Urednikov kotiček Zime je nepreklicno konec, prihaja pomlad, pravijo pozna valci vremenskih razmer. Pa še Pust je za nami. Čeprav je na pustno soboto nad maškare Zima poslala strupeno mrzel veter, se ji razigrani preganjalci kljubovali do kon ca prireditve. Več si lahko preberete v jubilejni 110. številki Lipnice, kakor tudi o tem, kako smo v naši občini poča stili slovenski kulturni praznik. Seveda ta številka Lipnice skriva še vrsto zanimivih tekstov. Med drugim smo bili na svečanem podpisu štipendijskih pogodb, na prireditvi Več glav več ve, ki jo pripravljajo Vrtci občine Moravske Toplice. Zanimivo branje ponuja razmišljanje geografa Marka Vugrinca o Prekmurski identiteti in pogovor s Ta dejo Horvat iz Martjancev, avtorico knjige Portret malega prekmurskega človeka. Poskrbeli smo tudi za nekaj nasve tov za vrtičkarje in tiste, ki vam je mar za zdravo življenje. Sicer pa vabljeni k branju. Ps. O razmerah v deželi na sončni strani Alp tokrat ne bom paberkoval, sem pa prepričan, da bomo še letos znova stopili na volišča. Bolj me skrbijo govorice o tem, da naj bi B krak pomurskega vodovoda, torej ta, ki zajema tudi našo občino, izpadel iz sedanje evropske finančne perspektive. Menda naj bi bil razlog v zamudi pri pridobivanju gradbe nega dovoljenja, pravijo v Ljubljani. To pomeni, da bomo do zdrave pitne vode prišli šele po 2015. letu, morda celo pozneje? Toda, o tem več v naslednji številki Lipnice. Vaš urednik Boris Cipot slovenski kulturni praznik PrešernU v sPomin in slovencem v oPomin Dvorana vaško gasilskega doma v Moravskih Toplicah je bilagostitelj osrednje občinske proslave ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku. Najprej je zadonela Zdravljica, kismo si jo po osamosvojitvi Slovenci izbrali za svojo himno.Polno dvorano je najprej z izbranimi besedami dobrodošlicepozdravil župan Alojz Glavač, breme svečanega govorca paje prevzel podžupan Geza Džuban. Sprehodil se je skozi življenje Franceta Prešerna, ga predstavil kot človeka, pravnikain pesnika. Za ponazoritev si je izposodil nekaj Prešernovihverzov in med drugim opozoril, da vsebina je njegove poezijeaktualna tudi za današnji čas, ki ga Slovenci preživljamo v karturbolentnih gospodarskih in političnih razmerah.Kulturni program prireditve, pod katero se je kot organizatorica podpisala krajevna skupnost Moravske Toplice, je minilv izjemnem nastopu mladinskega pevskega zbora osnovnešole Bogojina, njenega komornega orkestra, pod vodstvomglasbene pedagoginje in mentorice Valerije Šömen, kot recitatorji Prešernovih stihov so nastopili bivši učenci OŠ Bogojina Ines Zavec, Nino Cmor, Niko Rac, Barbara Lenarčič, Žiga Barbarič in učenka 5. Razreda Tjara Gergorič, programje povezovala Simona Horvat, pod scenarij prireditve pa stase podpisali Mojca Golob Antolin in Valerija Šömen. Ob koncu so prijazni gostitelji poskrbeli tudi za prigrizek in napitek,proslava se je za nekaj časa podaljšala še v prijetno družabnosrečanje. Bc LIPNICA – glasilo občine Moravske Toplice. Uredništvo: Boris Cipot – odgovorni urednik, Sonja Vöröš – urednica prispevkov v madžarskem jeziku, mag. Valerija DančSabotin – predstavnica MNSS, Anita Čontala Pulič – tajnica uredništva, Štefan Jančarič, Janja Bürmen – TIC MT. Postavitev in tisk – Tiskarna aiP Praprotnik, 2013, naklada 2200 izvodov. Lipnica ni naprodaj – brezplačno jo prejme vsako gospodinjstvo v občini, drugi zainteresirani pa na sedežu občine Moravske Toplice, Kranjčeva ulica 3,9226 Moravske Toplice – tel.: 02 538 15 00, faks: 02 538 15 02, e-mail: obcina@moravske-toplice.si – internet: www.moravske-toplice.si. 2 : : : : : : : : : : Lipnica s štiPendijami občina izPričUje Pozitiven odnos do izobraževanja mladih Pomurska izobraževalna fundacija (PIF) je tudi v študijskem letu 2012/13 v sodelovanju z Občino MoravskeToplice, objavila javni razpis za podelitev štipendij ObčineMoravske Toplice za študente s stalnim bivališčem vobčini Moravske Toplice. Na osnovi razpisa, objavljenegav občinskem glasilu Lipnica ter na spletni strani občinein PIF dne 08.10.2012, je vlogo za pridobitev štipendijeObčine Moravske Toplice posredovalo 36 študentov, odkaterih jih je 32 izpolnjevalo vse razpisne pogoje ter jimje bila odobrena štipendija. Skupna višina štipendij zaštudijsko leto 2012/2013 znaša 35.300,00 evrov. Višinaštipendije posameznega štipendista je določena napodlagi seštevka točk, doseženega po naslednjih kriterijih: oddaljenost kraja stalnega prebivališča do krajaizobraževanja, povprečna ocena v preteklem študijskemletu in letnik študija v študijskem letu 2012/2013. Slavnostni podpis pogodb o štipendiranju je bil v soboto, 19. januarja 2013 v sejni sobi Občine Moravske Toplice vMoravskih Toplicah.Štipendiste sta pozdravila župan Občine Moravske Toplice Alojz Glavač in predsednik uprave PIF dr. Mitja Slavinec. Sledil je svečani podpis štipendijskih pogodb, ki sega je udeležilo kar nekaj staršev novih štipendistov. Zanimivo, da je večina novih štipendistov študentov dodiplomskega in podiplomskega študija na naravoslovnomatematičnih študijskih programih in da jih je kar nekajna glas priznalo, da si po koncu študija želijo najti zaposlitev v domači občini. Svečani podpis pogodb je s svojim nastopom popestrilnekdanji štipendist občine Moravske Toplice Jernej Vitezs sestro Mojco. bc KUlinarično PodeželsKo jedro na GoričKem Občina Moravske Toplice je na valentinovo v Ratkovcih odprla vrata KULINARIČNEGA PODEŽELSKEGA JEDRA. Akciji ODPRTA VRATA, ki je 14. februarja potekala po večini slovenskih občin, se je priključila tudi občina Moravske Toplice. V okviru projekta je v Ratkovcih zaživelo KULINARIČNO PODEŽELSKO JEDRO na GORIČKEM različnost nas boGati Danes se nam vsem mudi. Odrasli smo zaposleni do glavein čez, otroci imajo kup obšolskih dejavnosti in so večinomaprepuščeni sami sebi. Kljub temu še obstajajo družine, ki sivzamejo čas zase in delajo to kar jih veseli. Te lastnosti lahkopripišemo družini Cigan iz Tešanovec. Poleg vsakdanjih obveznosti, vedno najdejo čas za svoje tri ljubezni glasbo, ročno ustvarjalnost in zbiranje starin.Njihova hiša predstavlja pravo malo zakladnico različnihpredmetov. Dnevno sobo krasi 200 let stara miza, ki prvotnoprihaja iz Češke. Stene krasijo raznolike, unikatne slike. Masivno starinsko pohištvo v prostorih hiše pa ustvarja pridih 4 : : : : : : : : : : Lipnica Portret maleGa PreKmUrsKeGa človeKa Tadeja Horvat iz Martjanec je velika ljubiteljica fotografije in zgodovine. Magistra grafičnih komunikacij se je kljub študiju v Ljubljani, v svoji magistrski nalogi vračala nazaj v rodno Prekmurje. Avtorica je zbrala življenjske zgodbe prekmurskih rokodelcev, ki so z domačo obrtjo v času 