Leto 1965 je bilo za »IPI« najuspešnejše po osvoboditvi UPRAVNEMU ODBORU STA NA 8. SEJI POROČALA J. MAVKO IN DIREKTOR MARINC. Z DOSEŽENIMI USPEHI SMO LAHKO ZADOVOLJNI. V soboto 11. decembra 1965 je upravni odbor obravnaval prvenstveno prodajo in z njo povezano finančno realizacijo plana. Ugotovitve iz poročila šefa prodajnega oddelka Jožeta Mavka so ohrabrujoče, saj smo v 11 mesecih lanskega leta (1965) dosegli kar 94,5 °/o plana prodaje. Predvidevanja, da bomo v decembru prodali manj, kot smo planirali, trenutno kažejo na to, da bo letni plan prodaje dosežen 91 ali 92 '°/o. To pa je spričo zelo razgibane situacije, ki je vladala na domačem tržišču lansko leto, zelo lep uspeh. Večjo zalogo šotorov, katero smo imeli v jesenskih mesecih še na zalogi, smo uspeli v celoti razprodati. Tri tedne pred koncem leta, med novoletnim popustom, smo občutno zmanjšali zalogo gotovih izdelkov in smo lahko s prodajo zadovoljni. Nekateri izdelki pri prodaji kljub temu zaostajajo. Naša skrb v prihodnje bo osredotočena na primerno reklamiranje, da bi tudi te izdelke prodali. Niti najmanjšega vzroka namreč ni, da bi kupci ne sprejeli in pokupili to, kar je kvalitetno in okusno izdelano. Morda pa bo vkljub temu treba tem izdelkom nekoliko popraviti ceno (znižati). Direktor Marinc je v svojem poročilu govoril o že sklenjenih pogodbah za izvoz gotovih izdelkov: Fiksno sklenjene pogodbe v višini 350 000 $ so uvod v mednarodno delitev dela. Vse pa je pripravljeno, da s tujimi kupci sklenemo pogodbo za nadaljnjih 300 000 $ ter se tako v doglednem času približamo tistim, ki ustvarjajo milijonska devizna sredstva, izražena v dolarjih. Pretežni del izvoznih pogodb je in bo sklenjenih za šotore, zato bomo leta 1966 smatrali konfekcijo, kot osrednji obrat, katerega bomo in moramo izpopolnjevati. »Prilike so sc spremenile in so za nas ugodne« je naglasil tovariš Marinc in nadaljeval: »pred mesecem in pol smo bili v dilemi pred odpustom 100 delavcev iz predilnice, ker v tem ofiratu postopoma opuščamo proizvodnjo. Sklenjene pogodbe in tiste, ki so za sklenitev pripravljene, pa zagotavljajo, da bomo tudi v prihodnje delali s polno zmogljivostjo. Izdelati za domače in tuje tržišče 20 000 komadov šotorov na leto, postavlja pred nas velike naloge, saj bomo morali med drugim ustanoviti poseben oddelek za izdelavo potrebnih ogrodij za šotore z vsemi dodatnimi deli zanje. Pri tem je izdelava tolikšnega števila šotorov perspektivna za vse ostale obrate, kjer bodo izdelovali zahtevane tkanine za te šotore.« Ocena naše politike k izvozni politiki je lahko le najboljša, ker le na ta način, mimo vseh deklarativnih izjav resnično izvajamo naloge gospodarstva. Izvoziti tretjino izdelkov je več, kot lep uspeh. Izvoz pa nam zagotavlja, da bomo z ustvarjenimi sredstvi lahko nemoteno in z vsemi kapacitetami delali. NAS VSAKDANJI KRUH NAM JE V INDUPLATI TOREJ ZAGOTOVLJEN. VSEBINA: Leto 1965 je bilo za IPI najuspešnejše Intervju z direktorjem Marincem Marjan Regent, novi sekretar OO Z K Induplati L. Zabukovec — Proizvodnja v novembru 1965 J. Mavko — Prodaja v novembru 1965 M. Vindšnurer — Nov uspeh IBM oddelka A. Gnidovec — Z novim letom nov statut Induplati kmalu devizni milijonar B. Zupan — Zakaj prejema Z. M. le 80 % bolniške? Vesti Veselo srečanje s starimi znanci To zadeva tudi mojstre! O mehanografiji, ekonomistih in še kaj . .. Letos manj padavin I. Sešek — Novo iz tekstilne stroke B. Zupan — Nesreče v novembru 1965 V. Habjanova — Obvestila iz kadrovske službe Poročila sta se Zahvala Izdaja v 850 izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Otmar Lipovšek. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani Godbeniki na prireditvi »Pokaži kaj znaš« Intervju z direktorjem Marincem Ob koncu preteklega leta sem se oglasil pri direktorju Kanalu Marincu in ga prosil za intervju. Bilo je sončno, prijetno pa je potekal tudi razgovor, ki je bil sestavljen iz vprašanj in odgovorov. Vprašanje: Kako ocenjujete poslovno leto 1965? MARINC: Poročilo o poslovnem letu 1965 in oceno zanj, sem podal že upravnemu odboru in bo Kono-plan o tem pisal. Dodal pa bi še, da smo morali lansko leto prilagoditi plane, interesom družbe, ki je za tekstilno industrijo odobrila le 72 */«• sredstev za oskrbo s surovinami. Takšno reduciranje je pri nas spremenilo količinski plan, zato tudi nismo imeli izkoriščenih vseh kapacitet. Finančni pokazatelji ob koncu leta 1965 pa so pokazali bistveno prekoračenje dohodka, zato ocenjujem preteklo leto kot relativno najuspešnejše. Vprašanje: S katerimi deli je treba nadaljevati in kaj spremeniti? MARINC: V letu 1965 sprejeti sklepi s strani organov samoupravljanja, usmerjajo našo dejavnost v boljše organiziranje podjetja. Pri tem mislim študij dela in boljše prijeme pri vodenju. Poudarek je na tem, da so delavci na proizvodnih mestih dosegli maksimum produktivnosti, naloga organizatorjev proizvodnje pa je, da njihovo delo boljše organizirajo. Samo v tem je rezerva in pot boljšim ekonomskim rezultatom. Vprašanje: Kaj predlagate kolektivu za izboljšanje kvalitete dela? MARINC: Čeprav imamo opravka s spodrsljaji na področju kvalitete izdelkov mislim, da zadeva to bolj organizatorje proizvodnje, ki polagajo premalo pozornosti organizirani rešitvi in odpravi slabega dela in drugič, sistem nagrajevanja