ŠTEVILKA LETO Lil, 11. SEPTEMBER 2020 CENA 1.80 EUR STRAN 12 Novo šolsko leto Zgornjesavinjske šole sledijo navodilom, ki predstavljajo velik izziv Župan Matej Pečovnik: »Likvidnostna situacija v občini Nazarje je dobra in stabilna« Bankomati v dolini ostajajo tam, kjer so postavljeni V lovu velikih rib v Omišlju zmaga ekipi Aleša Bende Klemenšek prvi, Podkrižnik drugi v oponašanju jelenovega rukanja STRAN 10 STRAN 20 STRAN 20 Oglasi EKOLOŠKA GOVEJA KLOBASA ZA KUHANJE samo 5,75 € (rns a SOOg EKOLOS I PREKAJEN I GOVEDINA I ijmo fi,T5 i ¿«hI iJ SH> ¡f Naročila sprejemamo preko spietne trgovine na www.ekodar.si in po teiefonu na 065 557 296 ali 051 362 554. Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in ia vas Savinjske novice št. 37, 11. september 2020 2 Iz vsebine: Tretja stran BSH Hišni aparati Nazarje Med finalisti izbora za nagrado tovarna leta 2020 .................................6 Komunala Gornji Grad Vodo je zaradi motnosti treba prekuhavati ....6 Zlata maturantka Teja Božič Šele v srednji šoli ugotovila, kako zanimiva je ekonomija..................................21 Atletski miting Mihalinčeva najboljša med tekmovalci iz sedmih držav ...............25 Cestni kolesar Tilen Finkšt Covid-19 odnesel večino letošnjih dirk...........25 Poplavljala meteorna voda Občino Mozirje zajelo neurje z močnim dežjem........................................27 Maske v šolah izziv tako za učence kot za učitelje Šolsko leto 2020/2021 se je v Sloveniji začelo »normalno«, kar pomeni, da so 1. septembra v šolo odšli vsi učenci in dijaki, vendar z upoštevanjem določenih varnostnih ukrepov. Ministrica za izobraževanje dr. Simona Kustec je šolarje pospremila z naslednjimi besedami: »Verjamem, zaupam in vem, da ste pripravljeni učenci, dijaki in starši ter vsi skupaj. Pripravljeni, da bomo v šolo vstopili varno, da bomo pazili na svoje zdravje, drug na drugega in da si bomo zaupali. Med seboj, zaupali drug drugemu v šolskem sistemu in v prometu.« Poudarila je, da novo šolsko leto zaznamujejo trije Z-ji: »Prvi je znanje, drugi zdravje in tretji zaupanje. Zaupajmo si, verjemimo v to, da smo vsi na isti barki, ki jo imenujemo novo šolsko leto.« Po ostrih polemikah, predvsem glede priporočil, ki jih šole večinoma ne morejo upoštevati, je ministrstvo omililo varnostna priporočila na način, da če šola ne more organizirati dela v skladu s priporočili, lahko postopa tudi drugače. Šole morajo zagotavljati ustrezno razdaljo med učenci različnih oddelkov, redno umivanje rok in zračenje prostorov. Malica poteka v učilnicah, pri kosilu pa velja omejitev števila učencev, ki so lahko istočasno v jedilnici. Nacionalni inštitut za javno zdravje priporoča uporabo mask za vse učence v skupnih prostorih, v učilnicah pa učencem maske ni treba uporabljati. Po prvem tednu pouka ravnatelji poročajo o težavah z dosledno uporabo zaščitnih mask, pritiskih nekaterih staršev, ki zahtevajo, da njihov ot- rok ne nosi maske, in neenotnosti stroke. V praksi je zagotavljanje varnostne distance v šoli skoraj nemogoče. Do neke mere sicer za to skrbijo učitelji, ki opozarjajo učence, toda že naslednji trenutek, ko jim obrnejo hrbet, se učenci družijo, kot da ni omejitev. Nošenje mask je problem predvsem pri mlajših učencih, starejši so bolj odgovorni, razumejo priporočila in jih tudi upoštevajo. Mlajšim maske padajo po tleh, nato jih pobirajo, kar je zelo sporno iz zdravstvenega vidika, pogosto pa jih tudi kje pozabijo. »Glede tega, kako nošenje maske vpliva na otroke, bi otroke razdelil v tri skupine: eni so ubogljivi in maske nosijo, druga skupina nošenju mask nasprotuje, vendar maske vseeno nosijo, tretja skupina pa pri nošenju mask zelo trpi. Imeti masko dlje časa ni prijetno in zagotovo vpliva tudi na koncentracijo. Dolgotrajno vdihovanje izdihanega zraka naj bi bilo tudi nevarno. Posledice bomo šele ugotavljali,« opisuje dosedanje izkušnje ravnatelj ene od ljubljanskih osnovnih šol. Kakšen je pogled na začetek novega šolskega leta iz zornega kota ravnateljev zgornjesavinjskih šol, lahko preberete v tokratni temi tedna. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto LII, št. 37, 11. september 2020. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. 3711, september 2020 3 Tema tedna, Aktualno V NOVO SOLSKO LETO Z NEZIVLJENJSKIMI UKREPI? Zgornjesavinjske šole sledijo navodilom, ki predstavljajo velik izziv V novo šolsko leto, zaznamovano s socialno distanco, maskami in številnimi protikoronskimi ukrepi, je stopilo 191.000 učencev in 73.900 dijakov po vsej Sloveniji. V klopi zgornjesavinjskih šol je sedlo 1.484 učencev, med njimi 151 prvo-šolcev. Ob upoštevanju navodil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so se 1. septembra v šole vrnili vsi, torej po modelu B. NIJZ bo potek pouka še naprej sooblikoval, priporočila šolam bo tedensko prilagajal glede na trenutne zdravstvene oziroma epidemiološke razmere. STARŠI NAJ V ŠOLE NE POŠILJAJO BOLNIH OTROK Otroci in šolniki so bili na učna in delovna mesta pospremljeni s številnimi ukrepi z opozorilom, da se lahko ti večkrat spremenijo. Med osnovnimi ukrepi, s katerimi se morajo učitelji odločno spoprijeti, otroci pa sprijazniti, je nošenje mask na hodnikih in v skupnih prostorih, zagotavljanje ustrezne razdalje med učenci različnih oddelkov, tudi malica bo potekala v učilnici. Obvezno je redno umivanje rok in zračenje prostorov, na kosilu je lahko istočasno samo omejeno število otrok. Za omogočanje izvajanja izbirnih predmetov je dopuščena možnost združevanja učencev iz različnih oddelkov v skupine. Ker so šole zapr- te ustanove, na NIJZ opozarjajo na bistveno večjo možnost širjenja virusa v njih kot zunaj, zato je najpomembneje, da starši ne pošiljajo v šolo bolnih otrok. ZA MASKE NAJ BI POSKRBELI TAKO STARŠI KOT VRTCI IN ŠOLE Poleg tega je priporočljivo, da starši otroka že doma opremijo z masko, za dovoljšno zalogo mask na šolah pa naj bi poskrbele občine. 2e sredi julija pa je vlada odločila, da morajo vrtci in šole na svoje stroške zagotoviti zaščitna in druga sredstva ter opremo za najmanj en mesec svojega delovanja. O tem je šolsko ministr- stvo obvestilo obrambno ministrstvo, pod katerega sodi uprava za zašito in reševanje. Ker pa so se cene razkužil, rokavic in druge zaščitne opreme v času od epidemije zelo dvignile, ravnatelj ljubenske osnovne šole mag. Samo Kramer opozarja, da to izobraževalnim ustanovam ustvarja nove težave. Na NIJZ zagotavljajo, da so izdana priporočila zelo prilagojena slovenski situaciji, med drugim upoštevajo zelo različne prostorske pogoje slovenskih šol. Vodstva šol se na strokovnjake NIJZ še vedno obračajo s številnimi vprašanji. Kot zagotavljajo, nanje sproti odgovarjajo. i> OBČINA GORNJI GRAD Z novim šolskim kombijem bodo prevzeli del šolskih prevozov V gornjegrajski občini so letos izvedli javni razpis za izvajanje šolskih prevozov. Izbrali so najugodnejša ponudnika, ki bosta zagotavljala prevoze na relaciji Gornji Grad, Bočna in Nova Štifta, na relaciji Lenart in Florjan pa bodo šolske prevoze zagotavljali z novim šolskim kombijem, ki so ga kupili. BREZ NOVIH ZAPOSLITEV Za nakup kombija so se odločili že pred časom, saj bo to pomenilo velik prihranek pri stroških šolskih prevozov. Prevoze bo opravljal zaposleni na Komunali Gornji Grad, ki je šofer in je z novim šolskim letom prerazporejen na to delovno mesto, preostali čas pa bo še vedno opravljal dela za Komunalo, je povedal župan Anton Špeh. Nova zaposlitev tako ne bo potrebna. NAKUP BREZ KREDITA Kombi, ki so ga najprej nameravali kupiti na kredit, so že plačali. Uspešno so se namreč pogajali za prenovo ceste v Florjan in privarčevali toliko, da so sredstva prerazporedili za nakup kombija. Le-ta bo namenjen tudi društvom v kraju za razne prevoze. Štefka Sem Z novim šolskim kombijem se bodo izvajali prevozi v Lenart in Florjan. (Foto: TŠ) 4 Savinjske novice št. 37, 11. september 2020 Tema tedna SOLE SLEDIJO NAVODILOM, A NEKATERI UKREPI SO NEŽIVLJENJSKI Glavna skrb ravnateljev in ostalih zaposlenih v izobraževalnih ustanovah so ob začetku novega šolskega leta zagotovo predstavljali ukrepi v 1.484 ucencev je sedlo v klopi zgornjesavinjskih šol, med njimi 151 prvošolcev. zvezi s preprečevanjem širjenja bolezni covid-19. Iz vseh zgornjesavinjskih osnovnih šol so sporočili, da vse ukrepe izvajajo v skladu s priporočili NIJZ in navodili šolskega ministrstva. Ravnateljice in ravnatelji za- stanco med učenci. Tudi ravnatelj OS Rečica ob Savinji Peter Podgoršek je dejal, da je upoštevanje vseh ukrepov, »predvsem kar se tiče (ne)druženja učencev, preprosto neživljenjsko in organizacijsko neizvedljivo. Priporočila torej upoštevamo v skladu z našimi prostorskimi možnostmi in temu prilagajamo ukrepe, s katerimi nimamo posebnih težav«. Ravnanje v skladu z vsemi ukrepi lahko postane težavno, če bo prihajalo do bolniških odsotnosti, je opozorila ravnateljica OS Luče Andreja Urh. POLETJE NAMENJENO OBNOVAM STAVB IN OKOLICE Priprave na novo šolsko leto se niso vrtele le okoli protikoronskih ukrepov. Zgornjesavinjske izobra- OSNOVNA ŠOLA ŠTEVILO PRVOŠOLCEV ŠTEVILO VSEH UČENCEV Luče (od tega v Solčavi) 18 (1) 173 (21) Ljubno ob Savinji 24 229 Gornji Grad 13 221 Rečica ob Savinji 22 216 Nazarje 28 240 Mozirje 46 405 gotavljajo, da se trudijo upoštevati vsa priporočila, seveda pa sledenje navodilom in priporočilom predstavlja velik izziv. Ravnateljica OS Mozirje Andreja Hramec je poudarila, da je absolutno nemogoče zagotavljati di- ževalne ustanove so tudi letošnje poletje poskrbele za izvedbo potrebnih obnovitvenih ali vzdrževalnih del na šolskih stavbah in okolicah. Precej dela so imeli v Gornjem Gradu, saj so v času počitnic pos- Peter Podgoršek, OŠ Rečica ob Savinji »Upoštevanje vseh ukrepov, predvsem kar se tiče (ne)druženja učencev, je preprosto neži-vljenjsko in organizacijsko neizvedljivo. Priporočila torej upoštevamo v skladu z našimi prostorskimi možnostmi in temu prilagajamo ukrepe, s katerimi nimamo posebnih težav.