2.svetovne vojne in povojnem času, pomembno zaznamovali prekmurski prostor. Velike življenjske zgodbe malega prekmurskega človeka je prikazala v magistrski nalogi in knjigi. »Z malim človekom sem hotela poudariti, da gre za neverjetno dobrosrčne ljudi, ki so s svojo skromnostjo, pridnostjo, neverjetnim čutom za sočloveka postali veliki ljudje« z nasmehom na obrazu poudarja Tadeja. Zgodbe starejših ljudi so zakladnice nasvetov. Tadejo že odnekdaj zanima etnologija, predvsem pa prekmurske domače obrti. Da ne bi te zgodbe tonile v pozabo, se je avtoricapodala na teren in poiskala rokodelce. Veliko jih je našla vrojstni vasi, saj so bili Martjanci zaradi bližine Murske Sobote obrtniška vas. Tako je nastal portret in večen spomin naznanega kovača Franca Cigüta. Pogovarjala se je s ŠtefanomKuharjem, zidarskim mojstrom, ki obvlada tudi pletenje košar iz vrbovih vej. Čebelarske skrivnosti ji je razkril ŠtefanKlement. Ne smemo pa še pozabiti na pomembnega moža,Jožefa Vaša, martjanskega električarja, ki je pomembno vplival na elektrifikacijo Prekmurja. Avtorica je izmed drugim šepovzela zgodbo Neže Kuhar iz Sebeborec, ki je izdelovalarože iz papirja. O sadjarstvu se je pogovarjala z LudvikomNovakom iz Ivanovec. Zabavne zgodbe z veselic in gostüvanjpa ji je razkril 86-letni Jožef Gerenčer iz Strehovec. Prav ti mali ljudje so zgradili to kar danes imamo Zbirko izvrstnih portretov avtorica trenutno razstavlja v domu Štefana Küzmiča v Puconcih, kjer bo razstava na ogled do 5. aprila. V naši občini Moravske Toplice pa bomo poskrbeli, da bo razstava portretov tudi pri nas. Miša Cipot Razmišljanja mladega geografa Marka Vugrinca o PreKmUrsKi identiteti 1. Kaj je prekmurska identiteta? Ko je govora, kot v tem primeru, o teritorialni identiteti, je potrebno poudariti, da ta predstavlja skupek značilnosti (tipičnosti) nekega bolj ali manj širokega območja (regije,pokrajine), kar se izraža v kolektivni zavesti, pripadnosti pokrajini in skupnemu čutenju tudi pri ljudeh. Vsak posameznik se namreč istoveti s svojim okoljem, od njega prevzema določene značilnosti (npr. jezik, kulturo) in jih posreduje naprej (bodočim rodovom, zanamcem).Prekmursko identiteto zato predstavljajo skupne jezikovne, kulturne, zgodovinske, gospodarske in socialne posebnosti pokrajine ob levem bregu reke Mure. Po njih se Prekmurje pomembno razlikuje od ostalih slovenskih pokrajin.Prepoznati se jo da po elementih v narečju, kulturi, tradiciji,zgodovinskem razvoju idr. 2. Kaj je bilo ključno za nastanek posebne prekmurske identitete? Za njen nastanek so bile ključne meje in kulturno-zgodovinski razvoj prekmurske manjšine znotraj Ogrske. Pre 6 : : : : : : : : : : Lipnica kmurje se namreč zaradi različnih razlogov dolgo časa kulturno ni moglo razvijati, gospodarski razvoj pa je bil omejen zgolj na domačo rabo. Pokrajina je bila brez institucij in izobraženstva, prometno bolj ali manj izolirana.Prevlada kmečkega sloja prebivalstva in fevdalni odnosi,obenem pa naslonitev na močno versko tradicijo, so poudarjali njen konservativni značaj. Danes o njem več ne moremo govoriti, morda le še pri starejši generaciji, ki ohranja nekatere vzorce iz preteklosti. Se je pa konservativnost, bolje rečeno arhaičnost, ohranila v narečju, kar je gotovo ena od največjih posebnosti te pokrajine. 3. Kateri so glavni elementi prekmurske identitete? Glavni element prekmurske identitete zagotovo predstavlja v prvi vrsti prekmursko narečje (vloga povezovalca medljudmi in njihovim teritorijem!), ki je za skoraj 200 let zraslov prekmurski knjižni jezik. V tem oziru so pomembna zlastiprva tiskana dela protestantskih in katoliških prekmurskihpiscev, povečini duhovnikov, ki so v tistih časih predstavljala edino »čtivo« preprostega kmečkega prebivalstva – in prav to je bil tudi glavni razlog, da je prekmursko narečje šedanes tako globoko zasidrano med ljudmi in da predstavljaeno od največjih vrednot slehernega Prekmurca!Kot druge pomembne elemente bi se dalo izpostaviti kulturne, etnične in konfesionalne posebnosti, ki so odraz bodisi geografskih (odprta, prehodna in stična lega pokrajine) danosti in z njimi pogojene komunikacije, bodisi so posledica drugih (zgodovinskih, političnih, cerkveno-upravnih) dejavnikov. Potem imamo še ohranjene prvine v ljudski folklori, svojevrstno sakralno in profano dediščino, bogato arheološko in naravno zapuščino, in še bi se dalo naštevati… Bistveno za razumevanje razlik med Prekmurjem in ostalimi deli slovenskega ozemlja je, da je bila ta pokrajina bolj kot druge naslonjena zgolj na lastne vire in kulturo, zato pa toliko bolj povezana s tradicijo in vsem, kar je tu nastajalo skozi dolga stoletja – in kar še danes tvori njeno avtentičnost in samosvojost. 4. Kateri so bili glavni dejavniki za ohranitev slovenske (prekmurske) zavesti v preteklosti? Prav gotovo so bili glavni dejavniki predvsem trije: 1. »nepomembnost« tega območja znotraj Ogrske zaradi gospodarske zaostalosti in robnega položaja pokrajine, kar je v dobršni meri pomagalo ohraniti nedotaknjenost etnične strukture prebivalstva, njegovega jezika in načina življenja, 2. prekmurska duhovščina – pravzaprav takrat edina domača inteligenca v pokrajini, ki je s pisanjem in tiskanjem knjig v domačem narečju ter ob koncu 19. stoletja tudi s politično akcijo največ prispevala, da je Prekmurje ostalo slovensko in prišlo leta 1919 v okvire nove države, in 3. redki intelektualci iz duhovniških vrst iz t. i. »preka« (Prlekije),ki so z vzpostavljanjem stikov in zanimanjem za to pokrajino preko domačih duhovnikov krepili narodno zavesttukajšnjega prebivalstva. – Prekmurska identiteta je imela včasih, še posebej ob koncu 19. stoletja – ob najmočnejših madžarskih asimilacijskih pritiskih – funkcijo ohranjanja slovenstva. Ker na tem območju takrat še ni bila izoblikovana narodna identiteta, je to na nek način nadomeščala. 