in stimulacije. Organizatorji proizvodnje niso dovolj stimulirani. Torej, kolektiv bi moral voditi politiko boljše stimulacije strokovnjakov, toda samo za konkretne dosežke, od katerih naj bi imel koristi celotni kolektiv. Vprašanje: Ali bi k temu odgovoru lahko služila kot primer tista zadruga, o kateri je bilo nedavno govora. Bral sem, da je dober organizator saniral popolnoma zavoženo zadrugo, pa mu kolektiv ni hotel dati za to stimulativnega priznanja? MARINC: Ja, zelo dober primer. Velja naj princip: daš — dam! Vprašanje: Kakšen je položaj glede investiranja? Če bomo tudi mi investirali, nam prosim povejte, v kaj? MARINC: Zaradi nastale situacije v gospodarstvu, smo bili primorani finančna sredstva zadržati v poslovnem skladu. Do tega nas je dovedlo splošno pomanjkanje obratnih sredstev. Naš celotni dohodek se nam je v nekaj letih celo podvojil, obratna sredstva pa ne v taki meri. Zato imamo tudi težave s plačevanjem obveznosti. Gospodarska reforma pa postavlja podjetja v položaj, da gospodarijo prvenstveno z lastnimi sredstvi zato verjetno v bližnji prihodnosti ne bomo zmogli obširnej- ših investicij. Sredstva bomo prioritetno porabili za obratna sredstva. Naloga vodstva podjetja je poleg tega, da organom samoupravljanja predloži konkretnejši plan dela. Takšen perspektivni plan dela s konkretnimi nalogami bi zagotovil razvoj podjetja in delo bi potekalo bolje. Vprašanje: O štipendijah in štipendistih že dalj časa ni bilo govora. Znano pa je, da lahko opravlja zahtevnejše delo le ustrezno izobražen človek. Prosim, povejte nam politiko Induplati po tem vprašanju? MARINC: Razveseljivo je, da je naš kolektiv sklenil v preteklem letu štipendirati otroke članov kolektiva ne glede na stroko ali potrebe podjetja. Poudarjam zrelost kolektiva, ko je obravnaval vprašanje štipendiranja s pozicij široko družbenega gledišča in ne z ozkega gledanja podjetja. Zahteva sodobne tehnologije je večja, zato mora biti tudi znanje od delavca do direktorja večje. Napredek je možen le preko znanja, zato nam ne sme biti žal sredstev, katera smo v ta namen namenili za že zaposlene v podjetju ali za kadre, ki jih v podjetju še rabimo. Vprašanje: V podjetju imamo le 3,23 %> ljudi s popolno srednješolsko izobrazbo in komaj 1,61 °/o takšnih z visokošolsko izobrazbo. Slovensko povprečje s srednješolsko izobrazbo je 12,8°/» z visokošolsko pa 1,3 %>. Kako se naj izboljša struktura izobraženosti v Induplati? MARINC: V prihodnje bomo morali pojačati srednje izobraženi kader predvsem v administraciji. Perspektivni razvoj podjetja pa bo zahteval da resno mislimo tudi na visoko strokovni kader. Vprašanje: Zanima nas gradnja stanovanj, oziroma zbiranje in trošenje sredstev iz tega naslova. Govorico, da bomo pri tem sodelovali s sosedi iz Količevega potrdite oziroma pojasnite! MARINC: V letošnjem letu bomo kar največ sredstev namenili kot pomoč pri stanovanjski gradnji. Kar pa zadeva sodelovanje s Količeve!, je bilo mišljeno le kot sodelovanje pri organizaciji tega dela, ki prevzema upravljanje stanovanjskega fonda, v družbeni lastnini, v svoje roke. Dodajam, da je upravni odbor Induplati nedavno ustanovil svoje podjetje in pri tem naglasil, da se to podjetje osamosvoji, v kolikor Količevci ne bi bili voljni sodelovati. Naš stanovanjski fond znaša 68 družinskih stanovanj (brez samskih sob v Preserjah 89). Vprašanje: Kako ocenjujete zdravstveno stanje članov kolektiva in politiko zdravstva sploh? MARINC: Želim, da o tem vprašanju obširneje in strokovno poročata zdravstvena in zobozdravstvena služba. Vprašanje: V naslednjih mesecih mora biti objavljen razpis za reelekcijo vodilnih oseb uprave in kolektiva sploh. Katera delovna mesta bodo zajeta za reelekcijo v Induplati in kako bo to izgledalo? MARINC: Reelekcija v letu 1966 predvideva le mesto direktorja podjetja. Razpis bo objavljen v januarju (v tem mesecu). Vprašanje: Ali boste ponovno kandidirali? MARINC: Če bo kolektiv izrazil takšno željo, bom. Vprašanje: Menim, da so člani kolektiva premalo obveščeni o naših Rože in zavese (iz leacrila) poživijo vsako stanovanje Novi sekretar OOZK »IPI« Generalni direktor RTV Ljubljana in elan CK ZKS Boris Mikoš ter člana občinskega komiteta Alfonz Avbelj-Savo in Aleksander Skok prisostvovali letni konferenci ZK. skupnih naporih za boljše delo, sicer ne bi dajali pripomb kot tista, o mehanografski obdelavi obračunov, kar smo novembra objavili v našem glasilu. Kje vidite pomanjkljivost za slabo obveščenost? MARINC: Problem obveščanja kolektiva je dejansko vreden razmišljanja, s kakšnimi metodami naj bi približali članom kolektiva sporočila o sprejetih sklepih in o upravljanju podjetja. Na primer, naš list (Konoplan) obvešča redno o vseh pomembnih sklepih in dogajanjih v podjetju. Vseeno trdim, da večji del članov kolektiva ne razmišlja o poslovanju podjetja. Osebni pogovori članov samoupravnih organov s svojimi volivci, bi bili vsekakor najuspešnejši v pogledu komuniciranja. Mislim tudi, da bi lahko pretežni del kolektiva zvedel, o problematiki in dogajanjih v podjetju, s sej ekonomskih enot. Kolikor mi je znano, ima ekonomska enota tkalnice redne sestanke. Upajmo, da bodo tudi drugi prisluhnili tej praksi in intenzivneje obveščali svoje sodelavce. Gotovo pa drži, da bo mogoče premagati vse ovire, če bo