« krbeli za zamenjavo oken v telovadnici, beljenje učilnic, brušenje parketa, nabavili so novo opremo za nekaj učilnic in šolsko knjižnico. V Mozirju so se lotili še večjega projekta, saj so v poletnem času začeli z gradnjo knjižnice in adaptacijo večnamenskega prostora. Gradbena dela bodo po besedah ravnateljice Hramčeve predvidoma zaključena v novembru. V Nazarjah je v zaključni fazi obnova dovoza do starega dela šole in kuhinje, sicer pa so v podružnič- ni šoli Smartno ob Dreti obnovili sanitarije. Nakupili so tudi nekaj računalniške opreme in pohištvo za učilnico tehnike in tehnologije. V Lučah so obnovili dve učilnici in zunanje igrišče, na Ljubnem ob Savinji so otroke pričakale barvite talne označbe ob osnovni šoli, s tem pa je poskrbljeno za še večjo prometno varnost šolarjev in vrtčevskih otrok. Na rečiški šoli pomembnejših obnovitvenih del niso izvajali. Tatiana Golob Vesna Lešnik, ravnateljica OŠ Nazarje: »Na OS Nazarje se trudimo v čim večji možni meri spoštovati ukrepe in priporočila NIJZ. Izziv nam predstavljajo vsa priporočila, saj je v takšnih okoliščinah organizacija dela precej zahtevna in predstavlja dodatno obremenitev za vse zaposlene. Želimo si predvsem pedagoškega miru, da bi vzgojno-izobraževalni proces stekel čim bolj nemoteno.« Andreja Hramec, ravnateljica OŠ Mozirje: »Trudimo se upoštevati navodila NIJZ. Seveda nam sledenje navodilom in ukrepom predstavljajo velik izziv. Absolutno nemogoče je zagotavljati distanco med učenci.« Mag. Samo Kramer, ravnatelj OŠ Ljubno ob Savinji: »V obilici ukrepov se zagotovo najde tudi kakšen ukrep, ki ga je težko zagotoviti. Potrudili se bomo, da bo zagotovljena varnost otrok. Tako kot vse šole se tudi mi trudimo, da bi zagotovili in v prihodnje zagotavljali v najboljši meri varno učno okolje vseh učenk in učencev na naši šoli. Počutje otrok in zaposlenih se mi zdi najpomembnejše. Vsi zaposleni pri nas se zavedajo pomembnosti izvajanja ukrepov in se po svojih močeh trudijo zagotavljati najboljše pogoje.« Blanka Nerad, ravnateljica OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad: »Na OS Frana Kocbeka Gornji Grad smo se prilagodili protokolu in aktivnostim v skladu s higienskimi priporočili za izvajanje pouka na šoli v času epidemije covid-19. Imamo ločena vhoda v šolo za učence razredne in predmetne stopnje. Učenci upoštevajo sprejeta navodila in priporočila. Ukrepom smo prilagodili tudi urnike.« Andreja Urh, ravnateljica OŠ Blaža Arniča Luče »V največji možni meri smo pripravili šolo v skladu z ukrepi, najtežje je ohranjati ustrezno razdaljo med učenci, predvsem pri prevozih in na šolskih hodnikih. Problem lahko nastane tudi, če bo prihajalo do bolniških odsotnosti zaposlenih.« Savinjske novice št. 37, 11. september 2020 5 Gospodarstvo BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Med finalisti izbora za nagrado tovarna leta 2020 Podjetje BSH Hišni aparati Nazarje je eden od treh finalistov letošnjega izbora Tovarna leta. Strokovna komisija bo v zaključnem delu izbora presojala še proizvajalca žarometov in svetlobne opreme za avtomobile Hella Saturnus Slovenija in proizvajalca arhitekturnih svetil Intra lighting. FINALISTI VLAGAJO V VSA KLJUČNA PODROČJA V družbi KPMG poslovno svetovanje, ki je strokovni partner projekta Tovarna leta, so izbor finalistov pojasnili takole: »Finalisti so poleg uspešnosti poslovanja med podjetji v ožjem izboru za nagrado tovarna leta 2020 najbolj izstopali po tehnološki naprednosti proizvodnje, skrbi za trajnostni razvoj oziroma okolje ter skrbi za zaposlene. Tudi v letošnjem izboru se je pokazalo, da je treba kontinuirano vlagati v vsa ključna področja. Pri finalistih bi omenili predvsem učinkovite naložbe v nove tehnologije, čedalje več izdelkov za končne uporabnike s področja IoT (internet stvari), naložbe, ki vključujejo razvoj in učinkovito uporabo analiz podatkov ter uporabo digitalnega dvojčka pri uvajanju novih proizvodnih linij, kar pripomore k boljši kakovosti ter varnosti zaposlenih in kupcev.« ODLIČNI PROIZVODNI REZULTATI BSH HIŠNIH APARATOV BSH Hišni aparati Nazarje so lani izdelali 567 tisoč samostojnih in vgradnih kavnih avtomatov srednjega in višjega cenovnega razreda ter 5,3 KOMUNALA GORNJI GRAD Vodo je zaradi motnosti treba prekuhavati V skladu s pravilnikom o pitni vodi Javno podjetje Komunala Gornji Grad do preklica priporoča prekuhavanje vode, ki je namenjena prehrani ljudi. V nedeljo, 6. septembra, je zaradi močnega deževja vodostaj izvira na zajetju Studenec močno narastel. Iz zajetja vodovoda Gornji Grad je zato začela dotekati izrazito motna voda. Voda se presvetljuje z UV žarnico, prav tako se vodi dodaja natrijev hipoklorit, vendar obstaja tveganje, da je zaradi motnosti učinkovitost dezinfekcije padla in da so v vodi posledično prisotni mikroorganizmi. ŠMS Podjetje BSH Hišni aparati Nazarje je eden od treh finalistov letošnjega izbora Tovarna leta. (Foto: Igor Solar) milijona malih gospodinjskih aparatov za pripravo hrane. Ob tem so za potrebe lastne proizvodnje in sestrskih tovarn na Poljskem in Kitajskem, kjer izdelujejo Boscheve avtomate za pripravo napitkov znamke Tassimo, izdelali še dober milijon mlinov za mletje kave. Najsodobnejšo tehnologijo uporabljajo pri izdelavi kavnih avtomatov, ki so najkompleksnejši izdelek v proizvodnem portfelju podjetja. Vsebu- NIVO EKO jejo namreč tudi do 550 sestavnih delov, kar je polovica več, kot jih je v pralnem stroju. ZMAGOVALEC ZNAN 15. OKTOBRA Najboljše proizvodno podjetje v Sloveniji bo nagrado tovarna leta 2020 prejelo 15. oktobra na slovesnosti v Ljubljani. Gostitelj sklepnega dogodka bo družba Ljubljanske mlekarne, ki je nosilec priznanja tovarna leta 2019. Franci Kotnik Izvajajo košnjo brežin ob Savinji in Dreti Avgusta so delavci podjetja Nivo Eko opravljali očiščevalna dela na brežinah Savinje in Drete. Izvajalec je oziroma še bo v okviru koncesijske pogodbe izvajal redne letne košnje na vodotokih območja Savinje in Sotle. Izvajajo košnje urejenih vodnih korit, delov priobalnih zemljišč in delov visokovodnih na- sipov. Naročnik košenj je ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode Sektor območja Savinja. »S košnjami smo pričeli v začetku maja, predvideno je, da se bodo zaključile do druge polovice oktobra,« so povedali v podjetju Nivo Eko. Marija Lebar Delavci podjetja Nivo Eko opravljajo očiščevalna dela na brežinah Savinje in Drete. (Foto: Igor Solar) 6 Savinjske novice št. 37, 11. september 2020 Iz občin, Šolstvo, Ljudje in dogodki i OBČINA LUCE Župan Ciril Rosc najboljšim učencev predal priznanja V ponedeljek, 31. avgusta, na zadnji dan počitnic, sta župan občine Luče Ciril Rosc in občinska uprava pripravila manjšo slovesnost za najboljše devetošolce, ki so osnovno šolanje zaključili v teh nenavadnih časih. Sprejema se je udeležilo vseh sedem učencev, ki so bili odlični vseh devet let. TOKRAT SPREJEM NA OBČINI 2e nekaj let v Lučah župan najboljšim učencev preda priznanja - tako imenovane županove petice. Običajno so podelitev pripravili v sklopu občinske proslave. Ker te letos zaradi znanih razlogov ni bilo, je župan mlade skupaj z razredničarko Hano Orešnik in sorazredničarko Branko Anželak ter ravnateljico Andrejo Urh povabil na sprejem. ŽUPAN POHVALIL NJIHOV USPEH Pohvalil je prizadevnost in vsakega povprašal po njegovi bodoči poklicni usmeritvi. Položil jim je na srce, da ostanejo povezani še naprej in da se po končanem šolanju oziroma študijo vrnejo v domače okolje. Občini Luče in Solčava, od koder prihajajo odličnjaki, sta že ob zaključku šolskega leta prispevali denar za vožnjo na zaključni šolski izlet. Marija Lebar Podelitev županovih petic (z leve:) Hana Orešnik, župan Ciril Rosc, nagrajeni učenci, Andreja Urh in Branka Anželak (fotodokumentacija Občine Luče) SAVINJA, TRNOVEC Nevestneži pustili kup smeti ob reki Obrežje Savinje med Renekom in Trnovcem, pri mostu, je vsako poletje priljubljena točka kopalcev. Voda je tu dokaj mirna, dovolj globoka, ob njej pa široko prodišče. Vse te naravne danosti ljudje z veseljem in upravičeno izkoriščajo za svojo zabavo in poletno osvežitev. Savinja je letos dosegala prijetne temperature, zato so ob njej posedale družine in druge družbe. Mnogi prostor izkoristijo tudi za kurjenje žara in piknike. ZA SABO PUSTILI CEL KUP SMETI A marsikdo kljub stalnemu opozarjanju in osveščanju na ekološko ravnanje in pospravljanje za sabo tega še vedno ne upošteva. Najlažje je smeti pustiti kar tam in živeti v prepričanju, da jih bo nekdo že pospravil, da bo drugo leto prostor zopet prijeten za uporabo. A to nikakor ne bi smelo biti samoumevno. NAMESTO LJUDI SMETI ODNAŠAJO NARASLE REKE V času, ko nas tedensko spremljajo hujši deževni nalivi, hitro zrastejo tudi gladine voda. Tudi Savinje, ki tako poskrbi za odnašanje smeti nevestnih kopalcev. Zal te smeti ne odnaša v Bukovžlak ali na katero izmed drugih odlagališč, ampak odlaga na bregovih vzdolž svoje poti. In smeti tam čakajo, da jih poberejo ribiči, ki se vsako leto podajo na spomladanske akcije čiščenja bregov rek, s katerimi gospodarijo. Pod mostom med Renekom in Trnovcem na obrežju Savinje so nevestni kopalci pustili cel kup smeti. PRAVOČASNO UKREPANJE Ob opozorilu na ta kup smeti, ki je bil pod mostom, je gospodar Ribiške družine Mozirje Dušan Žunter slednje sam pobral, naložil na prikolico in odpeljal. Pravočasno, preden bi jih voda raznesla do Mozirja ali še dlje. V vednost tistemu ali tistim, ki so jih tam pustili, da jih bo naslednje leto zopet čakala čista plaža. Tekst in foto: Benjamin Kanjir ŠOLSKI CENTER VELENJE Nagovor dijakom Novo šolsko leto so začeli tudi dijaki in študenti Šolskega centra Velenje, med katerimi so tudi mladi iz naše doline. Ob tej priložnosti jih je nagovoril direktor centra Janko Pogorelčnik. Mladim je zaželel zdravo in uspešno šolsko leto. Spomnil je, da so minulo šolsko leto zaznamovale razmere zaradi novega koronavirusa in pouk na daljavo. Letošnje šolsko leto na centru začenjajo »klasično« s prisotnostjo dijakov in po tako imenovanem planu B, pri čemer bodo upoštevali sprotna navodila zdravstvene stroke. Marija Lebar OBČINA REČICA OB SAVINJI Oviran promet Občina Rečica ob Savinji je z izvajalcem del podpisala pogodbo o sanaciji ceste Kote-Ma-rovt. Cesta bo obnovljena v celoti vključno z ele-ktro in telekomunikacijski vodi, javno razsvetljavo ter vodovodom. Do 10. novembra bo zaradi del popolna zapora dela ceste Kote-Rečica (kulturni dom). Obvozi so urejeni, dostop za stanovalce pa omogočen preko gradbišča. Vrednost investicije presega 43 tisoč evrov, od tega je občina pridobila nekaj več kot 33 tisoč evrov nepovratnih sredstev. Hkrati bo potekala obnovo vodovoda, naložbo ocenjujejo na 40 tisoč evrov. Izvajalec sanacije, ki bo predvidoma zaključena v začetku novembra, je Nizke gradnje Anton Kladnik s. p. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 37, 11. september 2020 7 Intervju ZDRAVNIK ALEKSANDAR DOPLIHAR, USTANOVITELJ AMBULANTE PRO BONO » Jugoslovansko zdravstvo je bilo v špici evropskega zdravstva« Zdravnik Aleksandar Doplihar: »Nagrade in priznanja me opominjajo me na to, da sem delal nekaj, kar bi morala narediti država.« Aleksandra Dopliharja na Mozirje vežejo sorodstvene vezi. V trškem jedru ima svoje zatočišče, kjer prebije več dni na leto. Letos se je za počitek v Mozirju odločil v poletnih mesecih. Je Kamničan, zdravnik, specialist medicine dela, promet in športa. Dodatno je usposobljen iz preventive pediatrije in ginekologije. Vrsto let kot prostovoljec pomaga socialno šibkim. Danes je upokojen, a kot sam pravi, mu zdravniški poklic ni predstavljal dela, temveč hobi. - Kaj vas je privedlo v zdravniški poklic? Otroštvo ste preživljali v Marija Bistrici, ste že takrat vedeli, da boste pomagali ljudem? Kako se spominjate svojega otroštva? Kot sedemletnik sem si poškodoval nogo in v celjski bolnici preživel tri mesece. Grozilo mi je celo, da mi bodo nogo odrezali, a se je mama uprla. Zdravljenje je bilo dolgotrajno, a me je za- »Gre za to, da prostovoljne ambulante v eni urejeni državi, ki skrbi za svoje prebivalstvo, ne bi smele obstajati.« nimalo vse, kar so z nogo počeli. No, noga je ostala, a že vse življenje težje hodim. Tedaj sem se odločil, da postanem zdravnik, ko odrastem. In ob tej odločitvi sem vztrajal. Ko sem zaključil gimnazijo, je bil problem z vpisom na medicinsko fakulteto. Tedaj sem malo kolebal, da se vpišem na veterino, kot se je že pred mano brat. A sem k sreči bil sprejet na medicino brez problema in sem tudi sam odšel v Zagreb. - Kako sta vam v spominu ostali osnovna šola in gimnazija? Osnovno šolo sem začel obiskovati v Celju. Ko sem bil star 11 let, se je pričela druga svetovna vojna in z družino smo bili izgnani v Srbijo. Nato sem šolanje nadaljeval tam. Po koncu vojne pa smo se vrnili nazaj v Celje, kjer sem obiskoval Prvo gimnazijo. - Kot zdravnik ste delali v Štorah, nato na republiškem zavodu za varstvo pri delu, pot vas je zanesla v Domžale in Kamnik, kjer ste pustili neizbrisen pečat. Kako gledate na ta aktivna leta svojega dela? Delali ste še v nekdanji Jugoslaviji, upokojili ste se ob osamosvojitvi Slovenije. Česa se najprej spomnite iz teh časov? Jugoslovansko zdravstvo je bilo v špici evropskega zdravstva. Imeli smo zelo dobro organizirano predvsem preventivo. V Storah smo imeli organizirane posebne tečaje, letovanja zaradi delovnih razmer. Ljudje so delali namreč s »Kaos se je začel leta 1988, ker je takratna oblast dovolila, da so zobozdravniki kot začetniki kaosa začeli delati doma.« šamotnim prahom. Delavci so imeli redne sistematske preglede. Tisti s poklicnimi boleznimi so dobili lažje delo. Otroci so imeli svoje dispanzerje, uvedli smo redne preglede za nosečnice v času nosečnosti. Delovali so šolski dispanzerji, otrokom smo svetovali pri poklicnem usmerjanju v primeru zdravstvenih težav. Zdravstvo ni imelo nikakršnih čakalnih vrst. - Kako pa danes ocenjujete razmere v slovenskem zdravstvu? Danes so čakalne vrste nesprejemljive, so umetno narejene. To so naredili zato, da bi lažje kasirali, saj si specialisti med seboj pošiljajo paciente. Kaos se je začel leta 1988, ker je takratna oblast dovolila, da so zobozdravniki kot začetniki kaosa začeli delati doma. Oni so prvi uvedli sistem naročanja in čakalne dobe. Za zalivko so naročili pacienta čez pol leta, če pa je plačal, je prišel takoj na vrsto. Zobozdravnik je storitev opravil v taisti ambulanti ali pa doma v kopalnici. To je oblast tolerirala, kar pa ni bilo prav. Tako so takoj po osamosvojitvi ljudje začeli rušiti zelo dobro organizirano zdravstvo v prejšnjem re- žimu. Pričeli so uvajati privatizacijo in amerikanizacijo - vse za denar. Sedaj nimamo resnega pristopa, ker imamo smolo, da v celotni zgodovini samostojne Slovenije nismo imeli niti enega dobrega zdravstvenega ministra. - Novi koronavirus je postal stalnica v našem življenju. Kako se mu po vašem mnenju Slovenija zoperstavlja? Zaradi tega virusa je pri vsem tem cirkusu, ki ga zganjamo, umrlo bistveno manj ljudi kot v prometnih nesrečah. Pa zaradi slednjega ne delamo panike. Zaradi gripe umre skoraj enako »Danes so čakalne vrste nesprejemljive, so umetno narejene. To so naredili zato, da bi lažje kasirali, saj si specialisti med seboj pošiljajo paciente.« število vsako leto, pa nismo nikoli ne vem koliko komplicirali. Pri nas v Sloveniji je malo obolelih v primerjavi z Italijo ali Ameriko in praktično zelo malo število umrlih. V istem času je namreč zaradi drugih bolezni umrlo bistveno več ljudi. Za moje pojme je zadeva predimenzionirana. Tisti, ki so uspeli na ta račun služiti, so si ustvarili dobre dobičke zaradi nabave mask in drugih preventivnih sredstev. - Na področju zdravstva ste pustili neizbrisen pečat v Kamniku. Izjemen je tudi vaš prispevek na področju prostovoljstva. Leta 2002 ste ustanovili Ambulanto s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja v Ljubljani (Pro Bono). Zakaj? Z osamosvojitvijo smo iz idealnega okolja za delavca prišli v grobo kapitalistično srenjo. Začeli smo maksimalno vrednotiti neokapitalizem, ki je vzel smer - samo denar in ničesar drugega. Ljudje so izgubili vso pravico, vso veljavo. Delavec je postal brezvreden, njegovo delo so razvrednotili, da bi ga čim manj plačali. In to samo zato, da lastniku proizvajalnih sredstev ostane čim več denarja. Ta kraja se je poznala na vseh področjih, najbolj v zdravstvu. Zdravstveni prispevek, ki smo ga plačevali, ni bil dovolj. Začeli so uvajati še prostovoljni prispevek. Ustanavljale so se privatne prakse, da bi skubili človeka, ki bi za svoje zdravje dal zadnjo paro, samo da ga dobi nazaj. Ukinili smo preventivne organizacije, preventivno dejavnost smo izničili tako za delavce kot otroke. Nimam nič proti koncesijam in privatnim ambulantam, a te ne morejo delati le štiri dni na 8 Savinjske novice št. 37, 11. september 2020 Intervju, Organizacije, Ljudje in dogodki teden. Prav tako ne sodelujejo v nočnih dežurnih službah, ne sodelujejo v zagotavljanju nedeljskega in prazničnega dežurstva. Ko so začeli z uvajanjem privatnih praks, niso zakonsko uredili teh razmerij. Uredili so pravice, ne pa tudi dolžnosti teh privatnih ordinacij. - Se vam zdi pomembno, da tudi na tak način pomagate ljudem? Začeli smo januarja 2002 in smo imeli letno deset do dvanajst tisoč pregledov na leto. Sam sem delal kot vodja ambulante, a mi je pomagalo petindvajset drugih prostovoljcev - zdrav- »Z osamosvojitvijo smo iz idealnega okolja za delavca prišli v grobo kapitalistično srenjo. Začeli smo maksimalno vrednotiti neo-kapitalizem, ki je vzel smer - samo denar in ničesar drugega.« nikov. Pet let pozneje smo ustanovili podobne ambulante v Mariboru in drugod. Vedno več je bilo ljudi, ki niso imeli zdravstvenega zavarovanja. Čutil sem dolžnost, da jim pomagam. Sicer pa, ko sem se odpravil v ambulanto, sem razmišljal o tujih problemih in so moji zato bili manjši oziroma sem na njih pozabil. - S kakšnimi problemi se srečujete v ambulanti Pro Bono? Občan iz Mozirja nas je obvestil, da se je v Lokah zelo razrastla tujerodna invazivna rastlina. Nahajališče je v bližini čistilne naprave in naselja ob Savinji. Na zapuščeni, nad 500 m2 veliki parceli raste ambrozija, ki je nevarna ljudem in nekaterim živalim hlevske reje. Občani, sploh pa lastnik zemljišča so dolžni inšpekcijskim organom prijavljati pojav ras- Ena največjih svinjarij naše samostojne Slovenije so izbrisani. 25 tisoč ljudi smo črtali in jim vzeli vse pravice in jih postavili na cesto, kljub temu, da so leta in leta delali najtežja in najbolj »Nimam nič proti koncesijam in privatnim ambulantam, a te ne morejo delati le štiri dni na teden. Prav tako ne sodelujejo v nočnih dežurnih službah, ne sodelujejo v zagotavljanju nedeljskega in prazničnega dežurstva.