6. Kateri so uporabni vidiki te identitete danes? Prekmurska identiteta ima v današnjih časih večji pomen,kot se ga morda da neposredno zaznati. Širše bi se dalo izpostaviti dva njena najpomembnejša uporabna vidika: 1. njeno uporabo v smislu trženja v okviru turistične dejavnosti, in 2. uporabo njenih posameznih elementov kotpomembnih identifikatorjev pokrajine. Prav tako se identiteta izkazuje kot zelo pomembna pri različnih pobudah, akcijah in projektih, ker ima to dobro lastnost, da je sposobna mobilizirati ogromno količino kolektivne energije prostora in jo usmeriti v konkretna dejanja (realizacija). Praviloma gre pri omenjenem za obratno sorazmerje: močnejša ko je identiteta, več je projektov, akcij, pobud; ti pa na drugi strani prinašajo vse večjo prepoznavnost in s tem tudi krepitev identitete! Pomembna je tudi njena vloga pri ohranjanju lokalne/regionalne zapuščine. Močnejša je namreč identiteta na nekem prostoru, večja je verjetnost, da bodo ljudje bolj pazili in skrbeli za svojo dediščino. Na tem področju pa je bilo v preteklosti v Prekmurju zaradi različnih dejavnikov (hitrega napredka, izboljšanja socialnih razmer), žal, veliko izgubljenega! Slednje velja npr. za tipične prekmurske panonske hiše in mline na reki Muri. Marko Vugrinec ohranjanje ljUdsKih običajev v središčU V Središču so že četrtič obudili čar nekdanjih zimskih večerov. V organizaciji kulturnega društva Antal Ferenc je potekalo tradicionalno česanje perja in luščenje bučnega semena. Gre za dve opravili, značilni za dolge zimske večere naših staršev in starih staršev. hitreje, so gostom ponudili žganje, liker in črno vino. Veliko pridnih rok je kmalu očistilo bučna semena in tudi perja je začelo primanjkovati. Po uspešno opravljenem delu so vaščani gostom postregli s tradicionalno večerjo, s pravo vaško žolco. Seveda pa ni manjkalo niti domačih dobrot:potic, pogač in peciva.Večer je minil v prijetnem vzdušju, zabava pa se je zavlekla do poznih nočnih ur. Za vse tiste, ki letos niso mogli priti pa velja povabilo organizatorjev, ki bodo prireditev organizirali tudi čez leto dni. Dejan Rocner néPi haGyományőrzés szerdahelyen A régi, téli esték varázsát idézték fel már negyedik alkalommal Szerdahelyen. A helybeli Antal Ferenc Művelődési Egyesület hagyományos tollfosztást és tökmagköpesztést szervezett. Két olyan munkát idéztek fel, amelyeket régen szüleink, nagyszüleink végeztek a hosszú téli estéken. A faluotthon zsúfolásig megtelt. Összegyűltek a falusiak, rokonok, ismerősök, valamint vendégek a szomszédos falvakból. Az egybegyűlteket Šanca Silvija, az egyesület elnök asszonya köszöntötte. Az asztalokra hamarosan toll és tökmag került, a lelkes társaság pedig vidáman látott hozzá a munkának. A teremben vidám volt a hangulat. Nemec Ludvik kíséretében régi, szép dalokat énekeltek. Hogy a munka job-ban menjen, pálinkával, likőrrel és piros borral kínálták a vendégeket. A sok ügyes kéz hamar kiköpesztette a tökmagot és a toll is jól megfogyott. A jól elvégzett munka után a helyiek hagyományos vacsorával kínálták meg a vendégeket, mely nem volt más, mint kocsonya. Emellett volt még rengeteg házi finomság: kalács, pogácsa, sütemények. Az este nagyon jó hangulatban telt el és éjszakába nyúló mulattság kerekedett belőle. Aki az idén lemaradt a rendezvényről, azt a szervezők szertetettel várják jövőre. Rocner Dejan sKUPni drUžinsKi obroKi – več zdravja Ste vedeli, da skupni družinski obroki prinašajo več zdravja vsem članom družine? Za to danes imamo čvrste dokaze. Ne nazadnje, ali je kaj lepšega kot družina zbrana za mizo? Tisti, ki imamo redne skupne obroke, obdržimo to dobro navado in tradicijo. Če smo med tistimi, ki večinoma nimajo skupnih družinskih obrokov poskušajmo postopno narediti spremembo. Da bo vse skupaj lažje, zanimivo, prijetno in zabavno vključimo vse člane družine, tudi otroke. Spomnimo se, da so naše gospodinje že stoletja vešče kuharice, vse pogosteje se jim danes pridružujejo tudi moški.Tudi ozaveščenost o zdravem načinu prehrane se zvišuje.Danes, v času krize je še kako pomembno, da obroke pripravljamo doma. Veliko ceneje je. Kaj pridobijo otroci in kaj odrasli člani družine? Redni skupni družinski obroki prinašajo otrokom boljše prehranske navade. Večina takšnih otrok redno zajtrkuje in ima redne obroke. Prav tako zaužijejo otroci več sadja in zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov ter več polnovrednih žit in žitnih izdelkov. To pomeni več vitaminov, mineralov, vlaknin in zaščitnih snovi. Z druge strani pa je manjši vnos hrane s »praznimi kalorijami« (hitra hrana z veliko maščob in/ali sladkorja). Takšni otroci so tudi manj ogroženi zaradi debelosti, ki lahko vpliva na zdravje že samem otroštvu ali pozneje Raziskave so pokazale, da tudi odrasli člani imajo veliko koristi od skupnih družinskih obrokov. Le-ti imajo nižji indeks telesne mase od družin, ki nimajo skupnih doma pripravljenih obrokov.Vemo pa, da sta čezmerna telesna teža in debelost izjemno močna dejavnika tveganja za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni (bolezni srca in ožilja, visokega krvnega tlaka, raka, sladkorne bolezni tipa 2….).Ne prezrimo dejstva, da družina za zdravje svojih članovlahko naredi veliko. Poskušajmo čim pogosteje imeti skupne obroke. Obroki naj bodo redni. Odrasli imejmo vsajtri obroke, otroci in mladina pa pet. Družina naj nikakorne opusti zajtrka. Namreč znano je, da zajtrk vpliva naapetit in količino energije, ki jo bomo vnesli s hrano. Pravtako vpliva na metabolični in hormonski odziv telesa nahrano, ki jo zaužijemo tekom dneva (pozne posledice solahko inzulinska rezistenca in tveganje za pojav sladkorne bolezni tipa 2). Hrano uživajmo v miru in lepo pogrnjeni mizi, kot to veleva naša tradicija. Uživajmo čimveč zelenjave in sadja (samooskrba, doma pripravljenaozimnica…) ter polnovrednih žit in žitnih izdelkov. Mlekoin mlečni izdelki kot tudi meso naj bodo z manj maščob.Hrano pripravljajmo na zdrav način (kuhanje, dušenje,pečenje). Praženje v globoki maščobi pa noj bo bolj izjema kot pravilo. Ne pretiravajmo s količinami in se izogibajmo požrešnosti– pojejmo toliko, koliko porabimo. Najnam to leto prinese čim več skupnih družinskih obrokov,s tem pa tudi več zdravja. 8 : : : : : : : : : : Lipnica ter spečemo. Ohlajenega premažemo z marmelado. Raztopimo čokolado, dodamo par kapljic olja, dobro zmešamo in prelijemo po kolaču.Namig: namesto lešnikov lahko uporabimo mandeljne ali orehe, kolač lahko spečemo v pekaču za torto. Prim. mag. Branislava Belović, dr. med. Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota Pridelava sadiK zelenjave za zelenjadni vrt Pridelava zelenjave je dejavnost s katero se v Sloveniji ukvarjamo ljubiteljsko na vrtovih in tudi tržno. Na vrtovih poleg zelenjave sadimo tudi zelišča in okrasne rastline.V zadnjih letih, na vrtovih kar hitimo s setvami, z željo, da bizelenjavo pridelali čim bolj zgodaj. Pri prezgodnjih setvahne bomo dosegli zgodnejšega pridelka. Posledice setve vhladno zemljo so slabši vznik, počasnejša rast in slabša odpornost rastlin za bolezni in škodljivce.Zgodnejše pridelke zelenjave nam omogoča pridelava zelenjadnic preko sadik. Preden se bomo lotili priprav za vzgojosadik naredimo načrt setve. Pri izbiri semen je pomembno,da izberemo dobro kaliva semena. Preverimo starost semen in upoštevamo, da semenom s starostjo energija kalivostiin sama kalivost pada. Semena nekaterih vrst ohranijo dobro kaljivost več let, druga manj. Samo eno leto ohrani dobro kalivost seme pastinaka, večine začimbnic in dišavnic.Do dveh let lahko hranimo seme čebule, pora peteršilja inkorenčka. Tri do štiri leta je kaljivo seme fižola, solate, radiča,graha, kumaric, bučk, melon, paprike, paradižnika, zelene,blitve. Najdlje pa ohranijo kalivost semena jajčevca, endivije, zelja in drugih kapusnic, redkvice, redkve ter rdeče pese.Dolžina kalivosti, ki sem jo navedla za semena posameznihvrtnin velja, če hranimo seme v originalno zaprtih vrečicah,v hladnem in suhem prostoru. Preden se lotimo setve starih semen preverimo kalivost s kalilnim testom. Če seme nevzkali po 14 dneh ga lahko zavržemo. Vzgoja sadik Za vzgojo kvalitetnih sadik potrebujemo primerno osvetlitev, primerno toploto in vlago. Ker so zimski in zgodnji pomladanski dnevi lahko zelo oblačni, sadikam v tem času primanjkuje svetlobe in zato rastejo počasneje. Nikakor ne smete rasti sadik v oblačnih dneh spodbujati z višjo temperaturo, ker se bodo sadike v tem primeru pretegnile. Sadike lahko vzgojimo na več načinov: - Setev v setvene plošče in poznejše pikiranje v multiplošče , oz. direktna setev v multiplošče brez pikiranja – tako pridelamo sadike s koreninsko grudo - Lahko jih sejemo neposredno v tople grede, tla rastlinjakov, lahko jih pikiramo v tople grede. Najkvalitetnejše sadike so običajno tiste, ki jih pridelamo s koreninsko grudo. Nekatere vrtnine dobro prenašajo presajanje in te običajno pikiramo. Mednje prištevamo: papriko, paradižnik, jajčevec, zeleno. Pikiranje dobro prenese tudi večina začimbnic. Semena vrtnin posejemo v setvene platoje. Setvene plošče do vznika prenesemo v topel prostor. Če je mogočedo vznika vzdržujemo enako temperaturo čez dan in preko noči. V prostoru kjer kalijo ni potrebna svetloba. Takoj po vzniku moramo setvene platoje prenesti na svetlo in v prostor, kjer bodo temperature za nekaj stopinj nižje kot so bile do vznika. Ko imajo rastlinice dobro razvita klična lista in nastavljajo prve prave liste jih takoj prepikiramo. Substrat iz katerega pulimo sadike mora biti dobro navlažen,da rastlinic pri puljenju ne poškodujemo. Sejance presadimo nekoliko globlje do kličnih listov in substrat ob straneh rahlo stisnemo. Sadike, ki jih vzgajamo preko presajanja (pikiranja) imajo čvrstejše steblo in dobro razvit koreninski sistem. Pikirane sadike bolj zgodaj formirajo plodove, ki so običajno tudi večji.Mnoge vrtnine presajanja ne prenesejo. Za te kar takoj izberemo multiplošče z večjim volumnom, ker bodo sadike v njih do presajanja. Lahko jih gojimo tudi v individualnih lončkih, ki pa naj ne bodo preveliki, ker nam v tem primeru korenine ne bodo prerasle vsega volumna substrata. Koreninska gruda bo tako ob jemanju sadik iz lončka razpadla,kar otežuje presajanje, zaradi poškodb korenin, pa bo tudi stres ob presajanju sadik večji. Oskrba sadik V času rasti oskrbujemo sadike z rednim namakanjem in dodajanjem hranil.Sadike moramo z vodo pravilno oskrbovati. Količina dodane vode je odvisna od temperaturnih razmer, razvojnega stadija, kakovosti substrata, velikosti lončkov, prezračevanja prostora. Zalivamo jih z razpršilkami in to zjutraj, da se rastline posušijo. Če zalivamo zvečer je večja nevarnost da se bodo pojavile bolezni (padavica sadik in plesni). Dodajanje hranil Kvaliteta sadik zelenjadnic je v veliki meri odvisna tudi od gnojenja oz. dognojevanja. Potrebe po hranilih pri gojenju sadik so sorazmerno majhne. Do pikiranja sadik ni treba dognojevati. Ko nastavijo prve prave liste pa hranila po potrebi začnemo dodajati. Pri dodajanju hranil moramo upoštevati vsebnost hranil v substratu. Upoštevamo, da potrebujeta paprika in paradižnik več hranil kot npr. kapusnice.Pri vzgoji sadik, ki jih gojimo krajši čas je običajno potrebno dodajati manj hranil. Sadikam, ki rastejo v celicah z manjšim volumnom je treba dodajati več hranil, kakor tistim ki rastejo v celicah z večjim volumnom. Za dognojevanje je najbolje uporabiti tekoča gnojila. Med gnojili izberite tista,ki vsebujejo več kalija kot dušika in veliko fosforja. Utrjevanje sadik Zelo pomembno je, da sadike pred presajanjem na prosto dobro utrdite. Sadike vzgajajmo v razmerah, kjer so višje temperature kot zunaj, manjša so temperaturna nihanja,ter ni direktnega sončnega sevanja. Zato je povrhnjica takih sadik nežna in občutljiva.Sadike utrdite tako, da nekaj dni pred presajanjem nekoliko znižate temperaturo, intenzivno zračite in zmanjšajte zalivanje. Breda Vičar, univ. dipl ing. javni Poziv: obnovitvena rez visoKodebelnih sadovnjaKov Spoštovani, Javni zavod Krajinski park Goričko skupaj s partnerji izvaja projekt Visokodebelni biseri – ‘’Upkač’’. V sklopu projekta je ena izmed aktivnosti tudi obnovitvena rez dreves starih tradicionalnih sort jabolk in hrušk v visokodebelnih sadovnjakih.V kolikor ste mnenja, da je obnovitvena rez primerna tudi v vašem sadovnjaku, vas prosimo, da naskontaktirate na spodnji naslov:Javni zavod Krajinski park Goričko, Grad 191, 9264Grad, telefon: 041 719 141, oziroma po elektronskipošti: uros.kostric@goricko.info. S pozdravi, Uroš Koštric, koordinator projekta ‘Upkač’ Športni kinološko društvo GORIČKO vpisuje začetni tečaj šolanje psov ter zbira kandidate za enoto reševalnih psov ERP. Vabljeni so vsi, ki hočejo združiti koristno z dobrim. Več informacij dobite na GSM 041-768-596 ali www.skdg.si 10 : : : : : : : : : : Lipnica PosKrbeli smo za Ptice V nekaj zadnjih dneh nam je vreme pošteno zagodlo. Zapadlo je veliko snega in prav gotovo so tega najbolj veseli naši malčki. Manj vesele pa so živali, ki od zapadlega snega ne najdejo hrano zase. Tako lačne tavajo tudi okoli našega vrtca. Skozi pogovor o snegu in o lačnih živalih, so otroci predlagali, da bi nekaterim živalim lahko pomagali tudi mi.Spomnili so se na našo ptičjo krmilnico, ki bi jo lahko nastavili, vanjo pa nasuli nekaj hrane in tako pomagali prezeblim ptičkam. Tako, kot smo se dogovorili, smo tudi storili.Poiskali smo našo veliko ptičjo krmilnico, ter jo nastavili na naš vodnjak. A ker v vrtcu semen nismo imeli, smo se dogovorili, da bomo vsi skupaj od doma prinesli nekaj za naše ptičke. Tako otroci, kakor tudi vzgojiteljice smo že naslednji dan prinesli semena, ki smo jih natrosili v našo ptičjo krmilnico. Z velikim veseljem smo opazovali, ali bodo naše ptičke našle našo ptičjo krmilnico. A na to ni bilo potrebno dolgo čakati. Že po nekaj minutah sta v našo ptičjo krmilnico prileteli dve ptički, ki sta pozobali kar nekaj semen.Otroci so bili tega zelo veseli in dogovorili smo se, da bomo za ptičke vsakodnevno poskrbeli vse do pozne pomladi. Zapisala in fotografirala vzgojiteljica Bernarda Koroša Pantović iz dvojezične