sleherni sodelovalec o nalogah obveščen, ker bo tako vedel, da je rešitev odvisna tudi od njega in ne samo od njegovega predpostavljenega. Pomirjujoče pa je dejstvo, da je na uredništvo Konoplana naslovljeno zelo malo vprašanj, ki jih list sicer dosledno in izčrpno obravnava. Vprašanje: Tovariš direktor, za konec prosim, postavite vi vprašanje! MARINC: Ali ste deležni pri urejanju Konoplana dovolj podpore s strani kolektiva? Odgovor: Ja, čeprav se ga posamezniki premalo poslužujejo. V tem je tudi delni odgovor, katerega ste že sami omenili pri predzadnjem vprašanju. Za razgovor izrekam, v imenu bralcev, tovarišu direktorju iskreno hvalo in željo, da bi složno nadaljevali naše delo. Otmar Lipovšek Nov uspeh IBM oddelka Prejšnji mesec so sodelavci v našem mehanografskem oddelku in centru na Duplici prvikrat izdelali razdelilnika osebnih dohodkov in porabe materiala po delovnih nalogih za vzdrževalne obrate. Razdelilnik materiala je izdelan tako, da je poraba grupirana tudi še po skupinah materialov iz skladišča pomožnega materiala, po kontih vrst stroškov, po stroškovnih mestih koristnikov in izvajalcev del. S takšnimi razdelilniki dosedaj še nismo razpolagali in nam bodo odlično služili za analizo medobratnih storitev ter analizo dela in porabe materiala po posameznih delovnih nalogih. Ce bi jih hoteli izdelati ročno, bi zato potrebovali enega uslužbenca. Gornji dosežek nam je omogočila uvedba nove dokumentacije za dvig iz skladišča pomožnega materiala. Pod delovnim predsedstvom Franca Jeraja se je vršila v četrtek 23. dec. lansko leto letna konferenca OO ZK Induplati. Udeleženci konference so se uvodoma zedinili, da bodo volitve novega sekretariata javne in da bo komisija za sklepe le te formulirala na osnovi sprejetih sklepov na tej konferenci. Na predlog Lada Zabukovca, so nadalje sprejeli v članstvo Marijo Dolenc, delavko v pripravljalnici. Poročilo je podal Franc Majdič in pri tem rekel, da se je sedanji sekretariat sestal večkrat, vendar o vseh sejah nimajo zapisnikov. Aktiv pa je bil delaven 3-krat. Potožil je, da so mu ob izvolitvi za sekretarja obljubili vsestransko pomoč, katere pa ni bil v taki meri deležen. Franc Zabavnik se je v nadaljni diskusiji večkrat oglasil in menil, da se je ZK kot politična organizacija v podjetju premalo uveljavila. Tovariš Jeraj se ni strinjal s pripombo, da ni vstopa v članstvo zavoljo visoke članarine. Rekel je, da je več vzrokov za to treba iskati v nedovoljni povezavi med mladinsko organizacijo in komunisti. Dodal je še, da je mnenja, da so bile diskusije o gospodarskih vprašanjih v krogu komunistov prilično izčrpno obravnavane. Kamilo Marinc je v diskusiji seznanil udeležence konference o vključevanju Induplati v mednarodno. delitev dela ter pri tem poudaril na že zaključene izvozne posle. Razpravo je nadaljeval Jože Mavko in ožigosal neutemeljene govorice o prodaji na inozemski trg pod lastno ceno. Nizke cene pa so po izjavi Jožeta Mavka instrument, ki naj podjetju zagotovi tudi nadaljnji razvoj. Franc Majdič, Milena Mrvarjeva in Janko Ukmar so razpravljali o proizvodnih vprašanjih EE konfekcije. Alfonz Avbelj-Savo se je prvi priglasil k diskusiji po izvedenih volitvah novega sekretariata in naglasil, da je treba vrste komunistov pomladiti, posamezni člani pa morajo biti aktivni v naši družbi. Slišati je, da bo članarina v prihodnje nekaj nižja, je nadaljeval tovariš Avbelj in zaključil, da smo se premalo angažirali za pridobitev novih članov, v poedinih primerih pa smo s posamezniki premalo kontaktirali. Viki Pogačar, predsednik mladinske organizacije v Induplati je poročal o izvedeni mladinski prireditvi Pokaži kaj znaš. Apeliral je nadalje, da bi dobival vabila za seje DS, UO, sindikata in druge ter tako aktivno sodeloval pri vodenju politike z organizacijami. Naglasil je, da je več mladincev voljnih vstopiti v članstvo ZK. Mladinci in mladinke pa se bodo udejstvovali tudi na športnem in kulturnem področju, trije mladi pa so že prijavljeni za obiskovanje politične šole v Domžalah. »Nujno pa je treba imeti podporo vseh,« je zaključil Pogačar, »če želimo da bo delo mladinske organizacije uspešno.« Marjan Regent se je dotaknil vprašanja vstopa v članstvo ZK. Kritično je omenil zaviralne momente, kot nezaposlovanje mladih ljudi in drugo. Menil je, da je treba to vprašanje okvirno urediti. »Z delom, ne z agitacijo, je treba pridobivati nove ljudi!« je zaključil Marjan Regent. Aleksander Skok je poudaril, da se strinja z izvajanji tovariša Regenta. Svojo diskusijo je nadaljeval z besedami: »Trdim, da bi šola morala dati informiranega in formiranega človeka, katerega pričakuje naša družba. Zdi se mi da je mladina še neobremenjena z mnogimi vprašanji, dogodi pa se, da pogosto zavračamo mlade ljudi ravno zato, ker nam govorijo resnico.