« nehvaležna dela v naši državi. Številni upokojenci kljub polni delovni dobi nimajo tako velike pokojnine, da bi si lahko privoščili zdravila ali da bi v domu starejših lahko preživeli svoja stara leta. Tako smo se poleg zdravstvenih težav srečevali tudi s psihičnimi in socialnimi problemi. Zato smo dobili tudi socialno delavko, ki je po pravni plati urejala vse dokumente. K nam so namreč prihajali tudi Romi in brezdomci, ki niso imeli ne dokumentov ne potrdil o bivanju. - Kakšni so pacienti Pro Bono ambulante? To so ljudje, ki nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja. Sprva so to bili izbrisani, številni klošarji, Romi. Potem se je okrog leta 1993 začelo masovno odpuščanje ljudi, ki so postali tako imenovani tehnološki višek. Država je dovo- tišč te nevarne kulture. Zakonodaja in uredbe predvidevajo hitro in učinkovito preprečevanje širjenja strupenih rastlin, kar ambrozija zagotovo je. To velja še za več drugih tujerodnih rastlin, ki vse pogosteje poraščajo porečja potokov in Drete ter Savinje v srednjem in nižjem toku. Tekst in foto: Jože Miklavc lila, da so enostavno metali ljudi na cesto, da so lastniki imeli čim večje dobičke. Med njimi so tudi podjetniki, ki jim dolguje država in si ne morejo plačati prispevka. A brez plačanega prispevka ne morejo k zdravniku. - Prejeli ste veliko različnih priznanj za svoje delo. Od Slovenca leta do naj prostovoljca in državnega odlikovanja red za zasluge ... Kaj vam pomenijo ta priznanja? Opominjajo me na to, da sem delal nekaj, kar bi morala narediti država. Gre za to, da prostovoljne ambulante v eni urejeni državi, ki skrbi za svoje prebivalstvo, ne bi smele obstajati. - A vi ste čutili skrb do sočloveka in se predajali tistim, ki so vas rabili. Ja. Seveda. Zato pa smo rekli, da bodo ambulante kratkotrajen projekt. Mislili smo namreč, da bomo tako spodbudili državo in politiko, da bo začela temu problemu posvečati večjo pozornost. A smo se ušteli. - Radi prihajate v Mozirje in v Zgornjo Savinjsko dolino. Kakšna je? »Ena največjih svinjarij naše samostojne Slovenije so izbrisani. 25 tisoč ljudi smo črtali in jim vzeli vse pravice in jih postavili na cesto, kljub temu, da so leta in leta delali najtežja in najbolj nehvaležna dela v naši državi.« Lepa, že kot otrok sem rad hodil v hribe, povzpel sem se na kar nekaj vrhov. Bil sem na Okrešlju, Korošici. Smučal sem na Golteh. Vedno sem se rad podal v Logarsko dolino in Robanov kot. Sedaj se zaradi zdravstvenih težav, ki jih prinašajo leta, teh se je nabralo že devetdeset, zadržujem bolj v trgu. K sosedom, v bližnji gostinski lokal se podam na kavico ali na sladoled. Tekst in foto: Marija Šukalo VARSTVENO DELOVNI CENTER SAŠA VELENJE Dnevno varstvo že v prostorih v Mozirju S prvim septembrom je zaživelo dnevno varstvo v novih prostorih Varstveno delovnega centra SAŠA Velenje v Mozirju. V nove prostore se je iz Nazarij preselilo 18 varovancev. S 1. oktobrom naj bi začela delovati tudi bivalna enota, za katero opremljajo sobe, vanje pa se bodo vselili tudi prijavljeni varovanci iz enote Žalec in Velenje. V novih prostorih bo tako z oktobrom 28 varovancev. LOKE PRI MOZIRJU Ambrozija morda ogroža ljudi v Lokah Na veliki parceli, dobrih 100 m pred čistilno napravo v Lokah, je obširna razrast ambrozije, ki kliče po takojšnji odstranitvi. Savinjske novice št. 37, 11. september 2020 9 Gospodarstvo, Kultura, Oglasi ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Bankomati ostajajo tam, kjer so postavljeni Prebivalci številnih manjših krajev si prizadevajo, da bi banke v njihovih krajih ohranile bančne izpostave ali vsaj bankomat. Tudi v naši dolini se je pred leti dogajalo podobno. Nova Ljubljanska banka je zaradi racionalizacije in digitalizacije ukinila nekaj poslovalnic, ostali pa so bankomati. V NLB poudarjajo, da imajo trenutno 553 bankomatov po Sloveni- ji, kar je skoraj je 40 odstotkov vseh v državi, pred tremi leti so bili le trije več. Tudi letos opaznih sprememb v svoji mreži ne načrtujejo, je pa tekom leta možna kaka premestitev. V DOLINI ENAJST BANKOMATOV Kar zadeva bankomate v občinah naše doline, mreža NLB trenutno šteje osem bankomatov. In kot velja za njihovo celotno mrežo, tudi v naši dolini v tem trenutku na- J T* črtov za spremembo števila - umikanje ali novo postavitev bankomatov, nimajo. Sicer pa je moč gotovino dvigniti tudi na bankomatu Delavske hranilnice v Nazarjah in Abanke ter SKB banke v Mozirju. Tekst in foto: Marija Šukalo Bankomati NLB stojijo na osmih mestih po naši dolini. KRNICA Koncert Ansambla Saša Avsenika Društvo za kulturno, družabno in športno dejavnost Gričar bo v četrtek, 17. septembra, ob 19. uri v Krnici gostilo Ansambel Saša Avseni-ka (ASA). Pripravili bodo akustični koncert pod naslovom Intimno. Koncert sodi v sklop projekta Glasbena zmešnjava, ki ga pripravljata gonilni sili organizatorja Beno Mlačnik in Mihaela Lekše. ZA DOBRE VIBRACIJE MED LJUDMI Povedala sta, da je letošnje leto zelo drugačno. Na preizkušnji so pristni medčloveški stiki, zato si srčno želita širiti dobre misli, dobre vibracije med ljudi. Prav zaradi slednjega sta pod Rogatec povabila Ansambel Saša Avsenika. Skupaj bodo pripravili septembrski večer, ki se bo gotovo dolgo pomnil. FORMAT KONCERTA SOVPADA Z VSEMI PREDPISI ASA Intimno je niz koncertov po Sloveniji, ki dajejo živost narodno-zabavnim odrom na drugačen, bolj neposreden način. Vsi člani so ravno tako željni stika s publiko kot poslušalci, zato vabijo, da četrtkov večer preživite v Krnici. Potrebno pa je poudariti, da ta format koncerta sovpada z vsemi predpisi in priporočili glede aktualne korona situacije. Marija Šukalo UPI UUDSKA UNIVERZA Je/«/Mi/t* "/¡¿4 f/ O BREZPLAČNA OSNOVNA SOLA ZA ODRASLE O SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI TEBN K RAČUNALNIŠTVA iociflicl iflčiil|, EKONOMSKI TEHNK ECOJOW,i60 E: iiij ?»iiiil SAM LAT KOVA VAS T: 03 70 32 700 Et k- ji.UI Gospodarstvo, Oglasi PODJETJE FIS D.O.O. IZ SENTRUPERTA PRI GOMILSKEM Prodaja in najem delovnih ter gradbenih strojev Družinsko podjetje Fiš s sedežem v Šentru-pertu pri Gomilskem se primarno ukvarja s prodajo tovornih vozil, poleg tega lahko pri njih kupite ali najamete delovne in gradbene stroje. Večinsko so umerjeni na tuje trge, najem gradbenih strojev pa nudijo v Sloveniji. STROKOVEN PRISTOP IN SLEDENJE SODOBNIM SMERNICAM Družinsko podjetje, ki ga vodijo trije bratje, se s prodajo tovornih vozil in gradbene me- hanizacije ukvarja od leta 2003, od leta 2009 pa oddajajo v najem tudi gradbene stroje (viličarje, bagre, valjarje, dvižne ploščadi ...). V njihov program sodi tudi odkup in prodaja tovornih vozil in kombijev. Osnovno vodilo podjetja Fiš je strokoven pristop in sledenje sodobnim smernicam panoge, kar se odraža na zadovoljnih poslovnih partnerjih ter številu strank, ki pod sloganom podjetja Fiš worldwide vztrajno raste. Podjetje Fiš d. o. o. poleg prodaje tovornih in gradbenih vozil nudi tudi najem gradbene mehanizacije. (foto: arhiv Fiš d.o.o.) V poslovnih prostorih zainteresiranim z veseljem predstavijo svoj program in nudijo strokovno svetovanje ter iskanje najbolj primernih rešitev za potrebe posamezne stranke. Podjetje Fiš je v 96 odstotkih usmerjeno na tuje trge, s prodajo tovornih vozil in gradbenih strojev so prisotni kar v 87 državah sveta. Manjši odstotek prodaje je vezan tudi na domači trg, najem gradbenih strojev pa izvajajo samo v Sloveniji. PREDNOST NAJEMA GRADBENIH STROJEV Dobrih 10 let v podjetju nudijo tudi najem gradbenih strojev. V primerjavi z nakupom je prednost najema veliko večja fleksibilnost, v primeru zmanjšanega obsega dela pa lahko najemnik stroj preprosto vrne. V podjetju Fiš poudarjajo, da je to vsekakor ena od ugodnih možnosti za trenutno nepredvidljive čase. KRUHOREZNICE DOMINA Poleg omenjenega je podjetje Fiš edini proizvajalec strojev za rezanje kruha v Sloveniji, njihova družinska tradicija pa sega v leto 1974. Kru-horeznice Domina, vključno z rezervnimi deli in servisom, prodajajo posameznim gospodinjstvom in večjim subjektom, kot so pekarne, šole, vrtce, bolnišnice, hoteli ... Barbara Rozoničnik 16 Savinjske novice št. 37, 11. september 2020 Voščila, Oglasi Savinjske novice št. 37, 11. september 2020 17 Voščila, Oglasi 18 Savinjske novice št. 37, 11. september 2020 Oglasi Savinjske novice št. 37, 11. september 2020 19 Ljudje in dogodki 15. BIG OM OMIŠALJ, KRK Na jubilejni tekmi zmaga ekipi Ohana Aleša Bende Kljub korona krizi so se organizatorji največjega tekmovanja na Jadranu v lovu velikih rib v mestu Omišalj na otoku Krku odločili, da tekmovanje speljejo. Zaradi priporočil je bilo tridnevno tekmovanje sicer omejeno na sodelovanje 25 ekip, brez skupnega tehtanja ulova in zabave ob koncu. Zmaga na jubilejni izdaji tekmovanja pa je prvič odšla k ekipi Ohana, ki jo vodi Zgornje-savinjčan Aleš Benda. ULOVILI 106 KILOGRAMOV TEŽKO TUNO BIG OM je mednarodno tekmovanje v big game fishingu, torej lovu na velike ribe, predvsem tune. Poteka že 15 let zapored, udeleženci pa so tokrat prišli iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Slovenije in seveda domače ekipe. Dober ulov sodelujočih je dokazal, da je jadransko morje bogato tudi z velikimi ribami. Ekipa Ohana je na krov privlekla najtežjo, ki jim je prinesla tudi zmago. Poleg Aleša Benda so bili v ekipi še Dušan Petrovič, Zoran Ivančevic in Eldar Kavazo-vic, ki je po štirih urah boja na krov potegnil kar 106 kilogramov težko tuno. Ulovljena je bila v ak-vatoriju Rabca. ZMAGA VSTOPNICA NA SVETOVNO PRVENSTVO Benda je ob tem dejal, da je za lov na tune ob znanju potrebna tudi sreča. Ekipa na tekmovanju sodeluje že vsa leta, prva zmaga, in to na jubilejnem, pa je še posebno sladka. Zmaga na tej tekmi je tudi vstopnica na svetovno prvenstvo v lovu velikih rib, ki je vsako leto v Kostariki. Ekipa Ohana vstopnico ima, potrebnega pa bo še veliko načrtovanja, preden bo tja tudi odšla. Benjamin Kanjir Aleš Benda desno od 106-kilogramske tune z zmagovalno ekipo Ohana, ki jo vodi. (Foto: osebni arhiv) 13. DRŽAVNO PRVENSTVO V OPONAŠANJU JELENOVEGA