enote Prosenjakovci GondosKodtUnK a madaraKról Az utolsó napokban az idő nem volt kedvező. Sok hó leesett és ennek a legkisebb gyerekek örültek meg legjobban. Kevésbé örültek a sok hónak az állatok. Hóval van borítva a táj, ezért nem tudnak ennivalóhoz jutni. Az éhes madarak tévelyegnek az óvodánk körül. Egy nap beszélgettünk a gyerekekkel az éhes állatokról és a leesett hóról. Ötletük támadt, hogy néhány állatnak mink is segíthetnénk. Az átfázott madaraknak az etetőjükbe ennivalót készítettünk. Megkerestük a nagy madár etetőnket és a kútra helyeztük el. De mivel az óvodában nem volt ennivaló az állatok számára, ezért a gyerekek otthonról különböző magokat hoztak. Mindannyian, a gyerekek és az óvónők is, már másnap magokat hoztak, amit beleszórtunk a madár etetőbe. Nagy örömmel vártuk, hogy mi fog történni. Megtalálják az ennivalót, vagy nem. Nem kellett sokat várni, hiszen néhány perc múlva kettő madárka szállott az etetőbe. Felcsipegették az ennivalót. A gyerekek ennek nagyon megörültek és megbeszéltük, hogy minden nap tavaszig gondoskodunk a madarakról. Lejegyezte és fényképezte: Bernarda Koroša Pantović, óvónő Fordította: Gal Silvija, óvónő v vinoGradnišKem drUštvU Gaj zadovoljni z oPravljenim V vinogradniškem društvu Gaj zadovoljni z opravljenim Društvo Gaj, Vinogradniško turistično društvo Filovci je v mesecu februarju opravila redni letni zbor članov društva,ki šteje 45 članov. Ocenjujemo, da smo svoje delo dobro in uspešno opravili. Upravni odbor društva Gaj je opravil 13 sej, na katerih smo zastavljeni program dela sproti realizirali. Začeli smo delo v društvenem vinogradu, kjer smo najprej v marcu opravili rez vinske trte ter celo leto skrbeli zanj, da smo v septembru opravili trgatev.V okviru čistilne akcije, ki vsako leto poteka v občini Moravske Toplice smo lepo počistili breg in zanj skrbeli čez vse leto, da je bil lepo urejen. Zahvala gre tudi vsem lastnikom vinogradniških kleti, saj vzorno skrbijo za okolico, da je breg kot celota lahko v ponos celi krajevni skupnosti, kateri tudi pripada. Iz hrastov, ki jih je bilo treba posekati zaradi ogrožanja sosednjih zgradb smo dali izdelati 7 masivnih miz in 16 klopi, ki so nameščene po Gaju in so namenjene tako vaščanom, ko se jim prileže počitek po napornem delu v vinogradu, kakor tudi popotnikom, ki le občasno hitijo mimo.Društvo je tudi upravljalec vodovoda in zato zadolženo za nemoteno dobavo pitne vode od sanitarnih pregledov, porabe električne energije, zavarovanja in popravila omrežja.Za ceste in poti pa skrbi KS Filovci v okviru občine, lani so zakrpali le 2 m2 asfalta, tako bo treba storiti nekaj več, kajti obstoječa infrastruktura neusmiljeno propada.Naše sodelovanje poteka z mnogimi društvi v Pomurju,društvi v vasi Filovci in tremi društvi na Madžarskem. Udeležili smo se raznih strokovnih predavanj, vinogradniških večerov in tudi vinogradniškega kviza, kjer so naši člani v sestavi: Denis Casar, Jože Tratnjek in Jože Berden dosegli 3 mesto. Dobre rezultate dosegamo tudi na ocenjevanjih vin tako doma kot na Madžarskem. Dva naša člana sta se tudi udeležila tečaja stekleničenje vina in ga uspešno opravila.V letu 2012 smo imeli tri strokovne izlete. Ogledali smo si sejem kmetijstva in vinogradništva v Celovcu, drugi je bil ogled vinske klet Zlati grič in se potepali po Haložkih gričih, tretji izlet smo izvedli na Madžarsko na trgatev v Osko in na občinski praznik v Györvar.Kot društvo smo sodelovali tudi ob prazniku KS Filovci.Imeli smo dan odprtih vrat vinoteke Gaj, ki je bila lepo obiskana. Prav tako smo sodelovali na zaključku Martinovega pohoda v okviru TIC-a s stojnico in tako popestrili dogajanje.Naša osrednja prireditev je trgatev društvenega vinogra- da VITIS VITAe, ki je bila dobro obiskanja in je lepo uspela,sicer smo jo zaradi vremena, na katerega ne moramo vplivati, izvedli 14 dni pred načrtovano trgatvijo. Nabrali smo 253 kg grozdja in iz tega naprešali 130 l mošta, povprečna sladkorna stopnja je bila 91 Oe, za konec našega dela smo še v mesecu novembru imeli Martinovo nedeljo z blagoslovom novega vina vinograda VITIS VITAe in vin članov društva ter ostalih vinogradnikov na bregu Gaj.»Leto dela je spet pred nami, člani društva Gaj smo si tudi za letos zastavili svoj program dela, ki se ga bomo trudili realizirati. Pri tem vabimo tudi nečlane, da nam pomagate in poskrbite, da bo življenje lepo, pa če je to včasih samo nasmeh, pozdrav ali topla beseda. Ne prepustimo se malodušju, ampak z optimizmom stopajmo naprej,« nam je vlil besede upanja naš predsednik društva Gaj, gospod Jože Horvat. Darinka Tratnjek 12 : : : : : : : : : : Lipnica iz žUPnije martjanci Župnijo Martjanci je v prejšnjem letu zaznamovalo kar nekaj pomembnih dogodkov (postavitev in blagoslov kipov Marije Rože skrivnostne in sv. Jožefa, otroški misijon in 2.Pastoralni dan s patrom dr. Leopoldom Grčarjem, obnova notranjosti župnijske cerkve, Martinov teden - župnijski praznik). Leto smo zaokrožili še posebej slovesno z že petim župnijskim misijonom (od 7. do 16. decembra), ki je bil znova pri nas po več kot desetih letih. Geslo misijona je bilo: »Ali ni najino srce gorelo v nama, ko nama je govoril« (Lk 24,32). Vodila sta ga misijonarja, pater Stane Zore,OFM provincial iz Ljubljane, in pater dr. Leopold Grčar OFM z Brezij s sodelavci. Poleg jutranjih in večernih svetih maš z govori misijonarjev za vse navzoče, so vsak večer potekala tudi srečanja za različne življenjske in starostne skupine,čez dan obiski bolnikov, starostnikov, ustvarjalne delavnice in predavanja. Po domovih župnije so od začetka misijona vse do božičnega časa romale ročno izdelane skrinjice s Svetim pismom, ob katerih so se zbirale družine, ki so k skupnem branju in premišljevanju Božje besede povabili tudi sosede ter misijonarja z župnikom. Večer pred sklepom misijona je v Evangeličanski cerkvi v Moravskih Toplicah potekalo kulturno-ekumensko srečanje. literarni natečaj – Poezija Tudi v tej številki Lipnice nadaljujemo z objavo pesniških stvaritev, ki smo jih prejeli v okviru akcije, ki jo družno peljeta naše uredništvo in OŠ Bogojine. Vaše prispevke nam posredujte na elektronski naslov poezija.lipnica@gmail.com do vključno 15. marca. Uredništvo Lipnice in OŠ Bogojina Tu sem Tu sem, čakam te, hočem te videti. Najin prvi poljub je bil sladek kot med. A zdaj vse drugače je, druga te osvojila je, zapolnila praznino tvojega srca. Nima več smisla čakati, ampak še zadnjič dovoli mi objeti te, zaželeti ti srečno pot brez nevšečnosti. Na božični večer naj te misli ponesejo k meni in pomisli na to, da večno te čakala bom. Še zadnjič naj povem ti, mali, rada te imam! Lara Seredi, 7. aOŠ BogojinaBogojina