« Za skupno delo je treba najti ustrezne oblike. K vprašanju reelekcije pa je zaključno rekel, da reelekcija ni kampanjsko delo temveč selekcija organizatorjev dela. Z odobravanjem so navzoči spremljali diskusijo člana CK ZKS tovariša Borisa Mikuša. »Pričakoval sem več poročanja o delu vaše organizacije,« je rekel in povzel, da bi aktualni dogodki bili tehtni razlog zato, da bi se člani ZK večkrat sestali. Razpravljati bi morali o položaju članov ZK v Jugoslaviji sploh. Zaradi premalega prihoda mladih ljudi v članstvo, postaja razumevanje z mladimi še težje. Svoje misli je navezal Boris Mikoš še na nekatere sklepe sprejete na VIII. kongresu ZKJ. Diskusijo pa je zaključil z vprašanji mednarodne politike, ki je precej labilna in o kateri bi se člani lahko prav tako pogovorili na svojih sestankih. Konferenca je z javnim glasovanjem izvolila MARJANA REGENTA za novega sekretarja OO ZK Induplati, v sekretariat pa Berto GORNIK, Franca MAJDIČA, Staneta MAROLTA, Pepco NOLIMAL, Venclja PERKA in Franca ZABAVNIKA. Člani kadrovske komisije so: Lovro GIOVANELLI, Mara JERAJ in Lado ZABUKOVEC. V ideološki komisiji pa so: ing. Srečo BERGANT, Ivan DERZlC in Stane MAROLT. Poročilo je po zapisniku pripravil Otmar Lipovšek Z novim letom nov statut Letos sta med drugimi gospodarskimi predpisi izšla tudi dva pomembna zakona, od katerih Temeljni zakon o podjetjih podrobneje ureja in določa organizacijo našega gospodarstva, Temeljni zakon o delovnih razmerjih pa postavlja osnovna načela v razmerju delavca do podjetja in obratno. Prvi v čl. 79 določa, kaj mora obsegati statut podjetja, s čl. 269 pa obvezuje delovne organizacije, da v predpisanem roku vskladijo svoje statute z odločbami zakona. Drugi, Temeljni zakon o delovnih razmerjih pa v več primerih obvezuje delovne organizacije, da posamezna vprašanja, ki so v zakonu le splošno ali načelno definirana, konkretneje precizirajo v svojih statutih. Zaradi izida novih zakonov marsikatere določbe našega statuta niso več bile v skladu z zakonitimi predpisi, kar je narekovalo nujnost, da se v določenih vprašanjih dopolni ali spremeni tudi naš statut. Da bi se taka neskladja čimpreje odpravila, posebno glede določb, ki niso dopustile čakanja, je pravna služba s komisijo za dopolnitve in spremembe statuta že v začetku letošnjega poletja predložila delavskemu svetu v sprejem nekaj začasnih sklepov, ki ostanejo v veljavi vse dotlej, dokler ta področja ne bodo vnešena v statut ali v pravilnik o delovnih razmerjih. Tako so bila z začasnimi sklepi urejena nekatera vprašanja iz delovnih razmerij kot npr.: o stopanju v delovno razmerje, o poskusnem delu, o 42-urnem delovnem tednu oz. vprašanju prostih sobot med dopustom, o letnem dopustu, o prenehanju dela v podjetju, o pravici do iskanja nove zaposlitve med delom, o samovoljnem prenehanju dela, o nagradah vajencev in o odgovornosti zaradi kršitve delovne dolžnosti. S sprejetjem teh začasnih sklepov pa še niso bila odpravljena vsa neskladja temveč le najbolj očitna. Vsa neskladja je mogoče odpraviti le s prečiščenim besedilom statuta in sprejetjem novega pravilnika o delovnih razmerjih. To pa zahteva več časa, posebno če naj bi ta dva akta zajemala čim več konkretnih primerov, ki se v razmerju delavec — podjetje, pojavljajo. Tako je eden od omenjenih internih predpisov podjetja — statut, izdelan in ga bo upravni odbor predložil delavskemu svetu v sprejem na zadnji seji v letošnjem letu, da bo tako mogel stopiti v veljavo s 1. januarjem 1966. Naš dosedanji statut je bil precej obširen in je v glavnem zajemal že vse tiste določbe, ki jih jo pozneje predpisal Temeljni zakon o podjetjih, zato prečiščeno besedilo novega statuta nima, razen v poglavju o delovnih odnosih, pomembnih sprememb ali dopolnitev. Tako je popolnoma na novo urejeno le omenjeno poglavje, k poglavju o organizaciji podjetja pa dodana nova samostojna ekonomska enota za upravljanje stanovanjskih zgradb. Poglavje o delovnih odnosih natančneje ureja le tista vprašanja, za katera zakon o delovnih razmerjih predpisuje, da se ta uredijo s statutom kot npr. postopek o razpisu prostih delovnih mest in o sprejemu delavcev na delo. Druga vprašanja, posebno tista, ki se lahko uredijo tudi v pravilniku o delovnih razmerjih, so v statutu zajeta le okvirno in načelno, ker bi sicer že tako obsežen statut postal preobširen in s tem zgubil na preglednosti, uporabnosti in učinkovitosti. Tako pa to poglavje obravnava le osnovno, to kar naj bi o delovnih razmerjih bilo ali kar mora biti v statutu. To poglavje obsega naslednje dele: 1. stopanje v delovno razmerje, 2. prenehanje dela, 3. delo in delovni čas, 4. odmor, dnevni in tedenski počitek ter dopust, 5. higiensko in tehnično varstvo pri delu, 6. izobraževanje in strokovno usposabljanje kadrov, 7. disciplinska in materialna odgovornost delavcev. Druga večja sprememba oziroma dopolnitev, ki jo je v tem sestavku potrebno omeniti, je uvedba nove ekonomske enote za upravljanje stanovanjskih zgradb v poglavju o organizaciji podjetja. Ta dopolnitev oz. ustanovitev ekonomske enote je bila potrebna zaradi spremenjenih predpisov na področju stanovanjskega gospodarstva ali točneje, upravljanja stanovanj v družbeni lastnini. Ker morajo vsa stanovanja v družbeni lastnini biti pod upravljanjem določenega stanovanjskega podjetja ali posebne enote, ki ji je edini poslovni predmet gospodarjenje s stanovanjskimi zgradbami, bi morali naša stanovanja prepustiti v upravljanje drugemu takemu podjetju. Da to ne bi bilo potrebno, je upravni odbor že sprejel sklep o ustanovitve posebne ekonomske enote, kar bo predlagal v sprejem tudi delavskemu svetu. To pa je zahtevalo, da se določbe o novi ekonomski enoti uredijo tudi v statutu. Delavski svet podjetja bo o vseh novih določbah — spremembah in dopolnitvah — odločal na