliki 20 letnice smrti velikega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja proslavila ta datum s tem, da bo v nedeljo 22. januarju ob 8. uri zve- m: Naznanilo! »Pri Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjava, da sva prevzela staroznano kranjsko restavracijo Peterčku" Vsem se prav toplo priporočava. Pavel In Anica Koncillja Kranj, Mestni trg it. i. čer uprizorila poleg spominskega govora in nekaj deklamacij tudi njegovo nepozabno delo ..Hlapec Jernej in njegova pravica" S to proslavo se bo naše društvo vsaj delno oddolžilo spominu velikega slovenskega moža. Za pustno nedeljo pa pripravljajo naši vrli igralci veselo igro „Dva para se ženita". Za praznik sv. Jožefa se pripravlja velika telovadna akademija FO in DK. Prav pa je tudi, da omenimo zadnjo predstavo na sv. Treh kraljev.ko so se nam predstavili naši vrli dijaki z igro »Scapinove zvijače". Res dobro so se odrezali. Lahko rečemo, da nismo toliko pričakovali od njih. Želeli bi jih še večkrat videti na našem odru. Močno gibanje za prestop v ZZD se čuti v tovarni »Šešir" med delavstvom, ki je bilo do sedaj organizirano v JSZ. KRIŽE „V valovih bolesti" je naslov igri, ki jo priredi dramatični odsek Prosvetnega društva v nedeljo 22. t. m. ob 3. uri popoldne. Prepričani smo, da bo dvorana zopet nabito polna, ker je povpraševanje po vstopnicah že sedaj veliko. Priporočamo vsem, da si nabavijo vstopnice pravočasno v konsumu. Kljub temu, da je ta drama nenavadno lepa, ne bo ponovljena. Smučarska tekma. Fantovski odsek je priredil v nedeljo 8. januarja dopoldne smučarsko tekmo za mladce v teku na 3 km z višinsko razliko 100 m. Tekmovalo je 9 mladcev in je prvi, t. j. Keršič Stanko prevozil zelo naporno progo v rekordnem času 13 minut 47 sekund. Prvi trije so prejeli nagrade. — Ako bodo snežne razmere dopuščaj: bo priredil Fantovski odsek še eno tekmo za mladce na progi 6 km in za odrasle sankaško tekmo iz Gozda. Datum bomo objavili tadi v Go.eiijcu. Fantovski sestanek. Pozivajo se vsi člani FO, da se zanesljivo udeležijo sestanka v soboto zvečer, t. j. 14. januarja ob poli osmi uri v garderobi Prosvetnega domu. Se enkrat Pridite sigurno, in obvestite o tem pri jate'je! Preselila se je v tiho domovanje. V noči od 5. na 6. januar je bela žena iztegnila svojo ledeno roko nad mlado mater Marijo Lrbanc iz Ziganje vasi. Pokojna je bila vzor mladih mater. Na vsakem njenem koraku si ji čital skrb za svojo družino. A kljub velikemu delu in dolgi poti v tovarno v Tržič, je pogosto prihajala v cerkev in pristopala k mizi Gospodovi. Bila je članica Marijine družbe in Prosvetnega društva. Vest o njeni smrti je pretresla vso okolico tembolj, ker je bila v blagoslovljenem stanju. Pokopali smo jo zelo slovesno 8. t. m. ob navzočnosti nad 350 ljudi; med njimi veliko število članov Prosvetnega društva z zastavo — enako od Marijine družbe. Moški zbor Prosvetnega društva ji je zapel na domu, v cerkvi in ob grobu primerne žalostinke. Pokojna zapušča moža in dva otročička. Naj ji sveti Večna luč! Ostalim, naše globoko sožalje. LOM Proslava 20 letnice Jugoslavije. Domače Prosvetno društvo je priredilo v nedeljo 8. januarja pod skrbnim vodstvom g župnika proslavo 20 letnice Jugoslavije v šolskih prostorih. Ob obilni udeležbi se jo vršila