Resnica modernih let Težko je smrtniku zaspati, še težje mu je zjutraj znova vstati in še težje je najti v življenju pravo pot, kajti obrnilo se je vse, hkrati ni več upanja, edina vrednota, krasti sočloveku radost, ljubezen in mladost, na žalost je vse brezupno, skorupirano; obupno človek sočloveka zamaskirano gleda, luna; bleda nemo opazuje, kako trpljenje na svet dežuje; še huje smeh človeka na obrazu, zmrzuje, le žival lahko sočustvuje stanju, ki se znova na nas ljudi sesuje; mogočno kakor da bi živeli brez ciljev, ujetih v svetu okvirjev, a je to pravično in modro, to, da ljudje še zmeraj trpimo, močno o popolnem življenju sanjamo, vendar nekega dne odkrijemo življenjski dar, zlatar kakor da bi svoje srce prodal, grenko izgubljen sedi vendar… Asketajoči ljudje vsepovsod, na ulicah ležijo brez obsodb, s kančkom sreče v rokah gradijo svetlobo gneče, zidajo svetlobo svobodne sreče, v vreče jo dajejo, jo brezupnim ponujajo, tako skupaj ustvarjajo »boljši svet« in mimogrede pozabljajo na čase temnih let. Upanje, ki se bo tako vrnilo, se bo znova kot črnilo, na listu papirja potemnilo. Simon Šanca, Središče, Kategorija: srednješolci amerišKi vinarji v vinsKi Kleti Franca PUhana Vrhunska vina s Trnavskega brega Skoraj desetletje bo minilo, kar se je Franc Puhan, vinogradnik s Trnavskega brega nad Bogojino odločil, da bo ljubiteljsko vinogradništvo dvignil na poklicno raven. Nastala je izletniška kmetija Vinarium, na petih hektarih pa se gnete 11 tisoč trsov štirinajstih različnih grozdnih sort.Najbolj je ponosen na svoj Modri pino, pa na Kerner in Traminec. Prav z njegovim Modrim pinojem in Tramincem so na sedežu Evropske unije v Bruslju nazdravili, ko je Slovenija 2004. leta vstopila v družino evropskih držav. In ker glas dobrega, kaj dobrega, vrhunskega vinogradnika in vin blagovne znamke Vinarium seže tudi v deveto vas, so v njegovi kleti pogosti tudi obiski vinogradnikov in vinarskih strokovnjakov ki pridejo iz dežele onkraj velike luže, iz ZDA.Prav v teh zimskih mesecih je gostil tri skupine ameriških vinogradnikov, ki so bili nad videnim in zlasti okušenim več kot navdušeni. Nič manj navdušenja niso pokazali nad prekmursko kulinariko, za katero skrbi njegov sin Uroš, ki skrbi za vrhunski gastronomski pridih izletniške kmetije s Trnavskega brega nad Bogojino. bc veselji večer s KUd bUdinci v martjancih V Turističnem društvu Martin Martjanci smo se odločili,da bomo letošnji kulturni praznik obeležili na zabaven način. K sodelovanju smo povabili Kulturno umetniško društvo Budinci, ki se je našemu vabilu z veseljem odzvalo in nam v Martjancih pričaralo več kot zabaven in nepozaben večer poln pesmi, veselja in smeha. tUrnir v KartanjU šnoPsa za PoKal občine moravsKe toPlice Krajevna skupnost Krnci je tudi letos za vse navdušence v kartanju šnopsa priredila turnir, kjer nikakor ni primanjkovalo vnetih kvartopircev. Tokrat so najboljša tri mesta so pripadla naslednjim: 1. mesto: HARI Drago 2. mesto: SOBOČAN Bojan 3. mesto: CENER Ferenc Organizator se vsem zahvaljuje za sodelovanje na turnirju in udeležence poziva k sodelovanju tudi naslednje leto, ko se bodo zopet razvnemale kvartopirske strasti, kje drugje, kot v Krcih! Sicer pa že nekaj časa poteka občinska »šnops liga«. O izidih pa v naslednji številki Lipnice. O športu v naši občini smo se pogovarjali z Brankom Reckom za reKreracijo si je treba vzeti čas Sodobni trendi v svetu že več let poudarjajo pomen športa za zdravje človeka, ki živi sicer največkrat na način, kjer je telesno gibanje in šport skoraj privilegij. Večina delovno aktivne populacije danes časa za šport sploh nima. Pri tem naj poudarimo, da vsako gibanje pač še ni šport. Kako torej vaditi za optimalno zdravje? S katerim športom se ukvarjati? To so nekatere izmed tem, o katerih smo se pogovarjali s predsednikom Občinske športne zveze (OŠZ) Brankom Reckom, ki nam je predstavil športno dejavnostv naši občini. Že dobro smo zakorakali v novo leto, zato je tudi prav, da se včasih ozremo nazaj. Kako bi ocenili športno dejavnostleta 2012 v naši občini? Šport v občini M. Toplice (MT) je na dobrih temeljih, s tem mislim, da so športna društva v občini kar dobro organizirana oz. vodena in posledično iz tega sledi, da naša društva v ligaških tekmovanjih dosegajo dobre rezultate. Prav tako moramo biti zadovoljni s športno rekreativno udeležbo naših občanov na športno rekreativnih prireditvah, ki jih organizira OŠZ. Še posebno pa moramo tu pohvaliti vse zavode v občini MT (Vrtci, OŠ Bogojina, OŠ Fokovci in DOŠ Prosenjakovci), ki osnovno športno kulturo na visokem nivoju posredujejo vsem šoloobveznim učencem, ki obiskujejo njihove ustanove. Ne smemo pa še pozabiti na društva upokojencev naše občine. So bili v letu 2012 izvedeni vsi zastavljeni športni dogodki oz. kaj so bile glavne ovire, težave pri izvedbi le teh? V pretežni meri smo zastavljene cilje dosegli. Tu mislim predvsem na projekte OŠZ kot so: Moravski tek, Kolesarski maraton AJDA, Martinov pohod, Športnik/ca leta itd. Glavna ovira in težava pri vseh teh projektih in tudi na splošno je denar, ki ga za vse te projekte dobimo od sponzorjev in na podlagi razpisov občine. Kaj meni OŠZ o podeljevanju občinskih sredstev. Bi morala občina za športne aktivnosti nameniti višji odstotek letnega proračuna? Vsi vemo, da niso najboljši časi za delovanje športnih društev (vseh društev) in to se zavedamo tudi v OŠZ. Tako, da smo s tem odstotkom, ki ga trenutno imamo v proračunu občine lahko zadovoljni. Kaj nam prinaša leto 2013 na športnem področju? Mislim, da se leto 2013 na športnem področju v občini ne bo dosti razlikovalo od lanskega leta. Skoraj vsi projekti, ki jih peljemo skupaj z društvi iz občine potekajo že vrsto letin pri tem mislim, da ne bi smelo biti nobenih težav. Se nam v prihodnje obetajo kakšne nove gradnje športnih objektov oz. izgradnje že obstoječih? Kako bi komentirali stanje športnih objektov naše občine? So ti objekti izkoriščeni, zadostujejo potrebam? Športni objekti v občini, kot športni objekti v državi so ‘nekakšen problem’ investicij v športno infrastrukturo. Kaj s tem mislim !? Objekti so najprej nuja za delovanje oz.izvajanje aktivnosti posameznih športnih društev. V naslednji fazi pa nastane že problem, kako dati športnemu objektu dokončno vsebino in ga predvsem vzdrževati.Da ne bo pomote, tu mislim predvsem na večje in velike športne objekte. Osebno pa menim, da bi bilo potrebno v prihodnje sprejeti Strategijo razvoja športa in športne infrastrukture v občini MT. Kaj menite o športni aktivnosti naših občanov? Vse večji poudarek športne dejavnosti in gibanja za zdravje se odraža in pozna tudi pri naših občanih. Opažamo