zadnji seji v letošnjem letu. Tako lahko upamo, da bo od 1. januarja dalje v veljavi novo prečiščeno besedilo statuta. Zakaj prejema Z. M. le 8070 bolniške? Zadnji dan pred državnimi prazniki se je na dopoldanski izmeni Z. M. porezala z lučalnico, pri tkalskem stroju, v kazalec desne roke. Ker je bil vrez manjši, nezgode ni prijavila mojstru. Toda iz tega majhnega, na videz nepomembnega vreza je nekaj dni zatem prišlo do komplikacij, tako da je bila potrebna operacija na prstu, ki je zahtevala daljši bolniški stalež. Ker nezgoda, pa čeprav je bila manjša, ni bila prijavljena mojstru, da bi jo zapisal v knjigo nezgod pri delu, prejema Z. M. le 80% bolniško. Nauk iz tega: Sodelavci! Vsako nezgodo pri delu, pa čeprav je še tako majhna, prijavite mojstru takoj, da Vas vpiše v knjigo nezgod pri delu. Sicer se lahko tudi vam primeri, da boste zaradi malomarnosti tudi vi prejemali samo 80 % nadomestilo OD v času bolovanja zaradi nezgode. Mira Kavčičeva in Danica Blječeva na sindikalni konferenci v Domžalah Ocena strokovne komisije PRODAJA V NOVEMBRU 1965 V mesecu novembru je prodaja tekla dobro, saj smo plan dosegli 98 °/o. Kljub tej številki ne moremo biti zadovoljni, ker nam ta številka ne daje garancije, da bomo letni planirani znesek dosegli. Prodaja v decembru je vsako leto mnogo nižja kot v ostalih mesecih in lahko pričakujemo, da bo letni plan dosežen okoli 92 "/o. Spremembe, ki so se tekom letošnjega leta nizale in uveljavljale na tržišču, so v mnogočem okrnile redno poslovanje, zato bomo kljub neizpolnitvi letnega prodajnega plana lahko zadovoljni. Uveljavljanje gospodarske reforme nas je privedlo do razmišljanja in sprejemu ukrepov za prodajo manjvrednih tkanin, ki so se tekom zadnjih let nabrale. Izvedli smo akcijo za prodajo tega materiala in smo precej uspeli. Seveda smo morali za storjene napake v blagu znižati ceno med 20 in 50'“/o. Naj nam bo to precej drago plačana šola, da bi v bodoče bolj pazili na izdelavo tkanin. S 1. 12. 1965 smo odprli novo poslovalnico naše trgovine »Bala«, in sicer v Ljubljani, Celovška 61. Namen poslovalnice je, da naše manjvredno blago, kakor tudi od Tovarne dekorativnih tkanin, damo preko te trgovine, v promet. S tem smo vsem potrošnikom približali nakup z nižjo ceno v tej poslovalnici, dočim bi v trgovni »Bala«, na Titovi cesti 3, imeli le kurantno blago. Trgovine bomo še odpirali in bodoča naj bi bila v Domžalah, kjer nam nudijo lokal. V prejšnjem mesecu smo se udeležili Sejma gostinstva v Mariboru, kjer smo razstavljali namizne prte, garniture, šotore, kabine za plažo in tkanine za zavese. Zaradi slabega vremena je bil sejem slabo obiskan. Makulaturnega blaga smo imeli v novembru 3237 m2. Stanje defektnega blaga je nekoliko boljše kot do sedaj. Stremeti je, da se to še izboljša. Izvoz: V novembru smo izvozili za 6287.— $ tkanin. Letno količino glede na zadolžitev smo presegli za 53 <7o, kar je velik uspeh, saj se bližamo letos izvozni količini 200 000 $. V letu 1966 pričakujemo znatno večji izvoz, ker imamo že precej zaključenih poslov s tujino. Novo iz tekstilne stroke TRAJNA ANTISTATIČNA OBDELAVA Mešanice poliester-bombaž, prav posebno pa ti siti materiali, ki se pri končni obdelavi apretirajo z raznimi smolami, da bi postali nepremočljivi, dobijo zelo pogosto na površini visoko napetost statične elektrike. Ta napetost nastane zaradi tega, ker se zmanjša možnost vpijanja vlage s strani tekstilnega materiala, kar povečuje njegovo električno rezistenco in olajšuje akumulacijo napetosti. Raziskave so pokazale, da se z uporabo Aston 123 kot aditiv materialom za impregnacijo, vzdržuje električno prevodnost na zadovoljivi višini, s čimer se preprečuje nabiranje električne napetosti. Trajnost Astona 123 je zadovoljiva; po 10-kratnem pranju je antistatično delovanje aditiva ostalo neizpreme-njeno. Tudi pranje v vodi oz. kopeli do 140° C ne škoduje njegovi aktivnosti, tako da se njegova trajnost lahko smatra kot zadovoljiva. MEŠANJE VLAKEN Mešanje vlaken pred predenjem lahko predstavlja zelo itežavno delo, posebno če je potrebno mešati vlakna različnih fizikalnih lastnosti in različnih dolžin. Podjetje Curlaton je uvedlo nov način mešanja, zelo primeren za mešanice, če so vlakna ene vrste materiala veliko krajša v odnosu na vlakna druge vrste materiala, kot je to primer s celuloznimi in bombažnimi vlakni. Proces mešanja je tak, da se vlakna izravnajo, tako da se dobi homogeni sloj vlaken, tako v povprečnem preseku, kakor tudi v podolžni smeri. Od vsake vrste vlaken se izdela en tak sloj, potem pa se nanašajo eden na drugega, da nastane neka vrsta sendviča. Pri tem mora biti teža vsakega sloja nasproti teži drugega slo- ja v razmerju, ki se zahteva za določeno mešanico. »Sendvič« nato enakomerno podajamo v stroj, kjer ga valjčki potiskajo na nazobčani cilinder, ki ga z iglami izčesava. PROIZVODNJA V NOVEMBRU 1965 Slaba oskrba s surovinami nam je onemogočila uspešno delo v novembru. Pomanjkanje dolgega lanu v predilnici in pomanjkanje bombažne preje v tkalnici, so vzroki slabe realizacije plana. Po obratih je bil mesečni plan dosežen naslednje: Plan november 1965 Indeks november 1964 Predilnica 68,4 °/o 49,4 °/o Tkalnica 72,3 °/o 69,5 %> Plemenitilnica 76,7 »/o 69,0 %> Tiskarna — 162,0 %> Konfekcija 57,6°/o 100,5 «/o Kvaliteta izdelkov