RUKANJA Solčavan zmagovalec, Ljubenec drugi Lovska zveza Slovenije je v sodelovanju z LD Tabor Dornberk - Branik v soboto, 29. avgusta, v Dornber-ku organizirala 13. državno in 6. odprto mednarodno prvenstvo Slovenije v oponašanju jelenovega ruka-nja. Prvo mesto v posnemanju »kralja« naših gozdov je zasedel Tadej Klemenšek iz Solčave, drugo mesto pa je pripadlo Janezu Podkrižni-ku z Ljubnega ob Savinji. UČENEC PREMAGAL UČITELJA Klemenšek je pripravnik v Lovski družini Solčava in prihaja iz lovske družine. Je dijak 4. letnika srednje zdravstvene šole. Povedal je, da že od malega rad zahaja na lov z očetom. Z oponašanjem jelenje-ga oglašanja je najprej pričel sam, ko pa je njegov mentor postal Pod-križnik, izkušen lovec in večkratni udeleženec tekmovanj v jelenovemu rukanju, sta tehniko skupaj dodobra izpilila. No, celo tako dobro, da je na »letošnjem državnem prvenstvu učenec premagal učitelja,« je ponosno dejal Klemenšek. OPONAŠANJE STAREGA JELENA, KI IŠČE KOŠUTE ... Tekmovanje je potekalo v sklopu prireditve Veliko lovsko srečanje na Gori. Tekmovalci so se pomerili v treh disciplinah: oponašanje starega jelena, ki išče košute, oponašanje glavnega jelena s tro- bilo razpisano oponašanje starega jelena, ki ima formiran trop, s katerim se pomika proti rukališču. Uspeh je odvisen od natančnega poslušanja v naravi in pripomočkov, ki jih tekmovalec uporablja. Ti so lahko iz umetnih ali naravnih materialov, iz kravjih ali volo- Tadej Klemenšek (v sredini) je zmagovalec državnega prvenstva v oponašanju jelenovega rukanja, drugo mesto je osvojili Janez Podkrižnik (levo). (Foto: Marko Petretič) pom košut na rukališču in opona- vskih rogov, ali pa tulci iz papirja in šanje dveh enakovrednih jelenov v plastike. Pomembna je tudi tehni-dvoboju na višku paritvenega ob- ka izvajanja, ki zajema vdih in izdih dobja. Kot rezervna disciplina je s prepono. Tekmovalci posnemajo oglašanje jelena v določenih okoliščinah in prepoznavajo, kaj žival s tem sporoča. Odvisno je tudi od samčeve starosti, mlad jelen ima tanjši glas, starejši pa zelo mogočnega, ki v naravi veličastno doni in odmeva. Oglašajo se samo v paritve-nem obdobju, ki pri nas traja nekje od konca avgusta do oktobra. Jeleni v času rukanja skoraj ne jedo, paritveno obdobje pa je zanje tako velik napor, da v tem času shujšajo od 20 do 30 kilogramov. Podkrižnik na tekmovanjih v oponašanju jelenovega rukanja ni novinec. Pod okriljem sejma lovstva in ribištva je lani aprila v Gornji Radgoni potekalo državno prvenstvo v tej zvrsti, kjer je zmagal prav on. Kot član slovenske delegacije je odpotoval na evropsko prvenstvo v Be-lorusijo, kjer je skupaj s še dvema lovskima kolegoma zasedel drugo mesto ter tako postal evropski ekipni podprvak med rukači. Barbara Rozoničnik 20 Savinjske novice št. 37, 11. september 2020 Ljudje in dogodki, Oglasi ZLATA MATURANTKA TEJA BOZIC Šele v srednji šoli ugotovila, kako zanimiva je ekonomija Teja Božič iz Tiroseka je letos končala srednjo ekonomsko šolo v Kamniku. Zlata maturantka je čas, ko zaradi epidemije ni bilo pouka, izkoristila za učenje. Študij bo nadaljevala na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. ZANIMIVI STROKOVNI PREDMETI Na ekonomsko šolo se je Teja vpisala bolj po naključju. Odgovarjalo ji je, da je šolo obiskovala v Kamniku, saj se je lahko k pouku vozila z mamo, ki je tam v službi. Srednješolski predmeti so ji bili všeč, zato je imela več veselja do učenja. Takoj so jo začeli zanimati strokovni predmeti, kar se je kazalo tudi pri učnem uspehu. LEPI SPOMINI NA PODRUŽNICO V osnovni šoli, ki jo je prve štiri leta obiskovala na podružnični osnovni šoli v Novi Štifti in nato v Gornjem Gradu, je bila odlična v četrtem razredu. Na podružnični šoli ji je bilo najbolj všeč, ker so imele učiteljice dovolj časa za vsakega posameznika. Prehod na šo- Teja Božič je odkrila, da ji je ekonomija zelo všeč. lo v Gornjem Gradu je bil kar težak, saj nova prijateljstva sklepa počasi. Ko je kot srednješolka prišla v Kamnik, je potrebovala kar nekaj časa, da je našla prijatelje, zato pa bo selitev v Ljubljano lažja, saj bo stanovala pri fantu. SPOZNAVALA PORTUGALSKO V srednji šoli je bila na izmenjavi preko Erasmusa na praksi na Portugalskem v Bragi. Izkušnja je bila po njenih besedah čudovita. Prakso je opravljala v računovodskem servisu, kar nekaj časa ji je ostalo tudi za obisk Porta, Lizbone. Ljudje na Portugalskem so bili prijazni, je povedala. DRŽAVNA PRVAKINJA V JU-JITSU Teja je osem let trenirala ju-jitsu v gornjegrajskem klubu Samuraj. Ta šport ji je ustrezal, zato bi se v Ljubljani rada vrnila k treningom, če ji bo to dopuščal čas. Njen največji uspeh je bil, ko je v dvojicah (duo sistemu) osvojila naslov državne prvakinje. ČASA ZA ODLOČITVE DOVOLJ Na študiju ekonomije se bo najverjetneje usmerila v mednarodno ekonomijo, kajti veselijo jo tudi jeziki in rada bi se naučila še katerega. V tujino bi šla živet in delat za krajši čas, a pravo življenje si predstavlja doma. Uživa v okolju, kjer živi, na samem, in njena želja je, da tu ostane. LEPI SPOMINI NA OTROŠTVO Domovanje so si Božičevi uredili v Tiroseku, kjer je prej živela babica. Otroštvo je preživela po domačih bregovih, kjer priložnosti za igro in lepe spomine ni manjkalo. Doma radi igrajo družabne igre, v času karantene je bil zelo aktualen ročni nogomet. V prostem času veliko bere knjige, predvsem biografije zanimivih ljudi in knjige o ekonomiji. Tekst in foto: Štefka Sem Savinjske novice št. 37, 11. september 2020 21 Organizacije, Ljudje in dogodki OKROGLA MIZA KAJ MI POMENI ROČNO DELO Ročne spretnosti prenašajo iz roda v rod Županja Katarina Prelesnik (druga z leve) je dejala, da izdelki bogatijo razstavljavce, obiskovalce in lokalno skupnost, ki zna ceniti kulturno dediščino. V Solčavi so v ponedeljek, 17. avgusta, pripravili okroglo mizo Kaj mi pomeni ročno delo in z njo zaključili odmevno razstavo ustvarjenih del ljudi s Solčavskega. Na razstavi v organizaciji domačega upokojenskega društva se je pod naslovom Iz srca v roke in iz rok v srce predstavilo petnajst domačinov. Na ogled so postavili unikatne okrasne in uporabne predmete iz različnih materialov. Moderatorka okrogle mize Marjeta Majnik je poudarila, da ustvarjalce druži ljubezen do estetike, njihovi izdelki pa bodo dragocena kulturna dediščina našim zanamcem. DOMAČINI RADI USTVARJAJO Obiskovalce je pozdravil predsednik društva organizatorja Jakob Preprotnik in se zahvalil razstavljavcem. O prizadevanjih za postavitev razstave sta spregovorila Martina Štiftar in Peter Hudina. Povedala sta, da domačini radi ustvarjajo, a svoje izdelke le redko postavijo v javnost. Ustvarili so pisano paleto številnih izdelkov, ki si jih je v času trajanja razstave ogledalo več kot tristo obiskovalcev iz vse Slovenije. ROČNODELSKI IZDELKI V PRETEKLOSTI NASTALI IZ NUJE Osrednja govorka okrogle mize Marjeta Majnik je dejala, da ustvarjalce druži ljubezen do estetike, njihovi izdelki pa bodo dragocena kultur- na dediščina zanamcem. V preteklosti so bili narejeni iz nuje za vsakdanjo rabo, danes so le okras. Tehnike se v bistvu niso spremenile, temveč le nadgradile. Pletenju, vezenju, kvačkanju, klek-ljanju in pa ročnemu oblikovanju lesa so se pridružile nove ročnodelske spretnosti. Informacije in navodila ustvarjalci poiščejo na spletnih straneh, vse skupaj pa terja veliko potrpežljivosti. Županja Katarina Prelesnik je povedala, da so jo videni izdelki pustili brez besed od navdušenja. Ti bogatijo razstavljavce, obiskovalce in lokalno skupnost, ki zna ceniti kulturno dediščino. Ročne spretnosti se namreč prenašajo iz roda v rod. Tekst in foto: Marija Šukalo SLADKA ZGODBA GRADU VRBOVEC Popestrili dogajanje na gradu in v okolici Grad Vrbovec v Nazarjah na sotočju rek Drete in Savinje že dolga stoletja kljubuje vihram časa, tekom zgodovine pa je dajal zatočišče številnim eminentnim gospodom. Danes se podjetje Anaji trudi popihati prah z njegove bogate preteklosti in jo nadgraditi s celostnimi turističnimi zgodbami, za začetek z grajsko sladoledarno in sladko zgodbo gradu Vrbovec. VODEN OGLED GRADU S POKUŠINO GRAJSKEGA SLADOLEDA V avgustu je v več terminih potekal voden ogled gradu, ki se je končal v grajski sladole-darni. Podjetje Anaji ima od Občine Nazarje v najemu grajsko skalo, ki se nahaja v kompleksu gradu. Njihov cilj je večja prepoznavnost gradu, s snovanjem zaokrožene turistične ponudbe pa na sam grad in v Nazarje privabiti več obiskovalcev. Hkrati želijo domačine vključiti v dogajanje na gradu in jim približati njegovo bogato zgodovino, prepleteno s številnimi legendami. KULINARIČNO DOŽIVETJE OB ODKRIVANJU SKRITIH KOTIČKOV DOLINE Za prihodnje načrtujejo nekoliko drugačne enodnevne izlete po Zgornji Savinjski dolini, na katerih bodo obiskovalce popeljali v manj poznane kotičke s poudarkom na lokalni kuli-nariki. Izhodišče in rdečo nit dogajanja pa bo seveda predstavljal grad Vrbovec s Hudičevo skalo. Barbara Rozoničnik Obiskovalci so ob vodenem ogledu gradu Vrbovec spoznavali njegovo bogato zgodovino, ogled pa zaključili s kepico grajskega sladoleda. (Foto: arhiv Anaji) 22 Savinjske novice št. 37, 11. september 2020 Ljudje in dogodki, Kultura, Organizacije O IZZIVIH PRED PRIČETKOM ŠOLSKEGA LETA Z ZVONKO KLADNIK Učenje otroke pripravi na življenje V Centru za družine Medgen hiša na Rečici ob Savinji so pripravili predavanje Izzivi pred pričetkom šolskega leta. O njih je spregovorila mag. Zvonka Kladnik, članica društva Pozitivna disciplina Slovenije - društva za vzgojo otrok in odraslih. Poudarila je, da je učenje tisto, ki nas pripravi na življenje. Otrok v šoli sprejema informacije, ki jih doma utrdi z učenjem in domačimi nalogami. Ko pride domov, se