in to nas veseli, da se vsako leto vse več občanov udeležuje raznih športnih prireditev. Trenutno so najbolj obiskani pohodi, ki jih je v naši občino čez leto kar nekaj. Miša Cipot zmaGa v zaGrebU Končali se je dvaindvajseto državno prvenstvo Slovenije v dvoranskem hokeju. In čeprav je dvoranski hokej zgolj dobro nadomestilo preko zime za hokej na prostem se je ta način igre tako pri nas kot v tujini zelo uveljavil. Hitrost igre, dinamičnost in dosti zadetkov so garancija, da se splača ogledati tovrstno tekmovanje.In prav to zadnje čase ugotavljajo hokejski delavci v Sloveniji - ogled teh tekem presega pričakovanja in zlasti finalni turnir je zadnja leta prijeten družabni dogodek.In kako so opravili tekmovanje hokejisti Moravskih Toplic? Zelo zadovoljivo, pa tudi precej boljše kot v lanski sezoni.Navduševali so hokejisti nižjih selekcij, predvsem pa so za dramo poskrbele članice. Tako selekcija U10 kakor tudi U12 sta bili finalista, vse nižje selekcije pa so prijetno presenetile že v pred tekmovanju. Žal sta obe ekipi v finalu po boljši igri, a z preveliko željo po zmagi tesno izgubili, a je zadovoljstvo kljub temu bili veliko, saj mladi rod dosti obeta za moravski hokej. Letos so z igro zadovoljili tudi člani, 16 : : : : : : : : : : Lipnica Bencik iz Martjancev. Dervaričevim iz Tešanovcev (od koder prihajajo kar trije odlični hokejisti oz. hokejistke) pripadajo vse tri plakete iz kategorij članic. Najmlajša - Petra,je bila po dveh letih posta spet najboljša strelka in igralka,sestra Sandra pa ponovno najboljša vratarka. Vsega teden po koncu dvoranskega prvenstva so članice Moravskih Toplic gostovale v Zagrebu pri ekipi Zrinjevca, ki se odpravlja na evropsko prvenstvo v kategoriji Trophy, kar je drugi evropski kakovostni razred. Naše igralke so gostovanje opravile več kot odlično, saj so favorizirane Hrvatice na njihovem terenu premagale z 8:5 (5:3), predvsem pa navdušile z igro. Za povrh pa je nekaj igralk ostalo doma.Razveseljiva je ugotovitev, da se v igro članic odlično vključujejo mlade in obetavne igralke Tjaša Vrečič, Lara Črnko in Melanie Smodiš, v klubu pa imajo še nekaj zelo obetavnih deklic, ki bodo zelo hitro začele trkati na vrata selekcije članic. Strelke na gostovanju v Zagrebu so bile Petra Dervarič 5 (ob zgrešenem kazenskem strelu), Tjaša Vrečič 2 in Anita Perme. Zdaj v klubu sledi dvotedenski premor zatem pa začnejo z treningom na prostem. Jože Črnko veliK UsPeh noGometne šole nK čarda na domačem tUrnirjU nK čarda 2013 v boGojini Šola nogometa NK ČARDA je v soboto 26.1.2013 in nedeljo 27.1.2013 organizirala močan mednarodni turnir mlajših selekcij U6 do U12, na katerem je sodelovalo 38 ekip iz Slovenije in Hrvaške. Turnir se je odvijal v telovadnici OŠ Bogojina. V soboto 26.1.2013 so tekmovale selekcije U6 in U10, v nedeljo 27.1.2013 pa so tekmovale selekcije U8 in U12. V selekciji U6 so bili doseženi naslednji rezultati: 1. mesto ND MURA 05 2. mesto NK ČARDA 3. mesto NK VARTEKS-FOTEX Za 3. mesto : NK VARTEKS-FOTEX : NK BELTINCI 3:1 Za 1. mesto : NK ČARDA : ND MURA 05 0:2 V finalni tekmi je ekipa ND MURA 05 v enakovredni tekmi premagala ekipo NK ČARDA. Najmlajši nogometaši so pokazali veliko nogometnega znanja. V selekciji U10 so bili doseženi naslednji rezultati: 1. mesto NK ČARDA I 2. mesto ND MURA 05 II 3. mesto NK PALOMA Za 3. mesto : NK PALOMA : NK ČARDA II 2:1 Za 1. mesto : NK ČARDA I : ND MURA 05 II 3:1 Tudi tukaj je domača selekcija NK ČARDA nadigrala nasprotnike, pri čemer so se zelo izkazali z všečno, kombinatorno igro. V selekciji U12 so bili doseženi naslednji rezultati: 1. mesto ND MURA 05 I 2. mesto ND MURA 05 II 3. mesto NK RAKIČAN POLFINALE: NK ČARDA : NK RAKIČAN 1:2 ND MURA 05 I : NK POLET 2:0 ND MURA 05 II : NK VERŽEJ 2:0 FINALE: NK RAKIČAN : ND MURA 05 I 1:2 NK RAKIČAN : ND MURA 05 II 1:4 ND MURA 05 I : ND MURA 05 II 3:2 V finalu so zmagovalne ekipe polfinala igrale vsaka z vsako. Z odličnimi rezultati in igrami so se izkazali igralci domače šole NK ČARDA . Pokazali so zelo všečen nogomet. Pokazali so velik napredek v delu z mladimi, kateri je plod dolgoletnega procesa dela in organizacije nogometne šole NK ČARDA. Organizatorji so se zelo potrudili in tako velik dogodek izpeljali brez problemov in zelo profesionalno. Pohvala vsem delavcem, ki so sodelovali pri organizaciji in izvedbi turnirja. masKe s PUstnimi vraGolijami sKoraj PreGnale zimo Pustno rajanje na prostem, organizator katerega je enajsto leto zapored bil TIC Moravske Toplice, je mini-lo v znamenju pisanih barv in prešernega razpoloženja.Za slednje sta s plesnimi vložki poskrbela klovna Joco in Jocka, z izpraševanjem mask pa je za dobro voljo skrbel dobrodušni vampir, ki je hkrati bil povezovalec programa.Mraz, ki na pustno soboto ni prizanašal, številnim razigranim maskam ni prišel do živega. Mnoge maske se vsako leto rade vračajo na moravskotopliško pustno rajanje, ki ga vedno priredimo na prostem. Tradicija je, da so najlepše maske vedno nagrajene. Občina Moravske Toplice je v vlogi glavnega sponzorja prireditve z denarnimi nagradami nagradila šest skupinskih mask: 6. mesto: Lego kocke (OŠ Bogojina) 5. mesto: Dimnikarji (OŠ Fokovci, 1. in 3. razred) 4. mesto: Plesalke kankana (Domanjševci) 3. mesto: Snežaki (OŠ Fokovci, 2. razred) 2. mesto: Gosenica (OŠ Fokovci, 5. razred) 1. mesto: Miške z mišelovko (KTD Mali rijtar Tešanovci). TIC Moravske Toplice je s pomočjo sponzorjev letos s praktičnimi nagradami obdaril zares veliko število individualnih mask in maskiranih družin. Manjkalo ni pustnih dobrot, za kar so poskrbela društva s ponudbo na stojnicah: • VSD in TD Filovci (langaš, kuhano in surovo vino,vročo čokolado in palačinke) • KS Krnci na ciganski stojnici (različne domače pogače in vino) • TD Ivanovci, nune niso pele, raje kuhale (kotel kuhanega vina in pustni sendviči) • Mladinsko društvo Tešanovci (pečene klobase, kruh ocvirke, zaseko, žganje in špricer) • KTD Tešanovci (mišja pojedina z mišelovko tudi za obiskovalce) • Medičarstvo Celec (medenjaki) Zahvaljujemo se sponzorjem prireditve: • OBČINA MORAVSKE TOPLICE • SAVA TURIZEM BLED D.D., NARAVNI PARK TERME 3000 M. TOPLICE • TERME SONČNI PARK VIVAT M. TOPLICE • GOSTIŠČE MARIČ, SEBEBORCI • ŠINKEC D.O.O., MORAVSKE TOPLICE • GOSTIŠČE KUHAR, M. TOPLICE • GOSTIŠČE VILA ŠIFTAR, M. TOPLICE • BAR BISER IN FRIZERSTVO ASTORIA MORAVSKE TOPLICE • OCEAN ORCHIDS, DOBROVNIK • GOSTIŠČE ALEKSANDER, MORAVSKE TOPLICE • VINOTOČ LIPIČ – PASSERO, TEŠANOVCI • PARTY MAX MURSKA SOBOTA • BTC, d.d., PE MURSKA SOBOTA – KEGL CITY • GOSTILNA STARA SABLJA, SUHI VRH • MOTEL ČARDA, MARTJANCI • LUNAPARK, KOŽELJ JAKOB, S.P. DOBROVNIK • GOSTIŠČE ŠINJOR, MARTJANCI • POMURSKE MLEKARNE M. SOBOTA • KAVA BAR ORANŽA MORAVSKE TOPLICE • MEDIČARSTVO JOŽICA CELEC »Miši« (KTD Male rijtar Tešanovci) prikazale, kako se miš ujame v mišelovko ivanovčari na PUstni stojinici Mraz, ki je pošteno pokazal svoje zobe nas je prav prisilil,da smo kuhali vino v kotlu in se zraven še greli. Dobro, da je prišel pust širokih ust in začel odganjati zimo. Naša stojnica je ponujala pustne sendviče,čebulne pogače in domačožujco z bučnim oljem. Žujca je nekoč bila velikokrat na jedilnikih naših babic, zdaj pa že skorajda tone v pozabo. Marsikatero delo na vasi se je nekoč začelo z to jedjo. Mimoidoči, ki so se ustavili na naši stojnici so bili prav presenečeni, saj so vsi ponavljali,da so to nekoč že jedli ali pa so vsaj slišali za ŽUJCO. TKŠD IVANOVCI »FijU, FijU mašKare Gredo…« »Krica – kraca glej pajaca,ki skaklja, ki skakljahopa – cupa, hopa – cahopa – cupa, hopa – ca. Krica – kraca glej pajaca,ki štorklja, ki štorkljahopa – cupa, hopa – cahopa – cupa, hopa – ca.