je bila v splošnem nekoliko slabša kot v oktobru. Muhasta je bila lanska jesen Jnduplati kmalu devizni milijonat Celotno proizvodnjo šotorov za leto 1966 tovarne Induplati v Jaršah so pokupili zahodnoevropski kupci. Za domače kupce bodo zaradi velikoserijske proizvodnje leta 1967 na voljo cenejši in sodobnejši šotori. Dosledno izvajanje gospodarske reforme je tovarno INDUPLATI v Jaršah privedlo do vzpostavitve trgovskih stikov s trgovci iz zahodne Evrope. V začetku decembra letos se je uprava tovarne dogovorila z zahodnoevropskim kupcem za prodajo celotne proizvodnje šotorov v vrednosti 700 000 dolarjev. Delno bo dogovor realiziran v letu 1967. Tovarna je prodrla na tuje tržišče predvsem zaradi kvalitete svojih šotorov. Zanimivo je, da se za šotore zanimajo tudi kupci iz Kanade in skandinavskih dežel. Na- daljnje širjenje prodajne mreže na področje s konvertibilno valuto, navaja tovarno Induplati k razširitvi te dejavnosti. Večja, cenejša in predvsem velikoserijska izdelava šotorov po sodobnih zahtevah je naloga, s katero se kolektiv tovarne Induplati aktivno vključuje v mednarodno delitev dela. Kasneje bo takšen način proizvodnje šotorov omogočil tudi domačemu kupcu nabavo šotora v finančno dostopnejši obliki ali skratka, soliden šotor bo lahko kupil pri nas vsak s povprečnim osebnim dohodkom. o. L. • # r- ^ T s B 1 m ŠSŠ :S:Š: IŠS: INVENTURNE KOMISIJE Zakon veleva, da morajo komisije, ob koncu leta, pripraviti popis zalog in premoženja v gospodarskih organizacijah. Upravni odbor je potrdil na svoji 8. seji predlog ustrezne službe, s katerim so bili imenovani ing. A. Orehek, Vida An-dromakova in Rozka Rode v centralno komisijo in drugi, v ostale popisne komisije. STANOVANJSKO PODJETJE INDUPLATI Veljavni predpisi nam omogočajo, da ustanovimo svoje stanovanjsko podjetje. Z novim letom prično namreč veljati novi predpisi o gospodarjenju s stanovanjskim fondom. Upravni odbor je sklenil, da se ustanovi lastno stanovanjsko podjetje Induplati, za katerega se razpiše delovno mesto upravnika medtem, ko bo administrativne posle lahko vršila ena od uslužbenk podjetja, kot honorarna delavka. Servisne usluge bo opravljalo naše podjetje v svojih delavnicah. NOV ZAŠČITNI ZNAK IPI Upravni odbor je osvojil predlog s katerim se razpiše nagradni natečaj, za izdelavo osnutka za nov zaščitni znak INDUPLATI JARŠE. Sedanji niti funkcionalno niti smiselno več ne odgovarja svojemu namenu. Izvršitev razpisa so poverili tržiščni službi podjetja. PRIZNANJE IN NAGRADA ZA PRIZADEVNOST Tehnično vodstvo in uprava sta predlagala upravnemu odboru, da za prizadevnost in vestnost pri delu nagradi Staneta Pislaka, mojstra v konfekciji šotorov, z denarno nagrado. Tovariš Pislak vodi konfekcijo šotorov od prvega dne dalje vse do danes, ko je ta prerasla iz obrtniške dejavnosti v velikoserijsko proizvodnjo. POKAŽI KAJ ZNAŠ Naša mladinska organizacija je pokazala pod vodstvom predsednika Viki Pogačarja, precej aktivnosti. Devetnajstega decembra so priredili v naši dvorani kulturno prireditev Pokaži kaj znaš (naslovna slika današnjega konoplana je s te prireditve). V štirinajstih točkah so se merili pevci in instrumentalisti za ocene strokovne komisije in ocene občinstva. Prireditev je vzbudila precej zanimanja med okoliškim prebivalstvom, zato so tudi na prireditvi sami napolnili dvorano do zadnjega prostora. Po prireditvi je bila mladinska zabava. PODRUŽNICA »BALE« V Ljubljani so odprli podružnico naše industrijske prodajalne Bala. Trgovski lokal je na Celovški cesti 61. Otvoritev trgovine je bila v soboto 27. novembra. Kupci so lepo pozdravili novo trgovino, kar je razvidno predvsem od velikega prometa, ki ga v teh prvih dneh ustvarja. LETNA SKUPŠČINA Občinski sindikalni svet je imel 3. decembra svojo letno skupščino. Udeležili so se je tudi izvoljeni predstavniki naše sindikalne organizacije. Prvotno sem se namenil dati temu sestavku naslov: muhasta in nenavadna jesen 1965. Omenjena jesen je za nami in lahko služi opisovanje vremena le kot zapisek, ki naj ostane ohranjen. Prilično hladni in zelo deževni septembrski dnevi lanskega leta so prešli s 1. oktobrom 1965 v neobičajno lepo jesen, oziroma v zelo lep oktober. Oktobra ni niti enkrat deževalo. Poplave, ki so grozile v prvih septembrskih dneh so minile in oktobra so dajale hidrocentrale le manjše količine električne energije zavoljo pomanjkanja vode. November je bil podoben mnogim drugim. Dvanajstega novembra je prvič snežilo. 16. 11. je živo srebro v toplomerih zdrknilo na —10° C. Dan kasneje, to je 17. novembra je bilo še hladneje in smo RAČUNSKI STROJ Zastareli računski stroji, ki omogočajo le nekatere računske operacije z manj mestnimi števili, so nas primorali k razmišljanju o nakupu novega stroja. Upravni odbor je predlog osvojil in odobril v ta namen 1 milijon dinarjev. NAKUP OSEBNEGA AVTOMOBILA Potrebe kažejo, da sedanji osebni avto fiat 1 100 za naše podjetje ni dovolj. Upravni odbor je zatorej sklenil, da predlaga delavskemu svetu v odobritev nakup novega osebnega avtomobila. Verjetno se bodo odločili za avto VW 1 500. Cena okoli 40 000 novih dinarjev. zabeležili celo —15° C, toda že 18. novembra je bilo zopet + 4° C. Tedaj, je tudi sneg povsem skopnel. Znova je snežilo v noči od 22. na 23. november. Rahlo snežilo je tudi 3. decembra. Zelo