mora najprej odpo-čiti in šele potem pričeti z učenjem in nalogami. Pri tem starši niso ob njem, da delajo namesto njega, temveč je otrok tisti, ki mora prevzeti odgovornost za svoje delo. Starši ga le kontrolira- jo. Ob tem mora sam razmišljati in iskati rešitve. S tem namreč razvija tudi kreativnost. Otrokom je treba pustiti, da naredijo tudi napake, iz katerih se lahko potem tudi kaj naučijo. »Otrok je tvoj, ti si odgovoren za njegovo znanje. Mora ti biti mar, da ga osvoji. Pridobiva na vrednosti, kadar mu vzgojimo delovne navade. Prav tako so starši odgovorni za otrokovo obnašanje, saj ga morajo naučiti, kako se v določenih situacijah vesti,« je med drugim povedala Kladnikova. Tekst in foto: Marija Šukalo Mag. Zvonka Kladnik je dejala, da so starši odgovorni za otrokovo obnašanje. NE-FESTIVAL V DEOS CENTRU STAREJŠIH GORNJI GRAD Stanovalci uživali v predstavi in koncertu Avgusta je v Gornjem Gradu potekal Ne-festival gledališča zatiranih. V sklopu tega so v Centru starejših Gornji Grad pripravili predstavo Majdina poletna šola v izvedbi Anje Bezlove. Organizatorji Ne-festivala so v goste povabili še Ženski pevski zbor Kombinat. SODELOVALI V PREDSTAVI Majda iz Mengša v predstavi Majdina poletna šola je upokojena učiteljica matematike, ki v času pouka pobira podpise za prepoved vojne v Sloveniji. S kreativno predstavo se je dotaknila različnih tem in s tem stanovalce spodbudila, da so izrazili mnenje do tem, kot so recikliranje, človekove pravice, in o uporabi plastičnih vrečk. Ženski pevski zbor Kombinat je stanovalce vrnil v čase boja proti okupatorju. Zbor prepeva pesmi o uporu iz vsega sveta in tako opozarja, da se je treba boriti za pravice in, če je treba, se upreti določenim problemom. Zapele so nekaj tujih in bolj znanih pesmi, kot so Bella Ciao, njihovo himno, ki se imenuje Pesem upora, ter za konec še Hej brigade, ki so jo z veseljem zapeli tudi stanovalci. Štefka Sem Anja Bezlova je upodobila upokojeno učiteljico matematike v predstavi Majdina poletna šola. (Foto: arhiv centra) MLADINSKI PLANINSKI TABOR NA KMETIJI ZGORNJI ZAVRATNIK V LUCAH Spoznavali vrstnike, naravo in kmetijo V Planinskem društvu Rečica ob Savinji so pripravili planinski mladinski tabor na kmetiji Zgornji Zavratnik v Lučah. Z rečiškimi otroci so se teden dni družili tudi mladi iz Planinskega društva Atomske toplice Podčetrtek. PLANINSKA ŠOLA Z ORIENTACIJO Organizatorji so pripravili program v sodelovanju s predstavnico kmetije Simono Germelj Šumah. Ta je zajemal pohode, plezanje na plezalni steni, tudi druge športne aktivnosti, ogled znamenitosti Solčavskega, mladinskih filmov, kresovanje, praznovanje rojstnih dni. Prisluhnili so predavanjem iz planinske šole, osvajali znanje orientacije in pripravili tekmovanje v orientaciji z živimi točkami. Planinski vodniki in animatorji so poskrbeli, da so otroci spoznali bližnje vrhove in planinske poti. Med drugim so se povzpeli na Okrešelj, Ra-duho, se odpravili do Laneža in planine Javorje ter Koče na Loki. Odkrivali so skrivnosti življe- nja na kmetiji, hranili živali in se preizkusili v izdelovanju sira. Marija Šukalo Udeleženci Planinskega tabora na kmetiji Zgornji Zavratnik v Lučah s planinskimi vodniki in animatorji. (Foto: arhiv PD Rečica ob Savinji) Savinjske novice št. 37, 11. september 2020 23 Ljudje in dogodki, Čestitke JERNEJ VERBUC KIPARI Z MOTORNO ZAGO » Kaj je lepšega, kot to, da je tvoj hobi lahko tudi tvoja služba?« 28-letni Jernej Verbuč prihaja iz Smihela nad Mozirjem, zdaj pa že dve leti z družino, partnerko Anjo in dveletnim sinom Nejcem, živi v Smartnem v Rožni dolini. Po izobrazbi mehanik kmetijskih strojev že šest let v rokah spretno vihti posebne motorne žage s pomočjo katerih, skupaj s svojim talentom in predanostjo, lesenim hlodom vdahne povsem novo podobo. ZA ZAČETEK KONJSKA GLAVA Verbuč je dejal, da je leta 2015 v Savinjskih novicah zasledil, da bo v Solčavi potekala predstavitev hitrostnega kiparjenja z motorno žago. Skupaj z dekletom Anjo, ki je njegova velika podpornica in motivatorka, sta si šla tekmovanje ogledat. Popolnoma ga je prevzelo, kaj se da ustvariti iz lesenega hloda. Doma vnema ni pojenjala in je iz debla macesna z očetovo motorno žago poskusil ustvariti konjsko glavo. »Danes je pogled na moj prvi poskus kiparjenja z motorno žago precej smešen, a za prvič tudi ni bilo tako slabo,« je povedal o svojih začetkih. POTREBNA JE DOBRA PRIPRAVA Kmalu za tem si je kupil prvo profesionalno motorno žago, s katero je lažje oblikoval detajle: »Ki-paril sem doma po službi, veliko sem treniral in se mnogokrat zmotil.« Potrebno se je dobro pripraviti in vizualizirati, kako bo izdelava skulpture potekala. HRASTOV LES NAJODPORNEJŠI Verbuč uporablja tri različne motorne žage, končna dodelava izdelka je narejena z brusilko, les na koncu ožge še s plinskim gorilnikom. Večinoma uporablja hrastov les, saj je najodpornejši in najdlje zdrži na prostem, tudi več desetletij. Včasih za kakšen izdelek, namenjen notranjim prostorom, izbere tudi druge vrste lesa. Neka- tere sadne vrste tvorijo izredno lepe barve in strukture, ko je obdelava končana in les impregniran. Za zaščito uporablja naravno olje, s katerim večkrat premaže skulptu-ro, preden gre k naročniku. UPORABNA VREDNOST ALI OKRAS Unikatni izdelki izpod Jerneje-vih mojstrskih rok imajo uporabno vrednost; klopi, stoli s skulpturami, mize, korita za rože, stojalo za plakate (medved, ki drži plakat v šapi), ali pa so namenjeni okrasu nekega prostora. Velikokrat imajo za naročnika ali obdarovanca tudi sentimentalno vrednost. »Eden bolj zanimivih projektov je potekal v obnovljeni kovačnici, kjer je lastnik namesto trama na sredino prostora postavil razvejan kos debla, iz katerega je želel, da ustvarim ženski akt, obrnjen na glavo.« Skulpture je ta teden razstavil tudi v Mozirskem gaju. (Foto: Benjamin Kanjir) S POJAVLJANJEM NA DOGODKIH SO SE PRIČELA NAROČILA Ko je začel kipariti, je sprva to počel le za svoje veselje. Ustvarjal je že dve leti, a ni zbral dovolj poguma, da bi se udeležil ka- Jernej Verbuč med izdelovanjem lesenih skulptur. (Foto: osebni arhiv) HLODU VDAHNE NOVO ŽIVLJENJE Njemu najljubši izdelki so tisti, ki jih lahko oblikuje po lastni domišljiji, ko ima pred sabo razvejan, grčav, za veliko večino ljudi neuporaben štor, ki bi ga sicer scepi-li v drva. On ta kos lesa oplemeniti, mu da dodano vrednost in iz njega ustvari čudovito skulpturo. kšnega tekmovanja. Anja ga je ves čas spodbujala, naj svoje izdelke predstavi širši javnosti. Za začetek se je včlanil v Društvo kiparjev z motorno žago. Leta 2017 je zbral dovolj poguma in se prijavil na državno hitrostno kiparjenje z motorno žago v Stični. S skulpturo veverice je osvojil 3. mesto. Dosežek mu je dal predvsem veliko motivacije in samozavesti. Ko se je bolj pojavljal na prireditvah, so začela prihajati tudi naročila. Takrat se je odločil, da odpre dopolnilno dejavnost in poleg službe s svojim hobijem še nekaj zasluži: »Naročniki so pov- sem naključni ljudje, ki v živo ali na spletu zasledijo kakšno od mojih skulptur in si želijo imeti tudi sami unikaten izdelek ali pa ga ob posebnih priložnostih podarijo svojim bližnjim.« SLUŽBA IN HOBI HKRATI V času epidemije je veliko razmišljal, kako naprej. Vedel je, da se na dolgi rok poleg službe in družine kiparjenju ne bo mogel dovolj posvetiti. Pustil je službo in odprl svoje podjetje, saj verjame, da je v življenju potrebno dati prednost temu, kar te veseli: »Kaj je lepšega, kot to, da je tvoj hobi lahko tudi tvoja služba?« Včasih ima več navdiha in kakšno skulpturo dokonča v enem tednu, včasih traja tudi dlje. K temu je potrebno dodati še dogovarjanje s strankami, načrtovanje in iskanje primernega lesa. »To, da lahko porabim les, ki je sicer namenjen za drva, za unikaten izdelek, ki bo nekomu nekaj pomenil, je že samo po sebi fascinantno.« SEPTEMBRA RAZSTAVLJA V MOZIRSKEM GAJU Leta 2017 je imel razstavo v Ar-boretumu Volčji potok, nekaj mesecev kasneje še v domačem kraju v času tradicionalnega Ovčarskega praznika. Ta teden je postavil razstavo svojih izdelkov v Mo-zirskem gaju. V bodoče se bo lahko več posvečal podobnim projektom, pa tudi načrtov za naprej mu ne manjka. Barbara Rozoničnik 24 Savinjske novice št. 37, 11. september 2020 Šport, Organizacije 31. ATLETSKI MITING V NOVEM MESTU Mihalinčeva najboljša med tekmovalci iz sedmih držav V Novem mestu so se sredi preteklega tedna z 31. atletskim mitingom zaključila tekmovanja Atletske lige Telekom Slovenija. Med tekmovalci iz sedmih držav je bila najboljša Maja Mihali-nec, ki je zmagala v teku tako na 100 kot na 200 metrov. Mozirjanka je kratko razdaljo pretekla v času 11,50, daljšo pa v 23,18 s. NAJBOLJŠA TEKA SEZONE »Na 100 m sem upala na boljši veter, a je bil to vseeno moj najboljši tek sezone in kljub temu da sem bila brez prave tekmice. Posebej pa sem zadovoljna s še enkrat daljšo razdaljo. 2e na treningih se je kazalo, da prihajam v dobro formo. Vse se sestavlja v pravo smer, kot je bilo načrtovano,« je ob zaključku povedala Mihalinčeva. ŠE TRIJE MITINGI V TUJINI Kljub temu da je zaradi novega koronavirusa tekmovalno leto zelo specifično, atletom tekmovanj ni manjkalo, saj so krizo, ki je zaradi pandemije nastopila, spremenili v izziv in ga uspešno premagali. Članica AD Mass Ljubljana je tekmovanja ocenila kot zelo dobra, čeprav so prvi mitingi zanjo prišli prehitro, saj ni bila dobro pripravljena. Na začetku pripravljalnega obdobja je namreč imela kar nekaj težav zaradi poškodbe. Seveda pa sezone še ni konec. Mihalinčeva se bo namreč preizkusila še na treh mitingih v tujini. Marija Šukalo Maja Mihalinec (spredaj) je zadovoljna z nastopom v Novem mestu. (Foto: arhiv AZS) CESTNI KOLESAR TILEN FINKŠT IZ MOZIRJA Covid-19 odnesel večino letošnjih dirk V teh dneh vlada v Sloveniji prava kolesarska mrzlica. Ob uspehih naših kolesarjev na slovitem Tour de France so redki tisti, ki Primoža Rogliča, Tadeja Pogačarja in ostalih ne spremljajo bolj ali manj iz dneva v dan. Za najboljšimi posamezniki pa je še cela vrsta mladih, perspektivnih kolesarjev, ki se kalijo na manjših dirkah širom Slovenije in izven meja. Med njimi je tudi Mozirjan Tilen Finkšt. OSTALO SAMO DESET DIRK Povedal nam je, da kolesarji korona krizo zelo občutijo. Kmalu po začetku epidemije so bile odpovedane domala vse dirke. Sezona je zato precej dolgočasna, saj se je iz okoli 70 startov skrčila na dobrih 10. Pred vsakim je potrebno opraviti dva testa na novi virus. Start je dovoljen, če sta oba negativna. Kljub temu pridno vsakodnevno trenirajo, se pripravljajo in izkoriščajo tekme, ki so ostale. 10. FESTIVAL OVČJE VOLNE BICKA V SOLČAVI Od razstave, Center Rinka - zavod za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega v sodelovanju z društvi in posamezniki pripravlja jubilejni 10. Festival ovčje volne Bicka. Ta se je pričel 10. septembra z razstavo, končal pa se bo 25. septembra z modno revijo. Društvo za promocijo izdelkov iz volne jezer-sko-solčavske ovce je na ogled postavilo pol-stene ročnodelske umetnine pod naslovom Dotik volne, objem dediščine in tako zaokrožilo deset let ustvarjanja. Tilen Finkšt (zadaj), pred njim Alexander Kristoff, lanski evropski prvak (foto: arhiv Tilna Finkšta) koncerta, pohoda do V župnijski cerkvi bodo 18. septembra zaigrali učenci nazarske glasbene šole. Dan za tem bodo člani Društva rejcev ovc jezersko-solčavske pasme na Rožni vrh prignali ovce s planine in jih ostrigli. Na planino se je možno odpraviti na dvo-urni pohod s parkirišča pri Robanu ali s kmetije na Knežjem, od koder je le trideset minut do vrha. OBLETNICO BODO OBELEŽILI S POSEBNIM IZDELKOM Vrhunec festivala bo 25. septembra modna KONEC AVGUSTA NA EVROPSKEM PRVENSTVU Tilen je bil povabljen v slovensko reprezentanco, s katero je konec avgusta nastopil na evropskem prvenstvu v francoskem Plouayu. Prvič je startal v elitni kategoriji, kar je bila zanj velika čast in odgovornost. Dirka je bila dolga slabih 180 kilometrov in precej zahtevna. 2al je bil okoli 40 kilometrov pred koncem vpleten v skupinski padec, po katerem si zaradi dobljenih poškodb ni opomogel in ni več mogel ujeti glavnine. ŠE NA DIRKI NA POLJSKO Pred ekipo Ljubljana Gusto Santic, katere član je, sta v kratkem še dve etapni dirki na Poljskem. Z upanjem, da bodo lahko odpeljali te in morda še kakšno dirko, se v ekipi pripravljajo že na prihodnjo sezono. Računajo, da bo boljša, kot je letošnja. Benjamin Kanjir modne revije revija Dotik volje, objem dediščine. Solčavske filcarske bodo predstavile ročno polstena in volnena oblačila, obutev in modne dodatke. Jubilej bomo obeležili tudi s posebnim izdelkom iz volne njihove avtohtone pasme ovc, ki bo prvič predstavljen na modni reviji. Prireditve bodo potekale v skladu s smernicami NIJZ. Poskrbljeno bo za varnost obiskovalcev, organizatorjev in nastopajočih. Marija Šukalo Savinjske novice št. 37, 11. september 2020 25 Šport NOGOMETNA TEKMA MED STARIMI IN MLADIMI NA RECICI OB SAVINJI Mladi do zmage šele po prostih strelih Športno društvo Mladost Rečica ob Savinji je na zadnjo počitniško soboto pripravilo nogometno tekmo. Na »rečiški sveti travi« sta moči in spretnost pomerili ekipi starih in mladih. REZULTAT DOLOČILI PROSTI STRELI 2e prvi polčas je postregel z zanimivimi akcijami, a gledalci še niso videli zadetkov. Za slednje sta v drugem polčasu poskrbela Igor Hri-bernik v ekipi starih in David Predovnik v ekipi mladih. Ker je bil rezultat 1:1, so bili na vrsti prosti streli. Več sreče so imeli mladi in zmagali z golom razlike. NAJSTAREJŠI UDELEŽENEC STAR 81 LET Po besedah »delivca pravice« na zelenici Vi-lija Krajnca sta obe ekipi igrali športno, tako da ni imel veliko dela. Športni duh je vladal tako med starimi, kjer se je za žogo podal tudi 81-le-tni Pavel Koren, kot pri mladih, kjer najmlajši Kristjan Atelšek šteje 24 let. Tekst in foto: Marija Šukalo Ekipi starih (modri) in mladih z »delivcem pravice« Vilijem Krajncem (v zeleni majici) NA TURNIRJU NA RECICI OB SAVINJI NAJBOLJŠE TENISACICE PRVIČ MERILE MOČI Monika Robnik premagala Sandro Melavc Na teniških igriščih na Rečici ob Savinji se je zadnji teden v avgustu ponovno pisala zgodovina zgornjesavinjskega tenisa. Športno društvo Mladost Rečica ob Savinji je namreč prvič organiziralo teniški turnir, na katerem so svoje moči, znanje in živce pomerile tenisačice iz cele doline. V DOLINI VSE VEČ LJUBITELJIC BELEGA ŠPORTA Predstavnice nežnejšega spola se sicer že nekaj let srečujejo v teniški ligi, ki jo v društvu pripravljajo v poletnih mesecih. Organizator li- Sandra Melavc (levo) in Monika Robnik sta si v imenu tenisačič zaželeli šotora, pod katerim bi igrali tenis tudi v zimskih mesecih. (Foto: US) Udeleženke prvega ženskega turnirja v tenisu na Rečici ob Savinji. (Foto: AW) ge Andrej Weiss ugotavlja, da zanimanje za tenis narašča, saj je v dolini vse več ljubiteljic belega športa. Večina se za sodelovanje v ligi odloči po opravljenem tečaju, seveda pa sta tudi na teh teniških obračunih poleg dobre rekreacije v ospredju druženje in dobra volje. Slednjega na teniških igriščih med ženskim turnirjem zagotovo ni manjkalo. Obračuni so bili na ravni moških tekem, vendarle sta finalistki, Monika Robnik iz Krničkega Loga in Sandra Melavc iz Zgornjih Pobrežij, pokazali precejšnjo premoč. Skupno se je v štirih teniških dneh na obeh rečiških igriščih pomerilo 25 tekmovalk. Po sistemu moškega turnirja so se poraženke prvega kroga pomerile v tolažil-ni skupini. ROBNIKOVA UGNALA MELAVČEVO V finalu tolažilne skupine je Irena Arnič iz Grušovelj premagala Nives Krebs iz Luč. Sledil je glavni finale, na katerem sta že omenjeni Lu-čanka in Rečičanka dodobra razvneli navijaške dlani. Ko je že kazalo na tako imenovano »zlato« žogo, se je teniška sreča obrnila na stran Robni-kove, ki je tako z 9:7 ugnala Melavčevo. DOLINI MANJKA ZIMSKI TENIS CENTER »Takle turnir je nekaj najboljšega, kar se lahko zgodi v tenisu. Za vse skupaj gre največja zahvala O 26 Savinjske novice št. 37, 11. september 2020 Šport, Kronika, Zahvale, Oglasi Andreju Weissu,« sta po tekmi povedali tenisačici, ki sta si prijateljsko segli v roke in zagotavljali, da je bil konec najbolj pravičen. Obe že več let igrata tenis na različnih igriščih po dolini in tudi izven. Kot sta povedali, jima beli šport pomeni priložnost za odlično sprostitev in rekreacijo, v en glas pa sta omenili, da Zgornji Savinjski dolini manjka primeren teniški center oziroma šotor, v katerem bi se lahko srečevali tudi v zimskih mesecih. POZDRAVNE BESEDE Pri podelitvi pokalov in praktičnih nagrad je pomagala tudi županja občine Rečica ob Savinji Ana Nuša Rebernik, ki je s ponosom pozdravila tenisačice in se jim zahvalila za sodelovanje. Zahvalila se je tudi športnikom za organizacijo imenitnega turnirja, v imenu SD Mladost pa je pozdravne besede najboljšim namenil tudi predsednik David Hudobreznik. US IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • ODKLONIL STROKOVNI PREGLED Šmartno ob Dreti: 31. septembra so policisti v Smartnem ob Dreti ustavili voznika neregistriranega kolesa z motorjem, pri katerem je hitri test pokazal prisotnost prepovedanih drog v telesu. Strokovni pregled je voznik odklonil. Sledi obdolžil-ni predlog. • Z VOZILOM V JAREK Ljubija: 6. septembra ob 13.14 je v Ljubiji vozilo zapeljalo z cestišča v jarek in tam obstalo. Voznik ni bil poškodovan. Gasilci PGD Nazarje so zavarovali mesto nesreče, odklopili akumulator in v jarku nevtralizirali iztekle motorne tekočine. Nudili so tudi pomoč policiji in avtovleki pri izvleki in nalaganju vozila. • POPLAVLJALA METEORNA VODA Mozirje: 6. septembra ob 21.44 je občino Mozirje zajelo neurje z močnim dežjem. Meteorna voda je poplavila kletne in pritlične prostore stanovanjskih hiš. Gasilci PGD Mozirje so črpali vodo iz objektov. Pogrebna služba - cvetličarna MOMNA Tel: 03 7000 640 GSM: 041 536 ¿08 ^ nJ GSM: 041 672 115 tVwWJTw ritmi ,it E-mail: informa ra rta. ji Aleksander Stebtovnik s . ?Jarj¿lje I1u, 3311 BfBsrmw OBVESTILO Vse morebitne posojilodajalce obveščam, da v nobenem primeru ne prevzemam nikakršnega dolga po svoji mami Jožefi Pahič, stanujoči Prod 5, Ljubno ob Savinji. Mojca Tratnik, Lačja vas 19a, 3331 Nazarje Mama, dala si nam korenine... globoke korenine Bukovskega drevesa... Poslovila si se tiho kot cvetje v jeseni. ZAHVALA K Bogu je odšla naša mama VidaJERAJ 27. 5. 1929 - 2. 9. 2020 Topla zahvala vsem, ki ste nam domačim stali ob strani, sosedom, sorodnikom, prijateljem. Bog lonaj za vse darovane svete maše, sveče, cvetje. Hvala gospodom duhovnikom, pevcem, organistki, citrarki za doprinos h ganljivemu slovesu od naše mame. Hvala vsem, ki vam spomin na Bukovsko Vido ne bo zbledel. S hvaležnostjo njeni dragi Veliko srečo imam, da sem te imel ob sebi, ko sem te najbolj potreboval. Na glas sem pa upal, da se bosta lahko od tebe učila tudi vnuka Sara in Brin. Tvoj sin Jurij Ta večer si odšel z vetrom v laseh in tokrat se nisi vrnil domov. Iskal si svoj mir in zdaj si ga našel. Tvoja Irena ZAHVALA 4. septembra smo se v Ljubljani poslovili od Igorja PARAVANA 26. 6. 1955 - 27. 8. 2020 Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, in vsem, ki ste bili kakor koli sopotniki v njegovem, žal prekratkem življenju. Boža in Nevenka z družinama v imenu sorodnikov in prijateljev Savinjske novice št. 37, 11. september 2020 27 Za razvedrilo CAS ZA OBUJANJE SPOMINOV NA DOGODIVŠČINE Zdravnik Aleksandar Doplihar, ustanovitelj ambulante Pro Bono v Ljubljani in občasni stanovalec v Mozirju: »Draga moja Alenka, v Mozirju se ti bom vedno posvetil do potankosti, saj mi tu ni potrebno razmišljati o problemih.« 2ena Alenka Doplihar: »Veš, moja babica je vedela, da se boš zaljubil v Mozirje, zato mi je zapustila košček zemlje, da sva si lahko ustvarila zatočišče. Sedaj lahko obujava spomine na mladost in tvoje dogodivščine.« ABRAHAMOVA POT V MELIŠAH V Melišah, kraju bivanja gornjegrajskega župana Antona Špeha (na nepocahnani tromeji občin Rečica ob Savinji, Ljubno in Gornji Grad), so pred kratkim obeležili Abrahamovo pot, v čast in varnost sokrajanu Abrahamu Toniju. Ob domačo vilo, ki krasi idilični kraj z razgledom na Tirske peči, so mu prislonili mlaj s pleskarskim čopičem in valjema za štrihanje soban. Tako je v čast županu sosednje občine storjeno nekaj več tudi za zgodovino in prepoznavnost Meliš, ki so na desnem bregu Savinje ena lepših vasi naše doline. Poštriha-no vse le v naravnih barvah in skladno kot naravna idila. TJALE GREMO POL NA PIR Igralec v ekipi starih Blaž Weiss je na rečiški sveti travi, ko je prišel do žoge, kar takoj s prstom nakazal, kam jo bo usmeril, da bi ta čim prej končala v nasprotnikovem golu. Na vročini si je namreč tako kot zmago takoj zaželel hladnega piva, ki je vse čakal ob zaključku tekme med mladimi in malo manj mladimi. 28 Savinjske novice št. 37, 11. september 2020 Križanka, Informacije ppiunoKU CLÇ,VE,1 ^egîiïVA. Nje fts^ ^ra SVOJEM HMQ* llLEthA rOlK^DFJ KNJIŽNICA MOZIRJE Najbolj iskane knjige v poletju ODRASLI: Shen, L. J.: Nepremišljena ljubezen, Young, Samantha: Pesem vetra, Simons, Paullina: Bronasti jezdec, Golob, Tadej: Leninov park, Woods, Eva: Sto srečnih dni, Adams, Kenneth: Po tihem zapeljani : ko si starši otroke naredijo za partnerje, Simoniti, Veronika: Ivana pred morjem, Coben, Harlan: Ubežnik, William, Anthony: Medicinski medij, Zdravljenje ščitnice, Maté, Gabor: Ko telo reče ne : skriti stres terja davek, Kay, Adam: Tole bo bolelo : skrivni dnevnik mladega zdravnika, Nesbo, Jo: Nož MLADINA: Muster, Miki: Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika, Blyton, Enid: Na otoku zakladov, Rowling, J. K.: Harry Potter, Jetnik iz Azkabana, Dahl, Roald: Matilda, Muck, Desa: Anica in Jakob, Halliday, Nicholas: Osamljeno drevo, Davis, Jim: Garfield, Pa, pa, Nickl, Peter: Zgodba o dobrem volku, Suhodolčan, Primož: Ti kanta požrešna, Maciejewska, Klara: To je res strašno: babica uporablja računalnik. SiovanCok: Al K EN - aner-iki p¿*ürnk (Conrau Pdlleri, jaljnde - gtamc mesto kimerjna' RAAB - reke., avstrijsi. kanca^ h Julius). Reši lev prejšnje križanke (vodoravno]: MAKARSKA, ITERATIV COF. SELO CHRISTIAN, BOAL SRGN. SAFE, A t EN, BREME, PLURAL, LAPE, REP ODRIVEK, ROŽA ZO, REIST, OREL, VAIL, AHO. OBRAČALIŠČE. DSSPROZIJ. AZiAT. IDOL, ROSE KOČIJA KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 38. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 37, 11. september 2020 29 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 11. september ob 17.00, Muzej Vrbovec Nazarje Odprtje razstave V čipko ujete cvetke ob 18.00. Galerija KDLU GAL na Rečici ob Savinji Otvoritev razstave Fotografija in kiparstvo -zlata paleta 2020 ob 19.00. Jakijeva hiša - Galerija Nazarje Otvoritev razstave Katarine Spacal Tkane slike Sobota, 12. september ob 9.00. Bohačev toplar - tržnica Nazarje Dan krompirja ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma ND Mozirje : NK Šampion A, st. cicibani Ponedeljek, 14. september ob 10.00. Hiša ob jezu v Lučah Angleščina za začetnike Torek, 15. september ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 10.00. Jakijeva hiša Nazarje Delavnica Kako naredimo mozaik ob 18.00. Hudičeva skala - grad Vrbovec Nazarje Slovenski sekstet klarinetov ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Meditirajmo skupaj Sreda, 16. september ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Otvoritev razstave otroških del na temo trajne mobilnosti ob 16.00. Rečica ob Savinji Pešačimo med hmeljem - otvoritev Evropskega tedna mobilnosti ob 17.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico Četrtek, 17 september ob 19.00. Krnica Koncert Ansambla Saša Avsenika Intimno ŽIVALI - PRODAM Prašiče, najboljše mesnate pasme za dopitanje na večjo težo, Fišar; gsm 041/619-372. Prodam brejo telico ČB pasme; gsm 030/678-278. Prodam pujske za zakol ali nadaljnjo rejo, 25-40 kg; gsm 041/878-135. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje in teličke bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. Kupim bikca ali teličko, 7 dni staro; gsm 041/825-896. DRUGO - PRODAM Prodam jedilni krompir evora, cena 0,5 eur; gsm 031/232-088. Prodam neškropljene domače če-šplje; gsm 031/861-865. Prodam kotno sedežno garnituro in dva fotelja; gsm 041/959-518. Silažni kombajn sip silo 80b, l. 2005, prodam; gsm 051/346-768. Prodam enoredni siloskombajn sip za traktor; gsm 041/783-528. Prodam suha drva; gsm 031/698055. Ugodno prodam drva v hlodih, bukev - javor; gsm 041/230-133. Prodam suha, cepljena drva - klaf-tre; gsm 031/296-012. Prodam metrska, cepljena drva, bukev, gaber, dobro klaftro, možen prevoz; gsm 031/229-154. Prodam bukova metrska drva ali menjam za bale; gsm 041/268-648. Prodam suhožamane obrezline za kurjavo z možnostjo dostave na dom; gsm 041/463-490. Prodam delujočo zamrzovalno omaro gorenje, 6 predalov, 225 l, Nazarje; gsm 041/724-470. Ugodno prodam 300 l solarni boj-ler, 2.000 l cisterno, in peč z goril-cem za kurilno olje; gsm 031/243448. Prodam ostrešje stare drvarnice, hrast-smreka; gsm 031/350-787. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. Prodam 1 ha koruze za silažo; gsm 041/783-625. Prodam lita platišča 16 col, 5x112, et45, z gumami, ter lita platišča 17 col, 5x112, et43, oboje so original; gsm 040/684-238. lo, l. 5/2014, 193.000 km, servisiran, možna menjava; gsm 040/684238. NEPREMIČNINE VOZILA - PRODAM Prodam mercedes benz vito 122, avtomatik, 5 sedežev, tovorno vozi- Kupim zazidalno parcelo ali hišo v okolici Mozirja; gsm 031/784-099. Prodam hišo, nahaja se v Lučah, zaselek Strmec; gsm 051/340-813 in 070/862-933. 30 Savinjske novice št. 37, 11. september 2020 JL ANDRAGOŠK1 ZAVOD imfk LJUDSKA UNIVERZA VELENJE Oglasi Ljudska univerza Velenje svoje izobraževalno poslanstvo opravlja že od začetka obstoja in se na hitre spremembe odziva tudi danes, kar se kaže v številnih inovativnih mednarodnih in nacionalnih projektih. V okolju ponuja projekte in programe, ki so zanimivi za kar najširši krog ljudi. Letno je v programe vključenih preko 5000 udeležencev, ki pridobivajo znanja na različnih področjih, od osnovnošolskega izobraževanja odraslih, srednješolskega izobraževanja za pridobitev poklica, usposabljanja in izpopolnjevanja za potrebe dela, brezplačnega informiranja in svetovanja, jezikovnega in računalniškega izobraževanja, programov za prosti čas in osebni razvoj. V okviru delovanja potekajo tudi številni programi za ranljive ciljne skupine, ki prispevajo k večji socialni vključenosti in višji kakovosti življenja v regiji. VEČGENERACIJSKI CENTER PLANET GENERACIJ Namen je ponuditi različne preventivne programe, ki zagotavljajo socialno vključenost vseh generacij, še posebej ranljivih skupin, zmanjšujejo tveganje revščine in preprečujejo zdrs v socialno izključenost. AZ Ljudska univerza Velenje s partnerjema UPI - Ljudska univerza Žalec in Hiša Sadeži družbe Žalec že četrto leto uspešno izvaja različne aktivnosti in vsebine za različne generacije v Savinjski regiji. Udeležba je prostovoljna in brezplačna, ljudje pa vidijo dodano vrednost predvsem v možnostih za druženje, pridobivanje novih znanj in veščin, spoznavanje novih ljudi in izboljšanje kakovosti vsakdanjega življenja. Neformalno druženje, informiranje in delavnice potekajo na sedežu centra na Ljudski univerzi v Velenju ter pri obeh partnerjih v Žalcu. Vabljeni tudi na brezplačne delavnice v Šoštanj, Šmartno ob Paki, Nazarje, Rečico ob Savinji in Luče: ■ KAKO NAREDIMO MOZAIK (predstavitvena delavnica izdelave mozaika) Jakijeva hiša Nazarje, Zadrečka cesta 35, Nazarje (informativne prijave na tel. št. 031 781 142): - torek, 15. 9. 2020, ob 10. uri, - glede na interes, možnost nadaljevanja v oktobru. ■ MOZAIK (delavnice izdelave mozaika - različni motivi) Občina Rečica ob Savinji - Medgen borza; Rečica ob Savinji 61 (informativne prijave na tel. št. 031 781 142): - torek, 22. 9. 2020, ob 9. uri (prvo srečanje), - četrtek, 24. 9. 2020, ob 9. uri, - torek, 29. 9. 2020, ob 9. uri, - četrtek, 1. 10. 2020, ob 9. uri, - torek, 6. 10. 2020, ob 9. uri, - četrtek, 8. 10. 2020, ob 9. uri. ■ OSVEŽITVENI TEČAJ ANGLEŠKEGA JEZIKA - nadaljevanje (15 ur) v Mladinskem centru Šmartno ob Paki (prijave zbira Mladinski center; pi-sarna.mc@gmail.com) - nadaljujemo v mesecu oktobru. ■ ANGLEŠČINA ZA ZAČETNIKE v Hiši ob jezu Luče (prijave zbira Društvo upokojencev Luče; tel. št.: 041 466 249): - ponedeljek, 14. 9. 2020, ob 10. uri, - ponedeljek, 21. 9. 2020, ob 10. uri, - ponedeljek, 28. 9. 2020, ob 10. uri, - nadaljevanje v oktobru. Program vseh mesečnih aktivnosti najdete na spletni strani www.planet-generacij.si. Vse aktivnosti so brezplačne. Naložbo sofinancirajo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter lokalne skupnosti. UNNA REPUBLIKA SLOVENIM MINISTRSTVO?AOELO, DflUČlNO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI Kontakt: AZ Ljudska univerza Velenje Večgeneracijski center Planet generacij Titov trg 2, 3320 Velenje T: 031 781 142 planet.generacij@lu-velenje.si Savinjske novice št. 37, 11. september 2020 31 www.podk'izfDk.s PODKRIZNIK miWfrJnjf n.U (J ¿(.ii. H .. ■. pfr ill,.. ■ group