proslava s pestrim sporedom in s petjem domačega mešanega zbora, ki je lepo zapel 4 narodne pesmi, s 3 deklamacijami, primernimi za to pioslavo in s slavnostnim govorom, ki ga je imel mesto zadržanega g. prof. Fortune akademik Murnik Ciril iz Kranja. Proslava je potekla v prijetnem domačem razpoloženju. Zal, da nismo opazili na proslavi med udele-le/enci ljudi, ki se trkajo na prsa, da so le oni pravi sinovi Jugoslavije in so člani raznih viteških organizacij. < STARA LOK A Krajevna Kmečka zveza za občino Stara Loka priredi v nedeljo, 15. januarja v Retečah v stari šoli celodnevni kmetijski tečai. Na tečaju bodo govorili: okrajni kmetijski referent g. Hladnik, okrajni živinozdravnik g. dr. Kocjan, dalje sodnik Stola sedmorice v Zagrebu g. dr. Rant in zastopnik glavnega odigra Kmečke zveze v Ljubljani. Tečaj se bo vršil dopoldne od 9. — 12. in popoldne od 15. do 18. ure. Dolžnost vsakega zavednega člana je, da se tega tečaja udeleži! CERKLJE Občni zbor. V nedeljo 15. januarja je po litanijah v mali dvorani Ljudskega doma občni zbor Prosvetnega društva. Vsi člani gotovo pridite, prijatelji vabljeni I Akcija za nove orgle. V nedeljo 8. januarja smo imeii v naši sredi stolnega dekana dr. Franca Kimovca, ki nas je navdušil z njemu lastno prepričevalnostjo, da moramo iz naše lepe cerkve, otdUtraniti stare orgJe in postaviti nove. Orgle moramo imeti, zato bomo radi prispevali za nje. Tako je bilo iro-vorjenje med nami. Po nekaterih vaseh so prispevke že pobirali. Pobiralci pravijo, da s tako dobro voljo ljudje še menda nikdar niso dajali denarja kot sedaj. To je hvalevredno, tudi druge vasi bodo sledile vzgledu teh ter ohranile to dobro voljo. Vse zanima ali bodo v orgle prišli tudi »ocvirki" — zvonovi. Če bodo orgle nove, naj bodo v vseh ozirih popolne, pa fiaj stane magari nekaj jurjev več. Tako je mnenje med nami. Denar za to se mora dobiti. Nekdo je predlagal: »Ta denar naj zberejo fantje in dekleta med seboj po vaseh." Zganimo se, da bodo orgle kot je cerkev in pokopališče v ponos lepi cerkljanski fari! Kranjski prijatelj našega lista je bil pretečem teden v Cerkljah in je našemu uredniku pripovedoval o čudovitem dvoboju. G. Jul-če, vodja in odbornik viteške organizacije — toda brez članov — in »firer" naših štirih mačkov, je obdolžil kmečkega fanta, da je nabil v noči pred volitvami na hiši njegove matere plakate, ki so jasno predočevali, kako nehvaležno vlogo je g. Julče igral v času »sedmih suhih krav" jeenesarskega režima v cerkljanski fari. Fanta je treba na vsak način za tak »protidržavni zločin" strogo kaznovati. Tako so modrovali gospod »firer". Kar na cesti so se fanta lotili. Fant, pa ne bodi len, se tudi tako hojevitega g. »firerja" ni ustrašil, čeprav so g. »firer" pričakovali vsaj malo strahu, ko so vendar imeli nekdaj celo cerkljansko obči" no v strahu kot vodilna oseba ua. našem »magistratu". Fant je bil celo tako navdušen, da je vse udarce vračal s podvojeno silo in tudi podvojenim učinkom. Tako nam je povedal naš kranjski informator. Za bolj natančno pojasnilo pa prosimo g. Julčeta ali pa Janeza in Jaka. Morda pa celo prejmemo kakšen: Ni res, ampak je res; ni res, ampak je nasprotno res... Pri nas se je pojavila zelo čudna bolezen, ki kaže, da se bo precej razširila, če naše zdravstvene ustanove ne bodo ukrenile vse potrebno, seveda to pa le v pravem času. Nekdo je spahnil palec, pa pravi, da je to reumatizeim, dočim drugi menijo. H« je to posledica slabo usmerjenega udarca. Zravni-ška znanost bo že ugotovila točen vzrok, pa tudi zdravilo. Če bo za zdravilo potre'>en samo krepak naš fant, bo zdravnikom delo še olajšano. 