toplo pa je bilo 6. decembra. Ta dan in naslednji je tudi močno deževalo. Znova so grozile poplave naraslih rek. Dež pa je po šesti uri zjutraj 8. decembra prešel v metež, tako da je v dvanajstih urah zapadlo 28 cm snega. Med 9. in 20. decembrom je bilo vreme mlačno. V tem času ni izrazitih padavin niti zelo lepih dni. Temperatura skoro ne pade pod 0° C. Sneg, ki je zapadel 8. decembra, je ostal čeprav v tem času niti Kamniška Bistrica niti Jesenice nimajo snega. Srečanje starih znancev Letos manj padavin Muhasta in nenavadna jesen 1965. Septembra poplave — oktobra redukcija električne energije zaradi pomanjkanja vode. Bolj kot preteklost nas zanima, kakšno bo vreme v prihodnje. Vremenoslovci uporabljajo za ugotavljale ali bolje, za napovedovanje vremena dandanašnjo vrsto aparatov med katere sodijo celo različni sateliti. S slednjimi uspejo opozoriti predvsem na večje orkane. Sicer pa so bili in bodo ostali vremenoslovci in napovedovalci vremena v zavidanju vrednem položaju. Ni jim namreč treba narediti drugega, kakor izjaviti, da bo dež. Njihova norma je izpolnjena in v najslabšem primeru — dežja ni. Tudi obratno se lahko primeri — z enako posledico. Razmišljanje o tem je manj pomembno in vam to delo prepuščam. Ker je, to sem že napisal, napovedati vreme enostavno (uporabljajte le nekaj osnovne matematike z verjetnostnim računom, upoštevajte lego- zvezd in erupcije na površini sonca ter vprašajte starejše ljudi, kaj mislijo o tem — in že je napoved vsaj 50 “/o verjetna), napovedujem za letos suho vreme. Ne bo niti posebno mrzlo niti zelo vroče. Za letni dopust pa vseeno izkoristite junij in julij. Pa še to. Kadar bo letos deževalo, ne hodite od doma brez dežnika oziroma primernega oblačila. Odpovedujem se namreč vsaki odgovornosti, če bi vas kje prav do kože premočilo. O. L. NESREČE v novembru 1965 Najmanj nezgod v letošnjem letu je bilo v našem podjetju v mesecu novembru. V tem mesecu so bile štiri nezgode. Vse nezgode so bile lažje in so se zgodile pri delu v tovarni. Zaradi nezgod je bilo izgubljenih nekaj delovnih dni. Predilnica: Marija Sodnik (27), predica. Kanto za prejo je bila že bolj prazna. Ko je hotela privezati nov pas preje, je poveznila kanto, ki pa ni bila stabilna in ji je padla na palec leve noge. Tkalnica: Marjeta Juvan, (22) tkalka. Ko je hotela dvigniti blagovni valj, je ta odskočil navzgor in ji pritisnil palec leve roke ob stroj tako, da je počila kost prsta. Oplemcnitilnica: Janez Vovk, (44) delavec pri vodnem kalandru. Ko je odpiral pri Vodnem kalandru vodo, mu je padel Y desno oko železni opilek od navi-Jalnega valja. Menza: Angelca Stanisavljevič, (23) po-rnočnica v kuhinji. Ko je nesla iz skladišča vedro korenja, ni pazila in Se je spotaknila ob prag. Pri padcu na beton si je poškodovala levo koleno. Nasmejani obrazi naših upokojenk Vasalo srečanja s starimi znanci 11. decembra 1965 smo povabili naše upokojence na prijateljsko srečanje, v našo menzo. Stoenaintri-deset nekdanjih delavcev v Indu-plati se je odzvalo vabilu sindikata in dobesedno napolnilo menzo. Upokojence so pozdravili člani izvršnega odbora naše sindikalne podružnice ter vabljeni gostje. Stisk roke z mnogimi znanci, katere nemalokrat srečamo le še ob tem, tradicionalnem srečanju, je bil iskren in pomenek prijeten. Po večerji so bile vse pregraje med vi in mi odstranjene. Postali smo za nekaj ur zopet eno, člani kolektiva. Mlajši smo poslušali pripovedi starejših in bili veseli, da smemo nadaljevati delo, katerega so nekoč opravljali oni. Poiskali smo tudi najstarejšo upokojenko in najstarejšega upokojenca. To sta 76-letna Ivana Demb-sky in tri leta mlajši Jakob Hafner. Sindikait je zanju pripravil skromna darila, katera sta si diug drugemu poklonila in si v »mladeniškem stilu« zaželela srečo v novem letu 1966. Srečo, zdravje in osebno zadovoljstvo so gostitelji zaželeli v na- daljevanju vsem povabljenim, katerim so ob zvokih valčkov in polk ure kar prehitro minile. Od 186 upokojencev iz našega kolektiva se jih je tokrat veliko odzvalo vabilu. Srčno pa želimo, da bi ob letu nihče ne manjkal in bi se zopet zbrali tako, kot je to že naša navada. Sindikalni podružnici i/ I udu pluli izrekam s tem iskreno zahvalo za denarno pomoč in predvsem za pozornost, katero mi je izkazala ob moji bolezni v jesenskih mesecih preteklega leta. Upam na skorajšnje okrevanje, nakar se bom zopet priključil aktivnim članom kolektiva. Hvala in lep pozdrav, z dobrimi željami ob novem letu, Izvršnemu odboru sindikata in vsem članom kolektiva Induplati, želi Franc Korošec iz predilnice Ivana Dembsky in Jaka Hafner ■ ■ ■ O mehanografiji, ekonomistih in še kaj Ker je bilo v novembrski številki »Konoplana« v članku »Aktualnosti in sindikat« toliko napisanega o mchanografski (IBM) dejavnosti in o ekonomistih v našem podjetju, se čutim dolžnega, da o teh stvareh napišem nekaj dejstev. Ves napredni svet, vsa razvita industrija na zahodu in na vzhodu, je že zdavnaj prišla do spoznanja, da edino z modernimi mchanograf-skimi sredstvi lahko dovolj natančno in pravočasno spremljamo dogajanja v podjetju in na podlagi takšnih podatkov tudi ustrezno ukrepamo oz. če hočete, lahko dobro gospodarimo. Da imamo v našem podjetju visoko stopnjo mehanizacije za obdelavo podatkov smo vsi res lahko samo veseli. To pa