« Pred samim pustnim torkom smo se z otroki pogovarjali,pripravljali in spoznavali kaj je pust. Kajti pust je lahko pustni čas, to je čas med novim letom in pepelnično sredo ali pa pomeni pustno šemo oziroma maškaro. 20 : : : : : : : : : : Lipnica PUstovanje Spet je leto naokoli in prišel je čas krofov ter pustnih mask.Učenci 1.-3. razreda DOŠ Prosenjakovci so imeli na ta dan tehniški dan, kjer so izdelovali pustne maske in spoznavali pomen pusta. tic moravsKe toPlice na tUrističnem sejmU v ljUbljani in GradcU Konec januarja in v začetku februarja je TIC Moravske Toplice bil aktiven na sejemskih predstavitvah doma in čez mejo. Počitnikovanja in druge dodatne zanimivosti v Moravskih Toplicah in okolici smo promovirali na sejmu AlpeAdria:Turizem in prosti čas (24. 1. – 27. 1. 2013) v Ljubljani ter na sejmu Ferienmesse Graz v avstrijskem Gradcu (2. 2. – 3. 2. 2013).V sodelovanju z LTO Prlekija Ljutomer smo na skupnem razstavnem prostoru predstavili moravskotopliško turistično ponudbo tudi z novim Info Magazinom (zima-pomlad 2013). Obiskovalci, tako domači kot tuji, so bili navdušeni nad boni ugodnostmi v novi tiskovini. Janja BürmenTIC Moravske Toplice novo: inFo maGazin zima-Pomlad 2013 Turistično zanimive lokacije v občini Moravske Toplice narediti še bolj privlačne Izšla je prva številka Info Magazina, zimsko-pomladnarazličica, kjer smo obiskovalcem poleg predstavitve aktualne turistične ponudbe vMoravskih Toplicah in okoliških krajih podali tudi predloge in namige za popestritevoddiha ter jim počitnikovanjepolepšali s kuponi ugodnosti,ki jih obiskovalci predložijopri navedenih ponudnikih.Info magazin bo izšel trikratletno, druga številka prihajav začetku junija.Natisnjen izvod aktualne tiskovine dobite v TIC Moravske Toplice, elektronsko različico na spletni strani www.mora vske-toplice.com. Namen tiskovine je samo eden – želimo, da se obiskovalci pri nas imajo fino! Janja BürmenTIC Moravske Toplice 22 : : : : : : : : : : Lipnica naGradna KrižanKa: Gostilna marič sebeborci Pokrovitelj nagradne križanke je gostilna Marič Sebeborci, ki bo trem uspešnim reševalcem poklonila vrednostne bone. Geslo križanke, ime in priimek ter naslov pošljite na dopisnici do torka, 12. marca 2013 na naslov: Občina Moravske Toplice, Kranjčeva ulica 3, 9226 Moravske Toplice, s pripisom nagradna križanka. PRAVILNA REŠITEV GESLA NAGRADNE KRIŽANKE 109 ŠTEVILKE LIPNICE: ZIMSKO OPRAVILO Med prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje nagrajence, ki prejmejo vrednostne bone avtopralnice AUTOCARE EXPRESS Martjanci: 1. MARIJA SKALIČ, LEVSTIKOVA 2, 9226 MORAVSKE TOPLICE, 2. IVAN ŽERDIN,KRNCI 23, 9221 MARTJANCI, 3. IMRE HORVAT, ČIKEČKA VAS 19, 9207 PROSENJAKOVCI KOLEDAR PRIREDITEV V OBČINI MORAVSKE TOPLICE MAREC 2013 Pripravlja: TIC Moravske Toplice, www.moravske-toplice.com DOGODEK OPIS LOKACIJA DATUM ORGANIZATOR INFORMACIJE DAN ŽENA Kulinarični večer za praznik žena. Terme 3000 8. 3. 2013, Naravni parkTerme 3000 Naravni park Terme 3000andrej.regorsek@terme3000.si PROSLAVA OB DNEVUŽENA IN MATER Prireditev s kulturnim programomosnovnošolcev. Bogojina, OŠ,telovadnica 9. 3. 2013,17.00 Katja VrbančičMelita Piberčnik OŠ Bogojina02 547 90 80 PROSLAVA OB DNEVU ŽENA Prireditev s pevci,godci, humoristi inplesalci ter zabava. Selo,vaško-gasilskidom 9. 3. 2013,18.00 Pevsko društvo Selo Oskar Makari 031 329 758 PRIREDITEV OB DNEVU ŽENA IN MATER Družaben večer s skeči. Ivanovci,vaško-gasilskidom 9. 3. 2013,18.00 TKŠD Ivanovci Vesna Jakiša 051 317 784 BABABAL Kulturni program,nastopili bodo »našadeca«, pesem, folklorniplesi in skeči. Tešanovci,Vaško-gasilskidom 9. 3. 2013,19.00 KTD male rijtarTešanovci Franc Vitez 041 423 321 http://users.volja.net/ktdtesa 10. POHOD PO SLADKI POTI Tradicionalen pohodob dnevu žena jedolg približno 12 km sstartom v Ratkovcih. Ponudba domačih medenih, mlečnih inmesnih dobrot. Ratkovci,Berkovci,Prosenjakovci 10. 3. 2012,10.00 Mikroturistični grozd Sladka pot inPGD Ratkovci Medičarstvo Jožica Jožica Celec 041 941 175 www.sladkapot.si ŽENSKI SVETEK Počastitev praznikažena in mater. Martjanci,vaški dom 16. 3. 2013,17.30 TD Martin Martjanci(informacije priJasmini Papić) jasmina.papic@gmail.comali na spletni straniwww.tdmartin-martjanci.lrf-pomurje.si/o-nas VELIKONOČNA RAZSTAVA Razstava velikonočnih prtičkov in pirhov. Prosenjakovci,stari gasilskidom 17. 3. 2013,10.00-16.00 Rokodelsko društvo Vrtnica Suzana Malačič 031 460 015 OČIŠČEVALNA AKCIJA NA OBMOČJU OMT – OČISTIMO SLOVENIJO 2013 Vsakoletna čistilna akcija po naseljihdomače občine. Naselja občineMoravske Toplice 23. 3. 2012,9.00 Občina Moravske Toplice, JKPČista narava, TICMoravske Toplice OMT (Anita Gomboc),02 538 15 00)ČN (Andrej Števančec),041 803 793) POZDRAV POMLADI Razstava velikonočnih izdelkov in pomladniharanžmajev. Ksodelovanju vabijo vsespretneže! Martjanci,vaški dom 23. 3. 2013,10.00-20.00 TD Martin Martjanci jasmina.papic@gmail.comali na www. strani www.tdmartin-martjanci.lrf-pomurje.si/o-nas SVEČANA PRIREDITEV OB POČASTITVIMADŽARSKEGA NARODNEGA PRAZNIKA Svečana prireditev obprazniku madžarskenacionalnosti s pestrim kulturnim programom. Motvarjevci,vaški dom 23. 3. 2013 19.00 MNSS Občine Moravske Toplice MNSS OMT – Pisarna MNSS OMT 02 544 12 75 RAZSTAVA MALIH ŽIVALI V TERMAH VIVAT Vsakoletna prireditevza vse ljubitelje malihživali. M. Toplice,pred hotelomVivat 29. 3. 2013,10.00 Terme Vivat 02 538 21 04 info@vivat.si,www.vivat.si VELIKONOČNI SEJEM Tradicionalni sejems ponudbo izdelkovdomačih obrti na temo velike noči. M. Toplice,predevangeličanskocerkvijo 29. 3. – 1. 4. 2013 TIC Moravske Toplice vsodelovanju zrokodelci TIC M. Toplice02 538 15 20 www.moravske-toplice. com