14. januarja 1939 ob 20. uri v Kranju v vseh prostorih hotela Stara pošta. Vstopnina 5 din. veliki lovski družabni večer Bar, bife, šramef, salonski orkester. Godba 1. planinskega pešpolka iz Škofje Loke. »GOWEN) H BREG PRI KRANJU Dramatični odsek gasilske čete uprizori v nedeljo, dne 15. januarja ob 3. uri popoldne b po narodno igro v 3. dejanjih (5 slikah) .Črna žena". Pridite na to res lepo igro, od bi i/u in daleč, nc bo vam žali ŠMARTIN PRI KRANJU Kino Smartinski dom nam bo prikazal te dni velefilm, Mark Twainovo delo: ..Krulje-vič in siromak". Kdo Se na čital te zanimive zgodbe o čudoviti zamenjavi dvojnikov kraljeviča in berača? Berač je postal kralj a kralj berač. Videli bomo, kako je največji junak, ki je z mečem iskal svojo srečo, rešil prestol in postavil nanj pravega kralja. To prezanimivo zgodbo je- napisal največji pisec Mark Twain z velikim študijem. Preštudiral je angleške kraljevske rodbine in sploh zgodovino. Mnogo f,a je stalo truda, da je napisal, kakor je je stalo mnogo trudu tvornico Warner Bros, da je stvorila res tako ogromen film. Zato ne zamu.lite ugodne prilike in si oglejte to res prvorazredno delo. Slike za nove delavske knjižice dobite nailepše in najce-cenejše pri Fofo Jug - Kranj ŠENČUR Ker nekateri volilci dr. Mačka v šenčurski občini še vedno vedo povedati, kako sijajne številke so odr : pri zadnjih volitvah po posameznih vaseti, mo zaprosili JRZ v Šenčurju za točne podatke, katere priobčujemo. Za isto dr. Stojadinoviča Za listo dr. Mačka je glasovalo: je glasovalo: Šenčur.....118........56 Srednja vas ... 37........6 Luže......44........4 01 ševek.....62........— Hoiemaže.....43 ,.......3 Visoko.....61........11 Milje......14........- Voglje.....43........30 Voklo...... . 70........2 Prebačevo .... 42........— Hrastje.....16........1 Velesovo .... 123........3 Ni še ugotovljeno iz katere vasi . . — . . .... . . 4 SKUPAJ .... 863 ....... 120 Številke kažejo tako razliko, du so se volilci dr. Mačka malo ali pa še veliko prekmalu veselili, da bodo gospodarji lepe šenčurske ol>čine, o kateri so imeli zadnje čase tako lepe sanje. V zmng« dr. Mačku je verovul tudi mrliški oglednik, ker je g tako navdušenostjo oddal glas za dr. Mačka. , J. JŠum ~JM Dekleta, ki bi se rade poročile še tu pred-pust, so naročile dopisniku ..Gorenjca", naj malo potom dopisa opomni tiste samce, ki so že zdarnej zreli za zakonski stan. Morda so pozabili, da je sedaj predpustni čas in ako mislijo zamenjati svoj stan, naj storijo to čim prej, ker predpust bo vedno krajši! Majhen in miren potok je Poljanščic«, ki teče skozi vasi Luže, Srednjo vas in Šenčur. Toda v torek zjutraj ob 3. uri pa je pokazal, da ni tako skromen, kot je videti. Nastopil je s tako silo v vasi Luže, da je moral cerkovnik z klenkanjem zvona ter klicati ljudi na pomoč, da so reševali živino iz hlevov itd. Tudi cerkvi ni bilo prizanešeno, ker je voda