iz dveh razlogov. Prvi je v tem, kako relativno poceni smo mi prišli do teh strojev. Izkoristili smo priložnost takrat, ko je podjetje »Stol« potrebovalo partnerje za nakup teh strojev. Za IBM stroje nismo plačali niti delčka de- TO ZADEVA TUDI MOJSTRE! DA BI VSI SODELAVCI PREJEMALI POLNO NA- DOMESTILO ZA CAS, KO SO ZARADI NEZGODE PRI DELU DOMA JE DOLŽ- N, OST VSEH MOJST- ROV, DA VSAKO NE- ZGODO TAKOJ VPIŠEJO V KNJIGO DELU. NEZGOD PRI viz, saj smo kupili vse stroje z domačo valuto. Vemo pa, da je pomanjkanje deviz pri mnogih naših podjetjih eden glavnih vzrokov, da si še niso nabavili podobne mehanizacije. To je bil tudi glavni vzrok, da smo že pred dvemi leti kupili mehanografske aparature, čeprav za delo z njimi še nismo bili skoraj nič pripravljeni. Drugi vzrok, da smo teh strojev lahko veseli pa je v tem, da je obračun OD, izračun gotove proizvodnje po strukturi planske cene, izdelava razdelilnika porabe materiala v skladišču pomožnega materiala z vsemi dodatnimi tabelami, razdelilniki itd., ne samo zelo točen, ampak tudi za večino sodelavcev dosti manj naporen. Pri obračunu osebnih dohodkov imajo sedaj poenterke več časa, zlasti v začetku meseca (povprečno tri dni), za sprotno in natančno spremljanje dela delavcev, kar ima seveda za posledico, da delavec res prejme tisti OD, ki mu pripada. Pri izračunu OD sta danes zaposleni dve uslužbenki manj kot preje. Pri izračunu del, ki jih že opravljamo na mehanografskih strojih pa smo sprostili 1,5 uslužbenca, katerih proste kapacitete smo lahko uporabili pri nujnih delih, ki dosc- daj spričo pomanjkanja sodelavcev niso mogla biti opravljena. Ce upoštevamo gornje ugotovitve in samo tisti del amortizacije IBM strojev, kolikor so povprečno mesečno res v pogonu, potem je razmerje med prihranki in novonastalimi stroški v zvezi z mehanograf-skim poslovanjem v našem podjetju takšnole: A. Prihranki (mesečno) za 2 uslužbenki manj (bto OD) din 180 000 Prihranek del. časa še za 2,5 uslužbenca din 250 000 Zmanjšanje nadur pri poenterkah 6 X 20 ur po din 680 din 82 000 Skupaj din 512 000 B. Dodatni stroški (mesečno) Vi bto OD za vodjo IBM oddelka din 50 000 Stroški IBM centra na Duplici (plača za operaterja, vzdrž. strojev in ostala režija centra) din 270 000 Stroški za kartice (15 000 kom) din 30 000 Amortizacija din 160 000 Skupaj din 510 000 Torej kot vidite, je obračunavanje po novem že pri tem obsegu nekoliko cenejše kot prej, poleg tega pa še tudi hitrejše, točno izčrpne jše in fizično manj naporno. Pa še nekaj o strokovno kvalificiranih ekonomistih. Kot vsi veste je v tekstilni industriji pri nas že velika konkurenca. To nam narekuje, če bomo hoteli biti konkurenčni, proizvajati kvalitetno in poceni. Da bi to dosegli, potrebujemo poleg dobrih delavcev še več tehnikov in Vstopi: 1. Kastelic Franc, trgovski zastopnik, vstopil dne 6. 12. 1965. Izstopi: 1. Železnik Bernarda, tkalka, izstopila 26. 11. 1965, 2. Šom Francka, predilnica, upokojena 30. 11. 1965, 3. Ferjuc Janez, elektro vajenec, izstopil 2. 12. 1965, 4. Ulčar Herma, predica, upokojena dne 4. 12. 1965, inženirjev, kajti pot do sodobne organizacije dela in modernih, visoko produktivnih, proizvodnih procesov ni lahka. Potrebujemo pa tudi še več ekonomskih tehnikov in poklicnih ekonomistov z višjo in visoko izobrazbo, če hočemo, da bo vse naše delo z ekonomskih vidikov vedno dobro analizirano in pravočasno prilagojeno vsakokratni gospodarski situaciji. To je zelo važno, kajti osnovna zahteva v gospodarski organizaciji je: čim bolj ekonomično in rentabilno poslovanje. Organizacija in dvig kvalitete dela v posameznih službah, analiza stroškov, izdelava šifrantov, uresničevanje konkretnih nalog, katere je sprejel delavski svet, o izdelavi analitične ocene delovnih mest, o študiju dela v vseh oddelkih podjetja ipd., terjajo mnogo visokokvalificiranega, večletnega dela. V prizadevanju uresničiti gornje naloge, smo pred meseci, na naše vabilo, sprejeli medse tri mlade ekonomiste. Jasno je, da kot vsi novo-došli, kljub temu, da so poprijeli za delo z vsem mladostnim elanom, potrebujejo nek določen čas, da bi se v podjetju dodobra spoznali, z njim zaživeli. Tudi če bi nam uspelo dobiti starejše, izkušene strokovnjake, bi morali čakati na kakšne pomembne rezultate njihovega dela najmanj leto dni, ne glede na to, da so takšni ljudje neprimerno bolje plačani. Menim, da je bila kritika o ekonomistih nepremišljena, prvič zato, ker v našem kolektivu niti eden od ekonomistov I. ali II. stopnje (vseh je štiri) še nima take funkcije, da bi odločilno vplival na ključne sklepe ekonomske politike podjetja, drugič pa tudi zato, ker je bila kritika dela mlajših ekonomistov preuranjena, saj so namesto vsestranske pomoči in razumevanja, ki ga kot novinci potrebujejo, prejeli moralno klofuto. Dipl. oec. Milan Windšnurcr 5. Dimc Marija, tkalka, izstopila 4. 12. 1965, 6. Jamšek Štefan, vlagalec valjev, izstopil 22. 12. 1965. Z A II V A L A Vsem, ki so spremljali na zadnji poti našo ljubo hčerkico JELCI in vsem, ki so njen prerani grobek pokrili s cvetjem, iskrena hvala. Žalujoča mamica Jelka Volčini z družino Domžale, decembra 1965 ' POROČILI STA SE Kepa Metka, uslužbenka, poročena CERAR, JERMAN. Rus Vilma, uslužbenka, poročena Kolektiv vama čestita in želi mnogo sreče na novi življenjski poti!