List 9.
Pretres stelje.
Spisal Tone Kolenčekov.   *
Štel jo rabimo iz dveh namenov in sicer, da živini mehko posteljo napravimo in da ž njo tekoče in trde živinske odpadke lože zbiramo.
Stelja je raznotera; naj jo razložim po njeni vrednosti: 1) slama; 2) praprot; 3) listje; 4) smrečje; 5) žaganje.
1. Slama. Slama je najbolja stelja. Ona zbira tekočine in trde odpadke. Tekočine posrka slama v luknjice, katere so v sredini. Tudi se pomnoži veljava s onimi rečmi, katere ima slama sama na sebi. Slama tudi trde reči veliko bolje obdrži, kakor druga stelja, ker je dolga in vsled tega ne pusti trdih tvarin razpadati. Ona tudi zemljo zboljsuje, ker napravlja mnogo malih luknjic, po katerih zrak po zemlji prehaja in tako
na njen razpad deluje.   Zatega voljo se slama najbolj priporoča za steljo.
2.   Praprot. Praprot tudi je dobra stelja, toda nikakor se ne sme primerjati slami. V praproti se ne nahaja toliko in tako velikih luknjic, kov slami in vsled tega ona ne more toliko tekočin popiti ko prva. Tudi se hitro polomi in ne drži trdih tvarin skupaj; vsled tega lahko mnogo gnoja izgubimo. Vsakako se nam toraj slama bolj priporoča, da ž njo živini podstiljamo, ko praprot.
3.  Listje. Listje ni nič kaj hvale vredno za pod-stiljanje. Zakaj ne? Zato, ker nima luknjic, vsled tega ne more tekočin popivati, ki se nam zaradi tega po-zgube. Listje nima samo po sebi veliko dobrih tvarin, tedaj tudi gnojne moči ne pomnožuje. Ako toraj leto za letom listje iz gozda vozimo, napravljamo gozdu veliko škode. Gozda nikdo ne gnoji, vendar zemlja potrebuje tudi redivnih tvarin , katere mora rastlinam oddati. Ako toraj gozdu vedno listje odpeljujemo, odvzamemo mu vedno več redivnih tvarin , da ne more dreves vzrejevati. Listje daje leto za letom gozdu nekoliko gnoja, in sicer se le tedaj , ko je ono popolno segnjilo. Ne pobirajmo toraj listja, ako hočemo gozde vzrejevati.
4.   Smrečje. Smrekove veje se sosekajo v ta namen drobno. S tako sosekanimi vejami se v hlevu nastilja. Taka stelja ne popije nič tekočin, vrh tega tudi trdih tvarin ne drži skupaj. Gnojna moč se sicer pomnoži s tvarinami, katere ima stelja, toda tudi to ne nadomestuje onega, kar izgubimo pri prevaževanji. Ker stelja dolgo ne segnjije, napravlja po zemlji vedno veče luknje, po katerih zrak deluje na razpad Zemljinih tvarin. Cim bolj stelja trohni, tim veče so luknje in tim več zraka dohaja v zemljo.
5.   Žaganje. Žaganje pomnožuje gnoj s tvarinami, ki jih ima, toda drugače nič ne veljd. Z žaganjem največ koristimo, ako ga predelamo v pomožni gnoj. Obračajmo ga tako, da nam več koristi.