udrla v notranjščino. Gasilci so morali prav krepko prijeti za delo, da ni bilo še hujše katastrofe. V Srednji vasi je bilo nekoliko bolje, ker so bili ljudje že obveščeni, kaj se godi na Lužah, zato so takoj očistili graben, kakor tudi v Šenčurju, kamor je voda pritekla že mirnim potom skozi Šenčur po novi grapi, ki jo je dal narediti lansko leto g. župan — v Levčevo jamo, kjer se potem zgubi v podzemlje. GOSPODINJE - NE POZABITE NA DAVČNE KARTE. Po čl. 95. zakona o neposrednih davkih je za vsako služkinjo do konca januarja vsakega leta, odnosno v 15 dneh po sprejemu v službo nabaviti davčno karto. To dobite pri davčni upravi v Kranja za ceno 52.- din. S seboj prinesite kolek za 25 din banovinske vrednosti, ki se lepi na davčno karto. V Kranju prodaja te kolke trafika Lampret nasproti trgovine Knnt. Poslodavec, ki davčne karte obče ne nabavi, aH jo nabavi prekasno, plača petkratno vrednost davčne karte in takso na obsodbo poleg vrednosti davčne karte, to je nekaj nad 400.-din. Čebelarski kotiček Čelelarska podružnica v Kranju je imela, dne 6. januarja 1939. letni občni 'zbor v prostorih gostilne g. Fr. Grajzar na Primsko-vem. Udeležba je bila zelo zadovoljiva, kot še nikoli, saj je prišlo na občni zbor nad polovico članov, tako da je bila soba skoro premajhna. S tem so člani pokazali, da so zavedni in da je v skupnem delovanju moč. Z velikim zanimanjem so poslušali poročilo odbora, kateri je neumorno delal na polju izboljšanja čebelarstva. Mnogo se je žrtvoval, du so je ustanovila plemenilna postaja v Kokri za vzrejo matic in da se je ustanovila „Zveza gorenjskih čebelarskih podružnic Antona Janše" s sedežem v Kranju in drugo. Ker je dosedanji odbor zelo povzdignil društvo in tudi pridobil na članstvu, saj se je pomnožilo za še enkratno število, in za priznano mu delo, je hotelo članstvo, da ostu-ne stari odbor. Odbor se je volil z majhno izpremembo in sicer tako: Predsednik: g. Japclj Ivan, poslovodja, Kranj. Podpredsednik: g. Kuharic Silvester, šolski upravitelj, Voklo. Blagajnik: g. Roos Albert, davčni inšpektor v p. Kranj. Tajnik: g. Lavrenčič Ivan, trgovski sotrud-nik. Kranj. Gospodar: g. Javornik Ivan, orož. v p., Stra-žišče. Odborniki: g. Pctrič Mohor, poslovodja. Kranj; g. Lukunc Peter posestnik. Orehoviie: g. Ravnik Janko, strok, učitelj, Kranj; g. Eržen Anton, državni cestar, Kranj; g. Hribar Peter, posestnik, Srakovlje. Novi odbor opozarja že sedaj članstvo, da se, polnoštevilno udeleži predavanja, katerega bo imel g. I Okorn, referent za čebelarstvo pri kr. banski upravi v Ljubljani, kateri pa se seduj ni mogel vršiti zaradi nepredvidenih zaprek. Zato se bo predavanje vršilo v poznejšem času, o čemer se bo članstvo pravočasno obvestilo. Na občnem zboru se je določilo, da ima društvo svojo veselico, dne 4. junija t. 1. ter se prosi sosedna društva, da se na to ozirajo in da svojih prireditev ne prirejajo na tu dan. G. predsednik se je vsem članom zahvalil za veliko udeležbo in prosil, da se novemu odboru istotako polnoštevilno vedno odzovejo. Stražišče. V nedeljo 15. januarja ob 10. uri dopoldne bo v Stražišču pri g. Tepinetu zaključek šahovskega turnirja za prvenstvo Stražišča, do nedeljo pa se bodo odigrale še viseče partije. Ob tej priliki bodo razdeljene tudi nagrade. Vodstvo turnirja se tem potom zahvaljuje vsem darovalcem za naklonjenost. Rezultati bodO objavljeni prihodnjič. MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0"50. Najmanjši znesek je 6 D. Važno! Modroce, otomane, spalne diva- ne i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Na skali 5 (v hiši g. Šipica). Stanovanje, enosobno — eventuelno dvosobno — oddam mirnima zakoncema. Primskovo 106, nasproti šole. Kontorist in ja začetnica, popolna v nemščini in srbohrvaščini dobi takoj mesto. Ponudbe nasloviti nu „Tkalnica jute", Kranj. Sprejemajo se delavke za šivanje ženskega perila. 6 dnevno učenje brezplačno. Istotam luhko dobijo tudi stroje na nizko mesečno odplačevanje. Zglasiti se je na Cesti na Golnik št. 1 (Majdičeva hiša). Dva trisobna stanovanja v sredini mesta se. oddasta takoj. Naslov v upravi. Sprejme se vajenec, ostalo po dogovoru. Na-dižar Franc, mizarstvo, Kranj. Oddam stanovanje Na planini s 1- marcem: 2 sobi, kopalnica in pritikline. Naslov v upravi. Kupimo večjo množino rabljenih steklenic. Kovina, Kranj. Resen inštruktor želi takoj poučevati srednješolca. Uspeh zajamčen. Naslov v upravi. Enonadstropna hiša v centru mesta, pripravna za trgovino ali obrt, se ugodno proda. Resni reflektanti naj oddajo svoje naslove v upravi. Ženini in neveste! Pred nakupom pohištva si oglejte zelogo pri Lužovec Franc, mizarstvo, Cerklje št. 11, kjer dobite kompletne spalnice, vezane, že od 2500.— din dalje. Prodam „gepelj" v dobrem stanju. Trebar Anton, Pševo 17. Sprejme se takoj vajenec. Nova zlatarska delavnica Hvala Franc, Kranj, Savksj breg 12 Pozor I Fozor! Čevljarna „EIita" Kranj Vam nudi najugodnejši nakup vsakovrstnih čevljev za zimo, kakor šport, smuč iz nepremočljive krom kože in snloh za štra-pac, kakor tudi vse vrste luksuznih čevljev najnovejših modelov. Poskusite in preprečali se boste, da so „Elita" čevlji najboljši. Sprejemamo tudi popravila ter jih najhitreje in najvestneje izvršujemo. Kupuj domače blago! Ročno deloi Novoporočeni! Najlepše in najcenejše spominske slike na poroko Vam izvrši Foto Jug - Kranj Cviček pravi dolenjski, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani, Frankopanska ulica M. Vsak petek sveže morske ribe. Toči se zajamčeno originalni iDING AČ. Hotel »Stara pošta", Kranj poceni primerna darila! Ure, zlatnina, In druga darila pri Ranižusu v Kranju se bodo dobila 1 B. RANGUS zlatar in sodni cenilec v Kranju 14 karatni zlati prstani že od 70 din dalj« Take ure od 100 din dalje Zlato in srebro kupujem po najvišji dnevni cenil 14 karatni zlati uhani že od 60 din dalje Zahvala vsem, ki so ob smrti naše predrage soproge in mame, gospe MARIJE REBOLJ sočustvovali z nami, darovali cvetje in vence ter jo spremili k večnemu počitku, se najiskrenejše zahvaljujemo. Posebno pa smo dolžni zahvalo prečasliti duhovščini ter čč. sestram in g. dr. Fajdigu, ki so pokojnici lajšali poslednje ure ter zastopstvu uradništva in delavstva tovarne Semperit in lntex za poklonjeno cvetje. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 16. januarja 1.1. ob 8. uri v župni cerkvi. KRANJ, dne 12. januarja 1938. Žalujoči osiaii. Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan v Kranjn. Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranja.