s
REDACCION Y ADMINISTRACION: RECONQUISTA 268 BUENOS AIRES	"EL NUEVO PERIODICO"	NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
Rokopisi se ne vračajo	Leto I. BUENOS AIRES, 30 SEPTEMBRA 1933 Štev. 2.	POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH
Močan potres v Srednji Italiji
Osem mrtvih in dvajset težko ranjenih - Tisoč dvesto hiš porušenih ali močno poškodovanih - poročila
iz posameznih mest
Potresni aparati italijanskih opazovališč so zabelžili v torek zjutraj močne potresne sunke, ki so pričeli ob 4.33 ter trajali približno deset sekund. Potres je zadel obsežen del italijanskega polotoka 111 njegovo središče je bilo v Abruzzih. V prvem hipu so v Rimu sodili, da ne more biti hudega, a črez nekaj časa so začele prihajati iz raznih krajev Srednje Italije vzemirlji-ve vesti, ki so poročale ne samo o materialni škodi, marveč tudi o človeških žrtvah:
Najbolj prizadeta je pokraji-. na Chieti, kjer je potres povzročil škodo in človeške žrtve v 14 občinah. Našteli so samo v tej pokrajini deset mrtvih, kakšnih 15° ranjenih in približno tisoč Pet sto hiš napol porušenih.
Sulmona, mestece, ki šteje tq tisoč prebivalcev, je tudi strašno trpelo; tu je skoro ni hiše, ki bi ne bila občutila posledic potresa. V Sulmoni se je zemlja tresla ce lih dvajset sekund, brez pre-tanka. Od 2300 poškodovanih ms bodo morali zrušiti preko 400.
Tudi v Pescari je potres povzročil škodo, a ne v tako veliki meri. Jetnišnico so morali iz-prazniki ter spraviti jetnike v drugo poslopje, ker je jetnišnico močno streslo in obstoja nevarnost, da se podere. Kmetje zagotavljajo, da so videli sikati iz zemlje dolge plamene.
V	sredo je vlada objavila uradne podatke o nesrečah in škodi, ki jih je povzročil hudi potres. Tisoč dvesto hiš je porušenih ali pa prav močno poškodovanih.
V	Lama dei Peligni je dvesto hiš v takšnem stanju, štiristo se jih je zrušilo, pa je še drugim dvesto potres naredil večje razpoke v zidovih. V Taranti in Peligni se je zrušilo 70 hiš, dvesto pa jih je močno poškodovanih.
V	Civitelli M. Raimondo je Potres porušil petdeset hiš, sto jih stoji le še za polovico pokonci in sto petdeset jih je močno poškodovanih.
V	Farri San Martino se je deset hiš spremenilo v kupe ruševin, dvajset jih je prav močno poškodovanih in v 150 drugih je opaziti velike razpokline v zidovih.
Podatki o človeških žrtvah so sledeči: osem mrtvih in osem in trideset ranjenih; od teh je težko ranjenih dvajset.
Ni nobenega dvoma, da bi bil potres povzročil gotovo mnogo večje število žrtev, če bi ljudje ne bili zbežali iz hiš že ob prvih tresljajih. Poročila pravijo da je tretji potresni sunek imel največjo moč; hiše, ki so se tedaj začele rušiti, so pokopale one stanovalce, ki niso takoj hoteli zapustiti svojih domov.
Kakor je razumljivo, se je ubogega ljudstva lotila strahovita panika, ki je spočetka le še bolj naraščala, ko so prvim tresljajem zemlje sledili še mnogi ponavljajoči se sunki.
Potres so slišali tudi v Rimu, Neaplju, v Lombardiji in drugih krajih, a ne tako močno, saj je bil, kakor smo že omenili, njegov epicenter v Srednji Italiji, kjer je tudi povzročil največ škode.
Poslednja poročila pravijo, da se je prebivalstvo že nekoliko pomirilo. Oblasti so takoj poskrbele za prvo silo. Posebni vlaki so prinesli v opustošene kraje živeža in zdravil.
Cerkve so ostale odprte celo noč in so bile polne vernikov.
Poplave v Ljubljani in Celfu
Poročila, ki so prispela te dni iz evropskih obveščevalnih središč, pravijo, da je bilo tudi v Ljubljani slišati precej močan potres ter da so obenem- nastopile poplave, ki so povzročile mnogo škode ter skoro izolirale mesto. Tudi iz Celja poročajo o velikih poplavah, vendar pa so novice še nepopolne in si m mogoče ustvariti jasne slike o obsegu in škodi, ki jo je povzročila ta naravna katastrofa.
Trgovinska pogajanja med Italijo in Argentinijo
Argentinski posebni misiji, ki je odšla v Italijo pod vodstvom g. Ramosa Mej i je, se je po dolgotrajnih težkih pogajanjih končno posrečilo doseči sporazum glede raznih vprašanj, ki so v zvezi s trgovino med Italijo in Argentinijo.
Dogovor, ki sta ga v torek podpisala v Rimu izredni argentinski poslanik ter ministrski predsednik Mussolini, se nanaša na tranzit blaga ene izmed pogodbenih strank preko ozemlja druge ter se v tem pogledu državi obvezujeta, da ne bosta ovirali tega prometa; obsega nadalje razne določbe glede uvažanja pridelkov, glede aplikacije u-voznih carin itd.
Vsekakor pa lahko smatramo ta rimski dogovor le kot nekak uvod za nadaljnja pogajanja ,ki naj do-vedejo do sklenitve popolne trgovinske pogodbe med italijansko in argentinsko vlado. Dogovoru je^v isti-
CARINSKI DOGOVOR Z ANGLIJO
V torek zvečer je bil podpisan v Buenos Airesu carinski dogovor med Argentinijo in Anglijo. Ta dogovor je dopolnilo k trgovinski pogodbi, ki jo je bil sklenil podpredsednik dr. Roca v Londonu.
ni tudi dodana dopolnilna izjava, v kateri se vladi obvezujeta, da bosta nadaljevali pogajanja.
BEDA IN LAKOTA V UKRAJINI
Čeprav je sovjetski tisk zatrjeval, da je letos žetev posebno dobra, je vendar gotovo, da vlada v sovjetski Rusiji in Ukrajini lakota, zlasti v pokrajinah ob Doncu, kjer je položaj posebno strašen. Kakor govore, je v nekem mestecu pri Stavropolu umrlo okoli tisoč ljudi zaradi gladu. Nemške kolonije v Ukraijini je lakota skoraj popolnoma uničila. Čeprav je sovjetska vlada izdala najstrožje odredbe, da se vesti o lakoti ne ražirijo, se vendar širijo in potrjujejo. Najbolj jih potrjuje vlada sama, ki je sklenila podvojiti cene kruhu v sovjetskih kooperativah. Temu ukrepu je namen izenačiti ceno kruhu v kooperativah s ceno na svobodnih tržiščih, toda izenačenje je nemogoče, ker imajo krušne cene na svobodnih tržiščih že čisto inflacijski značaj. Koliko stane na svobodnem trgu v Ukrajini funt kruha, se najbolje vidi iz tega, da mora človek delati tri dni v sovjetski tovarni, da si zasluži denar za nakup funta črnega kruha.
STRASEN VIHAR
V MEHIKI!
Mesto Tampico opustošeno — Na stotine mrtvih — Prebivalstvu preti huda beda.
Pretekli ponedeljek je silovit orkan razdejal obsežno pokrajino okrog mehiškega mesta Tampica ter opustošil mesto samo.Poročila, ki prihaja jo \ iz prizadetih krajev, pravijo, d^ je vihar povzročil pravcato katastrofo. Veter je pihal s takšno silo, da je rušil hiše, izrival drevesa in telefonske ter brzojavne droge. Obenem je nastopila tudi poplava in zajela dobro polovico Tampica.
Orkan je povzročil mnogo človeških žrtev, katerih število se ceni na par sto, a ni še natančno določeno, ker so zveze z opustošenimi kraji prekinjene in v Tampicu samem še vedno izkopavajo trupla izpod ruševin.
Ona javna poslopja in cerkve ki so ostale nepoškodovane, oziroma, ki se vsaj niso zrušile, so natrpane z ranjenci. Mesto nudi strašno sliko grozovitega opustošenja. živež je že začel primanjkovati in preti prebivalstvu huda beda. Vlada je . začela brž organizirati pomožno akcijo in je predsednik republike Rodríguez objavil poziv na narod. naj priskoči prizadeti pokrajini na pomoč z gmotno podporo.
Komandant nemške ladje "Kiel", ki se nahaja v tampi-škem zalivu, je brzojavil da groznega opustošenja v Tampicu sploh ni mogoče opisati z besedami in da je velik del mesta pod vodo, ki je ponekod do pet metrov globoka.
V/*-:•
"PACIFIC FIR" — ladja, s katero bo admiral Byrd raziskoval ledene pokrajine okrog Južnega tečaja
"KLUB SREČNIH DUŠ"
Na Angleškem so ustanovili klub, ki šteje že kakšnih 50.000 članov in katerega smoter ni mogel biti nikdar tako aktualen kakor v naših dneh.
Vsak član tega kluba se mora namreč obvezati, da bo z dejanjem in nasvetom delil med ljudi radost, vedrost, optimizem.
Člani "kluba srečnih duš", kakor se imenuje novo združenje, se ne omejujejo na to, da bi žalostnim in življenja sovražnim soljudem pridigovali o lepem življenju, temveč morajo svoje besede podpreti tudi s praktični dejanji. Osnovali so velik sklad, ki bo omogočal revni^ otrokom bivanje na zraku, v svetlobi na soncu, osnovali so poseben oddelek za samomorilne kandidate, ki stoji pod vodstvom u-glednega londonskega zdravnika za živčne bolezni. Dali so mu na razpolago velike vsote, da bo lahko v polni meri vršil svojo nalogo. Vsak član se mora nadalje obvezati, da bo po svojih močeTi skrbel nesrečnikom za kruh in delo.
Klub ima veliko knjižnico, ki je sestavljena vsa na principih vedrega svetovnega naziranja. Samo knjige, ki življenja ne zanikujejo, smejo priti v to knjižnico.
RAZNE VESTI
Skupina francoskih parlamentarcev potuje te dni po Italiji. Tej prvi povojni ekskurziji zastopnikov francoskega naroda po fašistovski Italiji pripisujejo gotovo važnost v prizadevanjih za zbližanje med Italij o in Francijo. Vredno je omeniti, da so v poslednjem času popolnoma utihnile tudi časopisne polemike na obeh straneh Alp, ki so bile včasih zelo hude in so se pogostokrat obnavljale.
Ugrabitelje Lindberghovego sina
še zmerom iščejo. V Antverpenu so zaprli te dni tri sumljive osebe. Tamošnji policije je prišel v roke eden izmed onih bankoVcev, ki jih je bil Lindbergh izročil v odkupnino za svojega sina.
Radi eksplozije parnega kotla na
lokomotivi tovornega brzovlaka, ki je vozil med Sofijo in Plovdivom, je bilo uničenih dvajset vagonov. Lokomotivo samo je eksplozija vrgla štirideset metrov daleč proč od tračnic. Nesreča se je zgodila v bližini Kostenca, ko je vlak vozil s polno paro.
Med Moskvo in Tokijem je zavladala precejšnja napetost, ker je mandžurska vlada napovedala reorganizacijo kitajske vzhodne železnice, kar pomeni, z drugimi besedami, da namerava izriniti iz uprave sovjetske funkcionarje. Ruska vlada je celo namignila, da bo smatrala takšno postopanje kot povod z& prekinitev diplomatičnih odnošajev z japonsko vlado, ker smatra, da so Japonci odgovorni za vse ono, kar počenja mandžurska vlada.
Tudi v Fordove delavnice so uvedli zakonik Rooseveltovega obnovitvenega urada. Znano je, da se je j Ford precej časa upiral temu; ni hotel dovoliti, da bi se v njegovih tovarnah znižal delovni urnik od 40 na 35 delovnih ur. Svojo originalno trmo je pokazal tudi sedaj, pri u-vedbi delovnega zakonika: skrčil je delovni tednik še bolj, nego je zahtevala NRA, namreč na 32 ur.
Jesenski viharji so obiskali več pristanišč ob Jadranskem in Sredozemskem morju. Na "Lidu" v Benetkah je neurje povzročilo za do ber četrt milijona lir škode. Tudi v Trstu so imeli preteklo soboto viharno vreme.
Habsburški princ Oton je te dni pisal županom treh avstrijskih mest pisma, v katerih pravi, da bi rad prišel spet v deželo svojih očetov branit neodvisnost Avstrije pred njenimi nasprotniki. Monarhi-stično gibanje v avstrijski republiki se je v posljednjih tednih spet ojačilo in ga tudi Dollfussova vlada podpira.
Živahne volitve so imeli preteklo nedeljo v švicarskem mestu Curihu. Volili so občinske Svetovalce. Prišlo je do pouličnih spopadov med socialisti in fašisti ter je bilo pri tem ranjenih dvajset oseb.
Nemške novinarje so izgnali iz Rusije. S tem je hotela sovjetska vlada odgovoriti na postopanje nemških oblasti, ki so te dni aretirale v Lipskem dva ruska časnikarja, katera sta bila poslana v Nemčijo, da poročata o poteku procesa proti komunistom, katere policija dolži, da so zapalili poslopje državnega zbora.

Stran 2.
NOVI LIST
O odnošajih med Italijo in Jugoslavijo
V francoski reviji "L'Euro-pe Nouvelle" je bivši italijanski zunanji minister grof Sforza objavil članek, v katerem razpravlja o vprašanju, na katerega se nanaša naslov tega članka. Znani politik pravi:
"Med mednarodnimi paradoksi, kih jih bodo nekega dne navajali kot znak duhovne dekadence povojne Evrope, gotovo ne bo najmanjši paradoks o današnjih jugoslovensko-itali-janskih od nošajih.
Študij tega razmerja je še posebno zanimiv, kar je pakt čet-vorice odstranil vsaj navidezno za tem paradoksom skrito nevarnost diplomatskih zapletlja-jev. Ponavljam, navidezno, kajti v resmci ne more iz zveze mo-gočnežev priti nič dobrega za mir. Najjasnejši dokaz temu je slični poskus po napoleonskih vojnah — Sveta aliansa Zveza velesil ali ničesar ne pomeni ali pa se nagiblje k nasilnemu reševanju problemov, ker vsaka velesila že po svoji miselnosti misli, da sila lahko ustvar ja pravico.
V Evropi se o jugoslovensko-italijanskih odnošajih zadnje mesece ni mnogo govorilo. Navzlic temu so ti odnošaji danes še vedno eno najobčutljivejših vprašanj našega kontinenta, zato tudi zaslužijo, da si jih na-tanžnejše ogledamo.
Ker sem tudi jaz svoječasno sodeloval v odločilnem in zgodovinskem trenutku za odnožaje med obema narodoma, se bom, da ne bi izgledalo, kakor bi se hotel sedaj izgovarjati, omejil le na gola in suha dejstva.
Zakaj sem uvodoma rekel, da predstavljajo današnji jugoslo-vensko-italijanski odnošaji paradoks ?
Francija si je po vojni pridobila nazaj Alzacijo Loreno, kljub temu pa njen najnevarnejši sovražnik danes še vedno živi na vzhodnj meji. Angliji je uspelo, uničiti nemško brodovje, izgubila je pa obenem svojo stoletno pomorsko nadoblast; Amerika je izšla iz vojne v blagostanju, kakor ga ni nikdar prej poznala, kmalu je pa uvidela, da se za tem navideznim blagostanjem skrivajo le nevarnosti neuravnovešenega gospodarstva. Edino Italija je dosegla svoj najvišji cilj: popolno uničenje svo-pega večnega sovražnika, habsburškega cesarstva. Razbitja Avstro-Ogrske si pa ne moremo predstavljati brez rojstva novih nacionalnih držav, pred vsem Češkoslovaške in Jugoslavije.
Naravnost nemogoče je torej, da bi se istočasno razbilo avstrijsko carstvo, a bi obenem tudi Jugoslavija izginila z zemljevida. Poskus borbe za propad Jugoslavijo pomeni torej isto kot zavedno ali nezavedno delo za obnovo nekdanjega habsburškega carstva, zgrajenega na propadlem "divide et impera".
12. novembra 1920, sem podpisal v Rapallu pogodbo z Jugoslavijo, ki je dala Italiji popolnejšo alpsko mejo kakor jo je Italija kdaj imela v rimskem imperiju, poleg tega še celo Istro, otoka Lušin in Čres, mesto Zadar ter posebne privilegije Italijanov v Dalmaciji, slednjič še neodvisnost Reke, ki bi postala italijansko mesto, obdržala bi pa svojo tradicionalno avtonomijo. Zdelo se mi je, da je taka rešitev mnogo boljša za gospodarski razvoj Reke ka-
IZ BUENOSAIREŠKE KRONIKE
iiiiiitfiiiiiiiiiiiriiiiiiitiiiviiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiimviiiiitiiiifaiiiiiiiiifiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii
kor pa enostavna aneksija, kar so dogodki kasneje tudi potrdili.
Zato sem pa opustil naše zahteve po Dalmaciji, ker predstavlja tam slovanski . element več kot 95 odstotkov prebivalstva. Sam Mazzini, prerok našega preporoda, je pisal v svojih "Slovanskih pismih", da mora Dalmacija pripadati Slovanom! Za velesilo, kakršna je Italija, bi posest Dalmaciji pomenila le izgubo diplomatske neodvisnosti, ker bi bili potem vsi njeni interesi v Evropi. Afriki in Azi ji žrtvovani za posest tega ozemlja, odtrganega od našega polotoka in brez vsake gospodar ske vrednosti.
Pred vsem sem pa želel, da bi Reka živela in ne umrla. Zato je bilo treba zainteresirati Jugoslavijo na življenje te luke. Moja misel je bila, ustvariti za Reko pristaniški konzorcij med Italijo, avtonomnim mestom Reko in Jugoslavijo Štiri leta kasneje pa, ko je bilo ozračje mnogo mani napeto, je tedanja fašistična vlada opustila misel na konzorcij reškega pristanišča. V Rimu .so rajši imeli enostavno aneksijo Reke, zato so pa dobili današnji uspeh: starodavno jadransko mesto ima danes približno toliko žfvljenja kakor razrušeni Pompeji.
Politika fašističnega režima proti Jugoslaviji se je že večkrat spremenila. Najprej je fašizem zavzel prijateljsko politiko do Beograda, tako da se je celo v tako krotkem parlamentu, kakor je fašistični, na šel poslance Giunta, ki je vzkliknil: "Na-a današnja politika ni nic drugega kakor obnovljena Sforzi-na politika!" Kmalu se je pa pojavila cela vista incidentov in nasprotij. Včasih so ti incidenti izgledali naravnost hudi in nevarni, v resnici pa je italijanski narod postal skeptičen, tudi v tej stvari, kakor je ostal več ali manj skeptičen pri vseh fantastičnih variacijah fašističnega režima.
Življenjski interesi vsakega naroda pa se slednjič morajo le uveljaviti. Če bo Italija hotela ohraniti uspehe svoje zmage, s katero je strla anahronizem habsburške monarhije, bo morala stremeti za tem, da obdrže in okrepe svoje državne edinice oni narodi, ki" so se rešili madžar-sko-nemškega jarma. Zavedajoč se svoje moči in življenjske sile, bi morala Italija dalje gledati na to, da čimprej preneha staro nasprotstvo med Srbi in Bolga
Ne puščajte stanovanj brez nadzorstva!
To je že vsakdanja zgodba, da se v tako velikem' mestu, kakršno je Buenos Aires, zgodi skoro vsak dan, 'da uzmoviči obiščejo nenadzorovana stanovanja ter odnesejo, kar se odnesti izplača. Saj so tudi takšna "podjetja" v večjem obsegu že večkrat zabeležena v tukajšnji kroniki; da pridejo, namreč, tatovi kar z vozom ali kamijonom "de mudanza" ter popolnoma izpraznijo stanovanje. Vlom v stanovanje je torej že vsakdanja zgodba in bi o njej na tem mestu ne govorili; a pri tem slučaju, ki ga hočemo tu zabeležiti, je pa le nekaj neobičajnega: tatovi, ki so vdrli v stanovanje nekega Gagliardija, v ul. Belgrano 2651, so odnesli zlatenine in drugih dragocenosti v vrednosti od deset tisoč pesov. In taksnega plena pač ne najdejo v vsakem stanovanju.
Nesrečnemu oškodovancu ni preostajala druga tolažba, nego ona, ki mu jo je dal načelnik komisarije, pri kateri je prijavil tatvino, in ki mu je obljubil, da bo varnostna oblast naredila vse, da izsledi tatove.
Krvav spopad med brezposelnima
Tri in štiridesetletni Španec Ibar-ra je stopil pred nekaj dnevi k policaju ki je stražil na nekom oglu ul. Belgrano, ter mu povedal, da je v spopadu nevarno poškodoval nekega brezposelnega tovariša, 37-
letnega Portugalca Carmono, ki da leži nezavesten v pristanišču. Za prazen nič sta se bila sporekla in ga je bil Carmona ranil v roko z nekim orodjem; Ibarra je tedaj zgrabil za svinčeno cev, ki jo je našel v bližini, ter lopnil napadalca par-kat po glavi, šele čez nekaj ur je opazil, da je stanje Carmone nevarno in je obvestil policaja.
Carmono so n^šli nezavestnega. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je pa kmalu izdihnil. Oblasti so Španca pridržale v zaporu ter uvedle preiskavo.
svobodno združitev južnoslo-vanskih narodov, kjer ne bo nihče zahteval vloge voditelja ah razsodnika.
Zares, če imata dva naroda interes korakati roko v roki, tedaj sta to Italija in Jugoslavija. Ponavljam danes ravno tako kakor že pred leti v italijanskem parlamentu, ko je bil zrak poln sovraštva in sumničenj: "Oba naroda se morata sporazumeti. Če nočeta tega narediti sporazumno in zlepa, tedaj ju bo k temu nekega dne prisilila železna roka stvarnosti "
Ne vem, če bodo nemške zahteve pod sedanjo hitlerjevo vlado imele za posledico, da bodo fašistični voditelji uvideli nevarnost, ki si jo predstavljalo "tretje carstvo", segajoče tik do vrat "Trsta. Če bi se to zgodilo, tedaj bodo mogoče celo fašistični voditelji spoznali, da je za Italijo naravnost življenjska zahteva, živeti v prijateljskih odnošajih z državami, ki so nastale iz razpadle cesarske Avstrije, pred-
VELIK POŽAR
Pretekli ponedeljek zvečer je začelo nenadoma goreti v petem nadstropju poslopja, v katerem ima delniška družba "Mercado ve Abasto Prodeedor" instalirane svoje hladilnice; poslopje se nahaja blizu pravega tržišča, ki se sedaj obnavlja.
Ogenj se je širil z veliko brzino, dolgi zublji so začeli sikati iz poslopja ter oblizavati stene od zunaj; ogromen oblak dima se je dvigal proti nebu. V petem nadstropju, kjer je nastal požar, je bilo nato-vorjenih mnogo lesenih zabojev, ki služijo za prevažanje jajc. Zato so se plameni širili z bliskovito naglico.
O obsegu požara si lahko sami u-stvarimo sliko, če pomislimo,, dase je 160 ognjegascev moralo boriti celih šest ur proti plamenom, preden se jim je posrečilo omejiti požar. Lepo število ognjegascev je moralo ostati še ves torek na licu mesta ter so skrbeli, da bi se nevarnost spet ne povrnila. Nekaj 0-gnjegascev je tekom gašenja zado-bilo razne poškodbe, dva pa je dim
skoro zadušil.
Nič ne vedo, kako da je začelo goreti, domnevajo pa, da je ogenj povzročila neprevidnost kakšnega delavca, ki je nehote vrgel ogorek cigarete med lesene kište, nakopičene v petem nadstropju. Materijalna škoda je občutna.
Beležke
Kako neprevidni in lahkomiselni so včasih ljudje z eno izmed največjih dobrin, ki jim jih je Bog dal: s svojim zdravjem. Koliko jih je, ki nočejo nič slišati o zdravniku, ko čutijo, da jim zdravje ni v redu, pač pa se slepo zaupajo mazaču.
Curandero.
To besedo ste gotovo že slišali in boste tudi vedeli, kaj pomeni: po naše bi se morda reklo "mož, ki zna" ali "mož, ki zdravi". Vedeli boste tudi, da gre o vsakem takem curanderu glas, da je ozdravil človeka, katerega meseca h "curanderu" Ange mrtvega, a ga je on rešil, ko so mu bile že minute štete.
Če izvršuje curandero svoj posel že več let, tedaj govore ljudje o celi vrsti takšnih čudežnih ozdravitev. Njegov sloves se širi in narašča kakor plaz: izpahnjeni prst se spremeni v zlomljeno nogo, navaden prehlad v hudo pljučnico itd. Pripovedovalka (ker so po navadi ženske tiste, ki delajo ma-začem reklamo) nikoli ne pozabi omeniti, da so v vseh teh številnih slučajih vsi zdravniki izjavili, da z bolnikom "ne bo nič
vec
ji
"Austria-Presse
Ugledno glasilo avstrijske kolonije v Južni Ameriki je objavilo pretekli teden posebno številko, da proslavi 250. obletnico osvoboditve Dunaja od turškega obleganja. Ta slavnostna številka je bogato opremljena s slikami, prinaša prispevke odličnih avtrij-skih osebnosti, daljše pismo dunajskega kardinala Innitzerja ter sliko s posebno posvetitvijo, katero je povodom te proslave posial listu predsed-
" "	nik argentinske republike gen. Justo
ri in tam nastanejo pogoji za vsem z Jugoslavijo.	s
ai,mm....i...iiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniM
Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE [
ZASEBNO KLINIKO |
Calla Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires j
V VSAKEM SLUČAJU 1
ris^s^ss l
nejše zdravstvene naprave
1 UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIČ I
1 POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO |
Sprejemamo od 14. do 20. ure.
Riiiiiiiii.ti.iitiimiiimiiifiitiuiiiiniiiii.....luninimi ........................................................................................-.....mmmMmmmmmmmmff
Pa vam bom jaz povedal o slučaju, ki je zelo zgovoren in tudi poučen :
Neka gospa Clericuzio_ je prišla pretekli teden na policijo ter tam povedala, da se je bila zatekla, v drugi polovici preteklega meseca k "curanderu Auge-lu", ker jo je nekaj bolelo. Don Angelo ji je dal "zdravilo" ter ji predpisal kako in kdaj mora piti, Storila je tako, kakor ji je ukazal, a njeno zdravje se nikakor ni hotelo boljšati. Nasprotno. Tudi v glavi je kmalu začela čutiti bolečine, am ji je začel pešati in z grozo so njeni domači črez nekaj dni spoznali, da z njeno pametjo ni vse v redu. Skratka: reva je morala v umobolnico, kjer so jo pa v par te-^ dnih rešili strašne nevarnosti Dona Angela je policija izsledila in izkazalo se je, da je to 28-letni ( !) Italijan Angelo Tosca-no. Seveda so ga spravili na varno, ker mu hočejo dati priliko, da bo tudi sodniku razlagal svoje curanderske sposobnosti
In še ena, ki tudi kaže, kako otročji naivni so včasih ljudje:
Pred približno dvemi leti sem bil čital, kako je policija ujela na limanice skupino zlikovcev, ki se j& ukvarjala s prodajanjem "strojev za tiskanje bankovcev". Takrat sem se čudil, kako je sploh mogoče najti človeka, ki je tako prepričan o neumnosti svojega bližnjega, da se upa ponuditi mu za sto pesov mašino, s katero "bo lahko tiskal milijone". Mislil se si pač, da je bil to prvi takšen poskus, in da bo tudi poslednji.
Kaj vam ne čitam spet te dni o enakem slučaju! Če bi ne imel zaupanja v resnost lista, ki je to objavil, bi bil sumil, da je kronist osi>ežil stare spomine, ker mu je primanjkovalo gradiva. A je vsak dvom izključen. Res sc je spet dogodilo in sleparja (ta krat sta bila dva) sedita sedaj na varnem, Ovadil ju je bil klijent, čigar obraz najbrž ni iskreno tolmačil njegove brihtno-
sti.	. .
Sedaj pa pravim, da je Usti stroj v teh par letih najbrž tudi "deloval" in morda celo več krat našel kupca.
Pa da je res najti tako brilit-¿ipnfi ijiu
ARGENTINSKE VESTI
..........................................................................urnimi...............................................it hiti................ ^iíiiiiiiiiiiiiiiiiihiíiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuhiiiiiiiiiíiiiii
Uradnikove in delavčeve pravice
Delavci in uradniki v Argentiniij so se doslej delili v dve povsem ločeni skupini, ki nista uživali enake zaščite pred zakonom; nista imeli istih pravic in istih ugodnosti. Do-čim je za nekatere trgovinske in industrijske panoge ter za državne nameščence bilo preskrbljeno, da so na stara leta delavci in uradniki Uživali pokojnino, so bili drugi široki sloji delavstva in uradništva Prepuščeni delodajalčevi dobri in slabi volji. Človek, ki je garal in se Potil leta in leta pri istem podjetju, je bil izpostavljen večni nevarnosti, da ga gospodar odslovi kadar in kakor se mu bo zahotelo. Godilo se mu je, revežu, kakor Cankarjevemu hlapcu Jerneju: ni ga bilo paragrafa, ki bi mu bil zagotovil kakšno pravico, izvirajočo od njegovega dela in njegovega znoja.
Pomanjkljive in zastarele določbe argentinskega trgovinskega zakonika niso bile več primerne današnjim časom, ko si tudi socialna pravica utira pot v zakonih, kateri urejujejo odnošaje med posamezniki, ki so udje državne skupnosti. Iz sedanje poslanske zbornice je izšla pobuda, da se ta vrzel dopolni ter se v trgovinski zakonik uvedejo spremembe, ki naj primerno zaščitijo delavca in uradnika.
Po več časa trajajočih razpravah v poslanski zbornici in v senatu, se je zadevni zakonski osnutek spremenil pretekli torek v zakon, ki čaka sedaj le še na odobrenje s strani državnega predsednika.
Ker zanimajo te nove določbe veliko večino naših rojakov, je dolžnost "Novega lista", da jih podrobneje obražloži svojim bralcem.
Novi členi, ki se bodo uvrstili v shrd shrd shrdl 7p s hrshr shrdl trgovinski zakonik (cl. 154 do 160), veljajo z uradnike, nameščence, po-drej ence, potovalce, poverjenike In delavce, kateri izvršujejo posle, ki so v zvezi s trgovino.
V odobrenem zakonskem osnutku je to večkrat povedano; v posameznih členih se nekaj krat glasi, da se nanašajo na "empleados de comercio, factores, dependientes, viajantes, encargados u obreros que realizan tareas inherentes al comercio". Za delovne odnošaje med temi nameščenci in njihovimi delodajalci bodo veljala naslednja pravila:
A)	Nameščenčeve odgovornosti.
Vsak nameščenec je svojemu delodajalcu odgovoren za škodo, ki bi jo mu povzročil namenoma ali pa po lastni krivdi tekom izvrševanja svoje služile.
B)	Bolezen. Če nameščenca popade bolezen ali pa postane žrtev nezgode, (in to ne po lastni krivdi) ter ne more izvrševati svoje službe, je delodajalec dolžan plačati nameščencu :
1.	če nima več ko deset let službe: plačo v prvih treh mesecih njegove bolezni ter mu pridržati mesto še za eno celo leto po preteku teh treh mesecev;
2.	če ima več ko deset let službe: plačo tekom prvih šest mesecev bolezni ter mu pridržati mesto še za eno celo leto po preteku teh šest mesecev.
Plača za ta slučaj se izračuna ta-ko-le: sešteje se vrednost vsega, kar ie nameščenec prejel za svoje delo v Poslednjih šest mesecih pred nastopom bolezni (v denarju, kot plačo aÜ provizije in gratifikacije; v bla-stanovanju in podobnem) ter ■e dobljena svota deli "s številom Mesecev (šest). Če bi delodajalec po Poteku gori omenjenih rokov od 15 "ziroma 18 mesecev hotel odsloviti
nameščenca, ki bi rad spet nastopil svojo službo, mu bo moral plačati odpravnino, o kateri bomo govorili pozneje.
Nameščenec ne bo imel pravice do zgoraj omenjenih ugodnosti če mu za slučaj nezgode ali poklicne bolezni pritiče višja odškodnina v smislu zakona o nezgodah na delu. Sploh velja pravilo, da nameščenec ne sme prejeti dvojne odškodnine za svojo bolezen ali nezgodo.
C)	Vojaščina. Če je nameščenec vpoklican pod orožje, ne izgubi pravice do svoje službe dokler ni preteklo trideset dni odkar je bil odpuščen od vojakov.
D)	Dopust. Nameščenec ima pravico do plačanega in nepretrganega letnega dopusta, ki je tem daljši, čim več let službe ima Namreč:
10 dni dopusta, če ni v službi več ko pet let;
15 dni za več ko pet in ne več ko deset let;
20 dni za več ko deset in ne več ko dvajset let;
30 dni za več ko dvajset let službe.
O tem, kdaj sme nastopiti dopust, odloča delodajalec.
E)	Prenehanje delovnih odnoša-jev.
(Konec v prih. štev.)
NOVE DOLOČBE GLEDE VOLILNEGA REDA.
Koncem preteklega tedna je poslanska zbornica odobrila nekatere nove določbe, ki izpre-minjajo oziroma izpopolnjujejo volilni zakon. Po teli novih določbah se bodo vršile državno-zborske in občinske volitve v glavnem mestu istočasno. Iz volilnih seznamov se bodo brisali in torej ne bodo več imeli volilne pravice, takšni državljani, ki je nišo vredni, ker so bili obsojeni radi gotovih zločinov, ali pa zato, ker so družbi škodljivi zaradi svojih nepoštenih in nedovoljenih "delavnosti". Brisali se bodo iz seznamov tudi takšni, ki radi slaboumnosti in drugih vzrokov ne morajo voliti.
ARGENTINA JE VSTOPILA ZVEZO NARODOV
Ker je parlament odobril zadevni zakonski načrt, je argentinska vlada sporočila v Ženevo, da vstopa v Zvezo Narodov.
Skrb za brezposelne
Notranje ministarstvo je predložilo kongresu zakonski osnutek, ki predvideva osnovanje posebnega Državnega odbora za brezposelne, čigar naloga bo, da skuša zaposliti one ljudi ki so sedaj primorani držati roke križem.
Kongres bo razpravljal o tem
vladnem predlogu v najbližji bodočnosti.
O predloženem zakonskem načrtu, kakor tudi o poročilu, ki ga spremlja ter o vprašanju brezposelnosti sploh bomo nekaj več spregovorili v prihodnji številki našega lista.
HIMEN!
V soboto se je poročil naš rojak Josip Mlakar iz Starega trga pri Rakeku, Jugoslavija, s Pavlo Lukač, članico Sokola La Paternal, iz Oreh-ka v reški škofiji.
Svatba, ki se je vršila ob veliki udeležbi prijateljev in znancev, v prostorih našega rojaka in trgovca Alojzija Dolščaka in tovarišev, v u-lici Castillo 901, je potekla v najlepšem razpoloženju ter so se svatje šele proti jutru razšli.
Pavli in Jožku želimo vso srečo in zadovoljstvo v novem stanu!
DRUŠTVENI VESTNIK
Nedeljska prireditev
Sodno postopanje proti tukajšnjima listoma
Na pritožbo tukajšnjega nemškega ministra je argentinska vlada naročila fiskalnemu agentu dr. Elizaldeju, naj vloži pri najvišjem sodnem dvoru ovadbo proti nekemu popoldanskemu listu, ki je v svojih stolpcih žalil nemškega kancelarja ter zastopnika nemške vlade V Argentiniji.
Podobno postopanje se je vložilo tudi proti v Buenos Airesu izhajajočemu in v hrvaškem jeziku pisanemu tedniku "Domobran", ki je napadel našega pred nedavnim -pri argentinski vladi akreditiranega polnomočnega ministra g. B. Puriča.
Oba lista se bosta morala zagovarjati radi kršitve člena 219 kazenskega zakonika, po katerem so takšna dejanja kazniva, ker lahko motijo prisrčne odnošaje med argentinsko vlado in vladami drugih prijateljskih držav.
Dobro ime, katero so si u-stvarili marljivi pevci in požrtvovalni igralci našega Prosv. dr. I. med buenosaireškimi Slovenci, je privabilo na nedeljsko prireditev mnogo občinstva, ki je napolnilo do zadnjega kotika dvorano v ul. Alsina ter z resničnim zanimanjem sledilo izvajanju posameznih pevskih točk ter prednašanju igre.
Pevskemu zboru se pozna, da stalno napreduje pod vodstvom požrtvovalnega pevovodje. Žel je zasluženo odobravanje. Tudi pri igralcih je opaziti od prireditve do prireditve stalno napredovanje. Nudili so gledalcem lep užitek.
Po končanem sporedu se je vršila prosta zabava s plesom, ki je potekla prav živahno.
Lahko z mirno vestjo rečemo, da je naše občinstvo preteklo nedeljo izpolnilo svojo dolžnost. In to je prav. Naša društva, ki si prizadevajo, da nudijo, od časa do časa, rojakom nekaj u-. ric lepe domače zabave, zaslužijo, da jih podpremo v njihovem stremljenju, da se udeležu
jemo njihovih prireditev ter jim s tem damo moralno in gmotno zaslombo.
DOMAČA ZABAVA
V nedeljo, 1 oktobra t. 1. se bo vršila v društvenih prostorih, Calle Donato Alvarez 1486, prva pomladanska domača zabava s plesom, katero priredi Sokol "La Paternal".
Pričetek točno ob 17. uri. Udeležencem bo na razpolago dobro preskrbljeni društveni "Buffet".
Vabimo vse prijatelje društva, da se udeleže te domače zabave mnogo številno, ker je dobiček namenjen slovenski osnovni šoli v Villa Devoto!
Bivša avstrijska cesarica v Bessonu na Francoskem. Za njo stopa nad-vojvodinja Adelaida.
STOLPCI NAŠEGA LISTA
SO ODPRTI
za vse naše organizacije. Društvene vesti in objave za pri-reditive je pošiljati na Uredništvo Novega lista Buenos Aires, Calle Reconquista 268
SOKOL "LA PATERNAL"
priredi v nedeljo, 15. oktobra t. 1. 16: uri v dvorani "Sajón Buenos Aires", Calle Rioja 452, štiri kvadre od Plaza Once (med ulico Belgrano in Venezuela) Pomladansko veselico splesom.
Vzpored:
1.)	"Venček narodnih pesmi", orkester;
2.)	Dr. Švab: "Še ena", mešan zbor;
3.)	Ipavec: "Milada", mešan oktet;
4.)	Oton Župančič: "Z Vlakom", deklamaci ja;
5.)	Dr. Ivo Česnik: "Konkordat", burka s petjem v dveh dejanjih ;
6.)'Stanko	Premrl: "Narobe Svet", kuplet s spremljeva-njem orkestra;
'7.) Telovadba: Proste vaje, člani;
8.)	Telovadba: Proste vaje, članice;
9.)	Skupina: Sokol "La Paternal". v
-— :o:-
Prosta zabava s plesom Svira orkester Sokola 'La Paternal'
Razprava o državnem proračunu
V kongresu se je pričela v tem tednu razprava o novem državnem proračunu in so poslanci že odobrili proračune nekaterih ministrstev.
Predaja državnih poslov Državni predsednik gen. Justo, ki bo, kakor znano, odpotoval v pri-hhodnjih dneh proti Brazilu, bo v ponedeljek predal državne posle podpredsedniku republike.
Avstrija usili roo j o vojsko na graniti Nemške
CERKVENI VESTNIK
CERKVENI KOLEDAR
1. oktober — sedemnajsta pobin-koštna, roženvenska nedelja — slovenske božje službe na Paternalu, Avalos 250, po navadi: dopoldne ob desetih sveta maša s slovenskim govorom in slovenskim petjem, popoldne ob štirih pa rožni venec, li-tanije in blagoslov. 2. oktober — ponedeljek — spomin svetih angelov varuhov.
3.	oktober — torek — spomin sve te Terezije Deteta Jezusa. Bila je svetu neznana, čudovito skromna, ponižna in preprosta francoska redovnica Karmeličanka. Umrla je leta 1897. Njena rodna sestra še živi. Leta 1925. je bila svetnicam proglašena. O življenju Male cvetke — tako ji navadno pravijo — so izšle stotine knjig, o neprestanih čudežih na njeno priprošnjo pa pripovedujejo posebni časopisi. Menda je ni danes na vsem katoliškem svetu cerkve, ki bi ne imela kipa ali vsaj slike posvečene temu preprostemu in neučenemu francoskemu dekletu. V Lisieux na Francoskem ji zidajo baziliko, ki mislijo, da bo ena najlepših cerkva na svetu.
4.	oktober — sreda — spomin svetega Frančiška, asiškega ubožca, ki se je prostovoljno odpovedal vsakemu imetju in razdelil med uboge, kar je imel, prerevno živel in leta 1221. umrl. Za sedemstoletni spomin njegove smrti so pred dvemi leti napisali v njegov spomin celo neverni učenjaki kupe knjig in tisoče časopisnih Člankov.
5.	oktober — četrtek — spomin svetega Placida in šestintridesetih tovarišev mučencev, ki so bili v Me-sini na Siciliji pomorjeni zaradi stanovitne vere v Kristusa.
6.	oktober — petek — spomin svetega Bruna, ustanovitelja najstrožjega reda katoliške . Cerkve, 0-četov Kartuzijanov, ki imajo eno svojih naselbin tudi v Pleterjah poleg št. Jerneja na Dplenjskem.— Hkrati prvi petek meseca oktobra. Prilika za spoved v četrtek zvečer ob pol šestih in v petek zjutx-aj od pol sedmih dalje.
7.	oktober — sobota — spomin Marije, Kraljice svetega rožnega venca.
8.	oktober — osemnajsta pobin-koštna nedelja — slovenske božje službe po navadi.
CERKVENA KRONIKA
Zakrament svetega zakona sta sklenila Stanislava Judita Ober-snel in Franc Mahnič. Želimo jima vse dobro!
* * *
Uradni vestnik Slovenske katoliške misije za Južno Ameriko je "Naše duhovno življenje", ki izhaja tedensko in prinaša vse potrebne verske in cerkvene vesti, katekizem za naše male, ljubko otroško povest, članke o domovini in Argentini, in mnogo slik. Pri Slovenski katoliški misiji v Buenos Airesu, Avalos 250, ga dobi na zahtevo vsakdo brezplačno na razpolago. Naročilu po pošti je treba priložiti za vsak izvod znamko za tri cen-tave.
Stran 4.
I
SLOVENCI DOMA IN DRUGOD * 1
%

VESTI IZ DOMOVINE
V Splitu so se vršile od 5. do 8. septembra velike pomorske svečanosti, katere je priredila "Jadranska straža", ki je ob tej priliki izročila mornarici šolsko ladjo. Proslav so se deležili zastopniki iz vseh krajev države.
Za prehrano brezposelnih je nakazala banska upt-ava za Zagorje in okolico en vagon pšenice in en vagon koruze. Ko bo žito zmleto, bo moka takoj razdeljena brezposelnim in njihovim družinskim članom. Kljub temu. da je na cestah zaposlenih okrog 170 delavcev, pri železniškem kamnolomu pa okrog 50, je še vedno mnogo brezposelnih, ki se dnevno zglašajo pri občini, proseč za delo. V revirju je mnogo družin, ki pozimi svojih otrok zaradi pomanjkanja čevljev in obleke ne bodo mogli pošiljati v šolo. Občinska uprava je vso bedo že ponovno opisala na mero-dajnih mestih ter prosila za pomoč.
Osemdesetletnica prve hrvatske srednje šole v Dalmaciji. Leta 1853, je bila v Sin ju ustanovljena, poleg samostana sinjskih fratrov, gimnazija, ki je prva hrvatska srednja šola. Nedavno je bila v Sinju ustanovljena državna gimnazija, stara frančiškanska gimnazija pa je sedaj namenjena samo frančiškanskim gojencem.
Smrtna nesreča v premogo-kopu. Industrijec Hasenbichel iz Konjic je lastnik malega rudnika v Stranicah pri Konjicah, ki daje prav dober premog. V rudniku je bilo zaposlenih več delavcev s podpiranjem rova z bruni. Nenadno se je utrgala debela plast kamenja in pokopala pod seboj rudarja Antona Sojča z Bukove gore. Ponesrečenec je dobil hude poškodbe, ki jim je kmalu podlegel. Zapušča ženo in otroka.
Aretacija nevarne razbojniške tolpe. Okrog Ivanjca je že od 1. 1922 divjala razbojniška tolpa pod vodstvom bratov Androši-njak. Orožnižkom se je sedaj posrečilo, da so zajeli voditelje te tolpe ter jih privedli v zapore varaždinskega okrožnega sodišča. Na begu pa je še 15 nevarnih razbojnikov. Vodja razbojniške tolpe Lovro Androšinjak ima na vesti pet, njegov brat Valentin pa dva umora. Razbojniki so izvršili tudi mnogoštevilne vlome in tatvine.
Žalostna smrt otroka. Posestnika Bezjak Martin in Amalija fz Oblačka, občina Sakušak, sta bila zaposlena na domačem skednju pri mlačvi. Pred hišo sta pustila svojo 4letno rejenko Frančiško Budjo, hčerko vini-čarja iz Oblačka. Dekletce se je igralo z domačo mačko. Oba zakonca sta imela skednja pregled na dvorišče in sta lahko otroka neprestano nadzorovala. Čez čas sta pa vendarle opazila, da je rejenka izginila. Takoj sta io hitela iskat. Vendar pred hišo rejenke nikakor nista mogla priklicati. Martin Bezjak se je zatorej podal okoli hiše, misleč da je rejenka odšla kam na travnik. Za hišo pa je opazil, da plava v bližnji, poldrugi meter globoki cementni jami kapica, ki jo je nosila rejenka. Takoj je zas-
lutil nesrečo, skočil je po grab-lje, s katerimi je preiskal jamo in je res privlekel na površje trupelce ubogega deteta.
Nenavadna nesreča s puško.
V hiši posestnika Franca Koželja v Češnjicah pri Moravčah se je primerila nenavadna nesreča. Okrog 7. zjutraj se je vrnil g. Koželj z lova domov in obesil puško na steno. Ko se je nato odpravil v hlev, se je pripla-
1 zil k puški njegov hlapček Gvido Nanut, učenec III. razreda mo-ravske šole. Ko je ogledoval puško, je gospodar zopet stopil v hišo. Fantek se j.e gospodarja tako ustrašil, da je spustil puško iz rok. Ob padcu na tla se je pa puška sprožila. Naboj je zadel fanta v spodnji del života. Šibre
so povzročile hude rane. Nesrečnega fantka je dal g. dekan Cegnar v sveto olje, nakar so £a odpeljali v ljubljansko splošno bolnico.
VEST S PRIMORSKEGA
ŠE VEDNO IZPREMENJUJEJO IMENA — PRED VOJAŠKE VAJE IN KAZNOVANI STARŠI — POŠTA IN CENZURA — GORIŠKA STRAŽA — ODMEV S SICILIJE — NE POKORNI MILIČNIKI — NOVA - "CASA DEL FESCIO"
Tržaški prefekt je objavil v prvi polvici avgusta nov seznam priimkov, ki jih je izpremenil v italijansko obliko. Seznam obsega približno sto imen. Dasi so italijenske oblast iizpreme-r.ile že mnoge Slovence in Hrvate v "Italijane", vendar bodo imele še mnogo posla, če bodo hotele iztrebiti sve slovanske priimke.
*
Dvajsetletni Fabec Anton iz Rate-čevega brda bi moral letos obiskovati predvojaške tečaje. Ker je bil bolan, ni zahajal k vajam, odsotnost pa je opravičil z zdravniškim spričevalom, izdanim od dr. Ambrožiča. Županstvo ni upoštevalo predloženega spričevala, ampak mu je predpisalo 100 lir kazni. Ker je ni hotel pla- n »j- ° ,	. čati, je izročilo stvar sodišču v Bi-1 slovenski, ali se kakšen drug strici. Sodišče je mladeniču določilo itd.
sal "battaglio" tudi za poštno poslovanje Potem pa nič čudnega! •f*
Pravijo, da imamo letos v Gorici preko 300 policijskih detektivov, ki prav pridno in vestno izvršujejo svoj poklic. Imajo dosti opravila, ker je njihov delokrog zelo obširen in se
razteza daleč ven na deželo.
*
25-LETNICA PTUJSKIH SEPTEM-BERSKIH DOGODKOV
I^ Palerma poročajo, da je v nekem regimentu, ki ima tam svoj sedež, precej Jugoslovanov. Pred nedavnim pa so ponoči (še po polnoči) zbudili vse vojake Jugoslovane. N_a-alo so poklicali vsakega zase m se predno se je predramil, so ga obsuU s celo vrsto vprašanj ter hoteli vedeti od kje je, govori samo hrvaški in 1 • 1' *. « lrnlrnan /4i-nor tezik
kot zastopnika dr. Ferlugo, ki mu je pa že v naprej povedal, da ni nika-kega izhoda in da bo brezpogojno moral plačati globo, poleg te pa še stroške.
Obiskovanje teh tečajev, je za našo mladino zelo mučno in velika nadloga. Cel teden se morajo truditi na polju in pehati za kruhom, potem pa v nedeljo še k vajam. Trgajo čevlje in obleko vse pa brez vsake koristi. Dokler so absolventi tečajev imeli skrajšan vojaški rok, se je skoraj splačalo, danes pa ne več. Poleg tega pa uporabijo oblasti vsako priliko, da jih uvrstijo v sprevode in druge slične fašistične cerimonije. Ko so pred meseci bili na Premu reški avanguardisti, so se morali udeležiti vsi "premilitari" sprejema. Hoteli so celo da bi z avanguardisti skupaj je, dli opoldan njihovo "menažo". Temu so se fantje uprli. Vendar pa se. morajo mnogokrat pokoriti volji teh prenapetežev!
Tržaški listi so objavili seznam ali globo, ker se njihovi sinovi niso prijavili k predvojaškim tečajem, kakor je to že več časa obvezno. Popis prinaša samo slučaje-sežanske fa-šistovske miliške legije in so vsa 1-mena slovenska. Tudi ti slučaji pričajo, s kakšni mnavdušenjem izvršujejo kraševci fašistovske nasilne odredbe.
*
Iz Ljubljane v Št. Peter na Krasu rabi brzovlak komaj 1 uro in 45 mi nut. Osebni vlak rabi nekaj več. Koliko časa pa rabi razglednica s po-zdrvi, če jo pošlješ po pošti iz Ljub-ljne v Št. Peter? To je zelo kočljivo vprašanje! Pred dnevi je nekdo pripovedoval, da je prejel razglednico iz Ljubljane šele po šestih dneh, drugi, da je prejel pismo po petih dneh. Neki gospod iz Bistrice se je pritožil, da je prejel razglednico, na kateri ni bilo drugega kot pozdravi in nekaj podpisov, šele po sedmi'h dneh od datuma poštnega pečata. Kje zastaja pošta? V vlaku, na domačem poštnem urad, ali jo pošiljajo celo v Trst v "nadpregled" ? Celo v času svetovne vihre, ko je bila, poleg raznih drugih zaprek, vsa pošta podvržena strogi cenzuri ,je pri nas pisemska pošta prihajala v redu in v normalnem ča su! Mogoče pa je Mussolini predpi-
Kaj naj pomeni to čudno postopanje nam ni znano. Tako ravnajo z našimi ljudmi po ječah med zasliševanjem. Mogoče vidijo v naših mladeničih, ki služijo vojaški rok v italijanski armadi, kakšno posebno nevarnost ?
*
Skupne vaje redne vojske in milice potekajo v največjem redu. Le zal, da je opaziti le preveč slučajev nepokorščine pri vojakih in se vec seveda pri miličnikih. Tako se brata Brun iz Trsta nista odzvala vabilu ter ostala lepo doma (5). Starejšega so kaznovali s štirnajstdnevnim zaporom, mlajšega so pa za kazen pri vezali za nekaj ur. — In ko se bo treba Izpostaviti hujši nevarnosti.
(«piú duro cimento" bi rekli oni). *
V prvi polovici avgusta so priredili v Bistrici, oziroma v Trnovem veliko slovesnost. Bivši Sokolski dom, ki je bil pred dobrimi štirimi leti zahrbtno zaplenjen, so prenovili Popravili so vso notranjost, položili parke-te ga dvignili in preuredili tako, da bo vreden imena "Casa del fascio". Tu bo sedež fašističnih organizacij, katere so do sedaj imele svoje prostore v palači reške posojilnice. Tudi dopolavoro bo dobil svoje prostore, nadalje bo tu kavarna dopolavo-ra', kino, na kratko povedano, tu bo sedež fašističnih "kulturrtih" ustanov. V pritličju je velika dvorana, baje okrašena z zrcali in namenjena članstvu — delavstvu. V prvem nadstropju je druga dvorana, ki je namenjena ostalemu članstvu, to je inteligenci, in ima tudi mal oder. Poslopje ima zdaj več stopnjišč ki so vsa lepo speljana. Na pročelju pa je fašistični znak iz brona. Preteklo nedeljo so slovesno blagoslovili in o-tvorili ta "kulturni" sedež. Obenem pa so otvorili novo cesto v Trnovem, ki pelje od Mateta do železniške postaje in ki je baje namenjena za trnovsko "promenado". Že na predvečer je bila vsa v zastavah; tudi Sokolski dom je bil dostojno okrašen, za sprejem velikih gostov. Prišel je reški prefekt in baje celo neki fašistični hijerarh iz Rima. Prisotne so bile razne druge fašistične osebnosti iz Reke in iz Bistrice. Iz okolice so pripeljali mladino, včlanjeno v faši-
O priliki glavne skupščine družbe sv. Cirila in Metoda, ki se je vršila v Ptuju 12 in 13. septembra 1908, so se odigrali dogodki, ki šo takrat globoko vplivali na vso slovensko javnost in ki so še danes mnogim v živem spominu. Letos so v Ptuju in v Ljubljani proslavili obletnico teh dogodkov, ki so imeli važno vlogo v zgodovini našega narodnega preporoda. Iz poročila, o poteku teh dogodkov ki ga je spisal neki očividec, posnemamo naslednje važnejše ostavke:
Še zadnji dan pred Ciril-Metodovo skupščino se ni v slovenskih krogih vedelo, kaj se pripravlja. Nemško časopisje'je sicer kazalo veliko ogorčenje nad slovensko drznostjo, ki ne respektira nemškega značaja Orni-gove rezidence, ni pa niti z besedico poročalo o organiziranem navalu nemških bojevnikov iz vse južne in srednje Štajerske, zlasti ne o nameravani ekskurzziji graških nemških buršev.
Že popoldne 12. septembra so do-šli prvi slovenski gostje.
Z vlakom sta dospela dr. Žerjav in dr. Fettich z nekaterimi tovariši in nekaj Tržačanov, med njimi tri dame. Ko stopimo iz postaje na ulico, je stala pred nami gosta množica samih neznanih obrazov, vsi oboroženi s palicami. Previdni vojskovodje, so poslali v prvo vrsto tuje pretepače, da bi se izognili kazenskemu zasledovanju.
Pustili so nam samo ozko gaz, po kateri smo lahko šli, in intonirali so "Wacht am Rhein". Zvrstili smo se tako, da smo imeli dame vsredi, in smo nastopili nič dobrega obetajočo pot. Drhal je vdrla za nami in nas obkolila. Nekateri so stekli naprej in ugasnili vse luči v drevoredu. Vpitja, pljuvanja, surovih žaljivk, ki so letele posebno na naslov dam, in divjih groženj ne bom podrobno popisoval. Kjer zavije pot iz drevoreda v mestno ulico, so nam zastavili cesto, hoteč nas izriniti proti sejmišču in na prosto polje, kjer bi imeli z nami lahko delo. Posrečilo se nam je, prodreti skozi strnjeno vrsto. Tudi drugi poskus, zastaviti nam pot, se ni obnesel.
Že pri pošti so bili odtrgali od nas dr. Žerjava in dr. Fetticha in bili smo v resnih skrbeh, toda policija je imela gluha ušesa. Do Narodnega doma so nam sledili napadalci prav za petami, komaj smo prestopili prag stranskih vrat, so naenkrat zarožljale vse pritlične šipe
Narodnega doma, razbite s kamenjem in palicami.
V čitalnici so bili zbrani že prej došli gostje z domačo slovensko družbo. Dospel je bil tudi poslanec dr. Ploj in prinesel s seboj graške večerne liste, ki so nam šele odprli oči o organizcaiji nemškega napada in o veliki nevarnosti, ki grozi Slovencem za prihodnji dan. Zunaj pa je vpitje trajalo naprej in šele pozno po polnoči so potihnili zadnji žvižgi.
Kmalu za nami sta prišla od druge strani dr. Žerjav in dr. Fettich, ki sta se srečno izmuznila napadalcem. Dr. Žerjavu so bili oropali klobuk, dr. Fettichu pa aktovko s spisi.
Naslednji dan je bil res napovedani "sprejem pri vseh vlakih". Gruče nemškutarskih pretepačev so patruljirale po mestu, na kolodvoru je bila stalna pretepaška posadka.
Glavna bitka je bila zamišljena ob prihodu dopoldanskega vlaka, s katerim se je pripeljalo večje število skupščinarjev. Od slovenske strani ni bil nameravan niti slovesen sprejem, niti sprevod v mesto. Toda nemški napad je združil Slovence v veliko strnjeno povorko, ki se je mogla bolj uspešno postaviti v bran, kakor skromna peščica prejšnjega večera. Razvil se je veličasten sprevod do Narodnega doma, ne sicer po glavnih ulicah, ki so bile zaprte po policiji, temveč za samostanom in skozi park. Nemški divjaki so naskakovali pred očmi policije slovenske goste, oboroženi s palicami, jermeni in kamenjem. Na Slovence se je vsul dež jajc, napolnjenih z anilinsko barvo, ki je po obrazih in oblekah napravljala velike madeže.
Pred Narodnim domom se je spre-vod ustavil. Ogorčeni Slovenci so odgovarjali na napade vzkliki in pesmijo, toda proti njim je imela policija več energije. Komaj so bili gostje v zavetju Narodnega doma, se je zopet vsulo kamenje proti oknom in začelo se je pravo obleganje, ki je trajalo ves dan. Mnogo došlih gostov je bilo ranjenih, drugim so raztrgali in zamazali obleko. Gorje posameznikom ali manjšim skupinam, ki so se prikazale na ulica. Kmetskega posestnika Kuresa so pripeljali vo Narodni dom s široko zevajočo rano na glavi, mlinarja Brenčiča so pretepli do krvi, mu ugrabili listnico z denarjem in ga povrhu še aretirali. Tudi
stičnih organizacijah., pa tudi trnovska in bistriška mladina je bila zastopana. Na splošno so si zelo dosti prizadejali, da bi ta slovesnost prišla čimbolj d oveljave in da bi ž njo pokazali, kako močne postojanke si je fašizem ustvaril v naših krajih. Ceremonijam je moralo prisostvovati vse delavstvo zaposleno pri vojaških napravah v Bistrici in okolici in celo ono, ki je zaposleno pri utrdbah v Snežniškem gozdu. Prisotno je bilo vse vojaštvo, karabinerji in vsi državni uradniki. Kljub vsemu temu pa le ni bilo prevelike gneče in ne veliko ljudstva pri otvoritvah, ki so proti vsemu njihovemu pričakovanju izpadle dokaj klavemo. Niti sami se niso mogli preveč navduševati, kajti dobro vedo, da njihovo seme, ki ga sejejo na našo zemljo, ne klije tako kot bi želeli in je mnogokrat že v kali zadušeno.
Železniška nesreča pri Srawtonu.
02024848234823010202010200014800315348484853234823534823235353532348482323232348235323532348234853482348234800010000010002010202010201000102000201020100010002020102010001000201482353
23482353010002020153235353010201535348484853234823532353532353532353234823235323482353235323482348234823530102020100012348234823532348485323482348230100020100010002020102010201020102
Instituto Médico
339 Callao 339
več drugih Slovencev so odpeljali na magistrat. Slovenska deputacija, katero sta vodila dr. Ploj in Roblek, j« «icer izsilila izpustitev aretiran-cev, drugače pa ni kazal župan nobene volje napraviti red in iz vsake njegove besede je odmevala slabo prikrita Škodoželjnost.
Ista deputacija je zahtevala od okrajnega glavarja Weissa, da pokliče orožnike, ker policija ne kaže niti volje niti sposobnosti, da prepreči ulična tolovajstva. Weiss pa se Je skliceval na nedotakljivost mestne avtonomije, in še le ko smo zagrozili, da bomo sami napravili red in dobili pomoč iz okolice, se je prestrašil in milo prosil navzočega Orniga za posredovanje. Ornig je sicer vse obljubil, pa vedeli smo že naprej, da bo snedel besedo. Med tem se je v Narodnem domu vršila Ciril-Metodova skupščina in pričela veselica. Ves čas pa smo slišali z ulice krik in žvižganje. Če se je kdo prikazal ob oknu, je postal takoj cilj kamenju in jajcem.
Novi napadi so se začeli v poznem popoldnevu, ko so odhajali zunanji gostje na železniško postajo. Nismo jih seveda pustili brez spremstva, toda proti premoči uličnih junakov nismo mogli vseh napadov zabrani-ti. Prišel če z znami sam Ornig, kakor je bil obljubil, toda ni hotel niče sar videti, niti slišati in je celo dopustil, da so divjaki pred kolodvorom dejansko napadli poslanca Ploja, ki je stal neposredno poleg njega.
Ponoči so se napadi na posamez
nike nadaljevali. Po vseh ulicah so prežali organizirani napadalci in si dajali z žvižgi znamenja, če se je prikazal kak Slovenec. Na kolodvoru so bili blokirani vsi vlaki. Nočni vlak proti Pragerskemu so deloma zasedli oboroženi buršaki, ki so med vožnja pogasili luči v vagonih in začeli Slovence dejansko napadati, tako da je pokojni Janko Lesničar potegnil zasilno zavoro in ustavil vlak, nakar je z več tovariši peš ubežal najhujši nevarnosti. Pa tudi na Pragerskem kolodvoru so nemški iz-gredniki, pomnoženi z nemškutarski-mi železničarji nadaljevali svoja nasilja. — Domači Slovenci so ostali v obleganem Narodnem domu vso noč, ker so bili šele v dnevni svetlobi kolikor toliko varni pred grobimi inzulti. Zjutraj smo izvedeli, da so skušali nemški pretepači vdreti celo v hotelsko sobo dr. Ploja in da je lastnik hotela le s težavo zabranil zavratni napad.
To je v velikih obrisih slika onega 13. septembra v Ptuju, ki je imel pozneje tako dalekosežne posledice.
Ptujski izgredi niso bili spontan izraz ogorčenja ali pojav razburjenih domačih nemških množic. Šlo je za hladnokrvno premišljen napad, zasnovan po voditeljih nemške ofenzivne politike, izvršen po najetih in plačanih ljudeh in ne samo toleri-ran, ampak naravnost protežiran po avstrijskih državnih oblastih.
O posledicah, ki so jih imeli ptujski dogodki na narodno
Žena predsednika Roosevelta deli šolarkam mleko.
PODLISTEK
i	t imi,HitiiiiitiiiitiiimiiiimiiiiHHM"*"*""",M'
ZASEBNA POLICIJA
Španski spisal L. de Vedia
Potem ko je spoznal, da se soba 47 razlikuje od drugih nič manj ko po številki, je detektiv pripravil prste. In tako naglo se mu je odprla ob prvem potrkljaju, da je naslednji po-trkljaj moral naleteti na nasmešek človeka, ki je vzkliknil, prav me začuden radi povabljenčeve točnosti:
"Le naprej, le haprej! Vstopite in sedite, dragi prijatelj."
Z vidnim nezaupanjem je sprejel sedež in smotko.
"Vi ste detektiv, mar ne? Dobro, jaz sem pa tat..." — in nasmešek s¿ je razširil v krohotajoči smeh. "Da, da, gospod. Jaz sem hotelov. .. tat. Razumete? Nameščen, kakor vi. Jaz sem zasebni tat v službi tega podjetja."
In pred obiskovalčevim začudenjem, ki je grozilo, da se bo spremenilo v jezo, je brž izbrisal nasmešek ter dejal:
"Nikar ne bodite nestrpni, dragi Prijatelj. Mirno poslušajte, pa me boste razumeli. Končno, zaupal sem vam nekaj, o čemer mi je strogo za-branjeno govoriti drugim, posebno Pa vam." In po kratkem odmoru je nadaljeval: "Moja. služba, ima troje razširil v krohotajoč smeh. "Da, se pravi krasti, da bomo videli, kaj boste počeli, kako se boste obnašali,
v očeh upravništva, in, kakor je razumljivo, ne da bi tvegali in čakali, da res pride do prave tatvine. Sedaj pač vidite, ali je p otrebno, da o tem nič ne veste. Drugič, vzbuditi v gostih prepričanje, da ima hotel tako sijajno uredbo in tako strogo nadzorstvo, da. se, v slučaju tatvine, u-kradeni predmeti vrnejo lastnikom še preden poteče štiri in dvajset ur."
Vse je bilo jasno, in detektiv je začel prepričevati se, da se ni bil varal glede odkritosrčnosti onega nasmeška.
"In končno, odganjati resnične poklicne zločince, ki se preplašijo, ko vidijo, kako se tu razkrije sleherna tatvina. Ali ste razumeli?" Ad "Zasebna policija"
"Da, da, ampak", je vprašal detektiv, "čemu ?... čemu mi zaupate vse to?" je dodal z gotovim nezaupanjem.
"Samo to vam moram še obrazložiti. Obvestil sem vas o vsem, da vam predlagam, da delajva sporazumno. Jaz se izpostavljam og vsaki takšni simulaciji, kakor bi se izpostavil pri resnični kraji, kajti, če me izsledijo, dobim lahko tri ali štiri krogle, ali, v najugodnejšem slučaju, me lahko pošljejo v ječo. Kakor si pač lahko mislite, sem moral sprejeti vse te nevarnosti, zakaj le tako sem mogel dobiti službo, in upraviteljeva odgovornost preneha, čo jo jaz pokidam."
"Razumem. Ali jaz..."
"Vi mi boste pomagali, da se rešim vseh teh nevarnosti. Tatvino
probujenje slovenskega naroda, hočemo dodati k tem spominom še naslednje podrobnosti:
Ljubljana je bila prva, ki je z velikimi narodnipii manifestacijami dala duška svojemu ogor čenju radi neupravičenih napadov na mirne cirilmetodarje, ki so se zbrali v Ptuju. Sklical se je v mestni dom protestni shod, na katerega je privrela iz vseh krajev Slovenije ogromna množica ljudstva, ki je napolnila ne samo dvorano, marveč tudi obširni trg pred domom. Nastopil je tu kot glavni govornik tedanji ljubljanski župan Ivan Hribar, ki je poročal o ptujskih napadih. Skušal je pomiriti ljud stvo, ki je bilo močno razburjeno, a vklub njegovim pomirjevalnim besedam so se stvorile, po končnem zborovanju, dolge in goste povorke, ki so krenile po mestnih ulicah črez Frančiškanski most na Marijin trg. Tu se je povorka demonstrantov razdelila v dve koloni, ki sta pa kmalu naleteli na policijske kordone. V Šelenburgovi ulici so manifestante pretrgali policijske vrste ter krenili pred tedanje nemškutarsko gnezdo-ka-zino.kjer so razbili vsa stekla.
Ta dan ni prišlo do hujših incidentov, dasi so se demon-strantje razšli šele pozno v noc. Naslednje dni pa so se protestne demonstracije ponovile. Tudi v nedeljo popoldne so se začele zbirati velike skupine ljudstva na Marijnem trgu. Pred škofijsko palačo je zastavila ^ demonstrantom pot četa vojaštva, ki je na ukaz nemškega poročnika Mayerja začela streljati na bežečo množico. Pri tem sta padli dve žrtvi: črkostavec Lun -der in dijak Adamič.
Kri dveh nedolžnih žrtev. Adamič je bil še otrok, je orosila tla bele Ljubljane. Žrtvi nista padli zaman. Narod je ves ogorčen dal naslednjega dne duška svojemu upravičenemu zgraza-nju. V par urah je Ljubljana oprala svoje nemškutarsko lice ter postala tudi na zunaj slovensko središče Slovenije. Vsi nemški napisi v mestu so izginili.
Ljubljanski dogodki so našli
Dr. Renoulin
Bivši zdravnik v bolnišnici Salavery, V. Sarsfield in v bolnišnici Alvear.
Vodi osebno zdravinski zavod CALLAO. Vse klijente zdravijo zdravniki Specialisti
SIFILIS. 606—914. — Moderno zdravljenje.
kapavica. — Moderno zdravljenje brez bolečin. Prostatis, vnetja in spolne bolečine.
KRVNE BOLEZNI. — Slaba kri — Šibkost. SRCE. —Srčne napake — hibe. ŽELODEC. — čreva — kislina — jetra.
Pri želodčnih boleznih se odpravi njih vzrok. Zdravljenje po načinu profesorja Glassnerja, zdravnika dunajske univerze.
KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje mrzlice. ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje
(posebni oddelek). OTROŠKE BOLEZNI. Rakit^s — otrpelost.
NERVOZNOST. Glavobol.
Žarki X — Diatermia — Ultravioletni žarki
LABORATORIJ ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman — Tur —
Izpuščaji — lišaji.
Lastni sanatoriji z nizkimi cenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo
GOVORIMO SLOVENSKO
Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah
in praznikih od 9 do 12.
PREGLED $ 3.—
339 Callao 339
globok odmev tudi v drugih slovenskih krajih; narod se je začel probujati iz otrpelosti in potrpežljivosti ter je na ves glas zečel zahtevati svoje narodne pravice. Doba preporoda se je bila pričela.
Naj omenimo še, da je mnogo naših rojakov tirala avstrijska oblast v zapore. Dva sta si v ječi nakopala neozdravljivo bolezen: telovadec in vaditelj Windischer ter nadpreglednik užitninskega zakupa Lotric, ki sta kmali za tem umrla.
KI A K O
bi se naročili na naš list?
NIČ NI LAŽJEGA
Pošljite svoj naslov na: NOVI LIST, Reconquista 268 Buenos Aires
II
bova izvršila skupaj. Vi mi boste pomagali in boste pazili od zunaj; in če bi naju izsledili, me boste takoj aretirali ter dali razumeti, kakor da ste me zasačili vprav v tistem hipu. Tako se jaz rešim posledic, vi pa se iskažete pred upravnikom in pred gosti, ki se bodo čudili, kako marljivo stražite v hotelu." "In če se ne izjalovi ff
"Tem bolje za oba. Ukradene reči bova prinesla semkaj, in s tem bom jaz izvršil, kar sem obljubil, vam pa bodo takoj naznanili tatvino. Ne da bi se razburili, boste priporočali hladnokrvnost vsem ter jim boste globoko zagotovili uspeh. Navidezno' boste izvedli brzo preiskavo, prišli boste sem, kakor da vas je privedla nit vaših raziskovanj, našli boste ukradene predmete, me aretirali vpričo začudenih žrtev in začudenega upravnika ter izjavili, da je zadeva zaključena. Tak uspeh!"
Policaj ni mogel zadržati geste, ki je izražala skromnost, kakor da bi zavrnil hvalo, ki se mu res izkazuje.
"Ker se bom tudi jaz delal prav tako začudenega pred upravnikom ter ga prepričal, da ni mogoče razumeti, kako da ste razkrili mojo tatvino, vam bodo povišali plačo."
In pred hvaležnim detektivom je namišljeni tat izdelal v vseh podrobnostih načrt za pretvezno veliko tatvino, ki sta jo imela izvršiti še tisti večer, med tem ko bodo navidezne žrtve sedele v veliki jedilnici.
Bila je deseta ura zvečer. Naš človek je sedel pred internim'telefonom svoje sobe, v zadnjem nadstropju, ter se je smejal sam s seboj. Predstavljal si je, kaj se dogaja tam spodaj. Kako so se morali presenetiti štirje bogatini iz prvega nadstropja, ko so se vrnili v svoje sobe! In obraz upravnika, ki se dela začudenega? Ah! Najbrž pa le ne bo preveč miren, ko bo zvedel o velikem obsegu tatvine, zakaj, vkljub vsemu,, se mu bo pa najbrž le zdelo nemogoče, da bi bil njegov zasebni tat mogel izvršiti vse sam ter se bo bal, da so posegli vmes poklicni tatovi. Debeluhar nesramni, ki je hotel njegovo sposobnost preizkusiti z domačim tatom! Na Dober dečko, dasi nekoliko neroden. Kaj bi bil naredil sam? Nič! Saj ga je dvakrat rešil, da ga niso zasačili sluge. Ampak...
Telefon!...
"Da, gospod upravnik", je zamo-gel odgovoriti, dasi je šlo težko radi razburjenja in pa radi skoka, ki ga je bil naredil do telefona. "Tatvina? Štiri? Nikar se ne vznemirjajte. Storilci mi ne bodo ube-žali. Vlijte jim zaupanja, onim gospodom, pomirite jih ter recite jim, da se bom takoj lotil posla."
In na vprašanje vznemirjenega upravnika, je odgovoril:
"Ne, gospod! Alarmirali bi po nepotrebnem. Le pustite vrata odprta za vse, saj meni ne bodo ube-žali, pa tudi če bi se to zgodilo, jih bom vendarle našel, pa naj si bo v zadnjem kotičku sveta. In'bo-
dite mirni, saj ne bom rabil revolverja."
Toliko zaupanje so vzbujale u-pravniku besede, ki jih je bil poslušal, da je obesil slušalo in z brezupno gesto ter z mrliškim glasom dejal napeto pričakujocim gostom, zbranim v njegovem uradu:
"Bojim se... da ne bomo mogli ničesar več storiti..."
Tolik pesimizem je bil v velikem nasprotju z optimizmom na drugem koncu telefonske žice.
Detektiv je zapustil svojo st>bo v teku in, ne da bi čakal na dviga-tega pa se je spomnil s simpatijo, lo, je zvrnil svojo gibčnost po stopnicah. Tekel je po enem hodniku, krenil v drugega, se spustil spet v tek, dospel do vrat sobe 47, tri krat potrkalkakor je bilo domenjeno, ter se obrnil proti stopnicama. A k malu je obstal. Ni bil slišal treh udarcev v odgovor, onih od "pripravljen sem". Vrnil se je. Spet trije udarci, tišina in strašen, tragičen sum. Tresoč se, je zasukal kljuko in odprl vrata ter si med tem želel, da bi na drugi strani našel konec sveta. A od tega se nič ne razlikuje bolj qego tišina prazne sobe.
Nihče. Nič.
"Pa je le bilo nekaj, da se mi njegov smehljaj ni dopadel", je vzklikni!.
A te besede že niso več odmevale med štirimi stenami sobe 47. Odnesel jih je veter na križišču dveh ulic. Toliko poti je bil že prehodil!...
535390532353235323535348534853
iT"
★ ZA POUK IN ZABAVO

¿i!
Kako se množijo posamezni narodi
Če se ozremo po življenju civiliziranih in manj civiliziranih ljudstev ter primerjamo Vzhod z Zapadom, Azijo z Evropo, moramo ugotoviti, da je Azija mnogo na boljšem glede pomno-ževanja prebivalstva. Pri vzhodnih, več ali manj primitivnih ljudstvih, ne spada družinski prirastek v kompleks tako zva-nega "socialnega vprašanja". Na Japonskem, kjer se rodi največ otrok, računajo na vsak par 4 otroke. Tako je bilo pred dobrimi tridesetimi leti, tako je še danes.
Na Vzhodu sledi Japonski, Indija, o Kitajski pa ni točne statistike. Če pa se pomaknemo iz Azije proti Evropi in pridemo do Rusije, opazimo takoj vplive Zapada: v Rusiji se rodi že manj dece kakor na Vzhodu. Pred vojno so računali tam na vsak zakon po 5 otrok, danes imajo komaj tri otroke. V primeri z Vzhodom imamo torej že nazadovanje a glede rojstev ima Rusija napram ostali. Evropi še vedno prvo mesto.
Kmalu za Rusijo prideta na vrsto Italija in Irska. Tudi tam se rode v vsakem zakonu povprečno trije otrobi. A tudi v teh dveh deželah je opaziti nazadovanje v primeri s predvojno dobo. Takrat je prišlo v Italiji in na Irskem na vsak zakon povprečno 4 do 5 otrok.
Anglija je še na slabšem, ker so začela rojstva nazadovati prej kakor v drugih evropskih deželah. Pred vojno so imeli povprečno 3.5 otrok v zakonu. Zdaj jih imajo 2.06. Tn Francija, ki je bila še nedavno razvpi ta kot jalova dežela zaradi svojega sistema dveh otrok, ker je imela povprečno 2.9 dece v zakonu, se drži danes z 2.2 otro koma pred mnogimi drugimi državami.
Ameriko so še nedavno poveličevali kot "deželo otroka". Toda številke o nazadovanju porodov kažejo, da že davno ni več vredna tega imena. Še okolu 1. 1900 so računali v Ameriki
na zakon po 4.5 otrok. Danes pride tam na zakon povprečno 2.1 dece. A še pod nivojem Amerike je Nemčija, ki so jo pred vojno hvalili kot eno najbolj rodovitnih držav v Evropi. Nemčija ima danes v zakonu povprečno 1.9 otrok, padla je torej pod toliko zasmehovani sistem dveh otrok v Franciji! Vsak tretji Nemec umre danes neporočen, zakonci pa imajo malo ali nič otrok. Če se bo ta proces nadaljeval še 45 let, bo izgubila Nemčija 20 milijonov prebivalcev. L. 1913 je rodilo 1000 omoženih Nemk med 15. in 45. letom povprečno 130 otrok. Danes jih rodi isto število komaj 69.
Toda ti pojavi se ne opažajo samo v Nemčiji, doma so tudi v drugih deželah, čeprav morda v manjši meri. Nazadnje veljajo tudi za nas.
BAKTERIJE — ZDRAVIJO BOLEZNI
Na univerzitetni kliniki v Muen-stru so preizkusili z najlepšim uspehom nenavadno zdravilno metodo.
Na primernih redivih so vzgojili v velikih množinah tako zvane toplotne (termofilne) bakterije, ki proizvajajo s svojimi življenskimi procesi stalno, enakomerno toploto 65 do 68 stopinj..
Ta toplota je za marsikatero medicinsko svrho sijajno uporavljiva in ni treba drugega, kakor da položijo na pacienta s temi bakterijami napolnjene obkladke.
Takšne obkladke so uporabili na omenjeni kliniki zlasti proti vsakovrstnim obolenjem v sklepih in v primerih srčnih motenj. Tudi pri želodčnih oteklinah je pokazala nova metoda že s prvim obkladkom presenetljive uspehe, bolečine so na mah nehale.
Pacient prenaša te obkladke brez težave še po 12 urah, kar se ne dogaja pri drugih ogrevalnih načinih.
ČE SMO VAM POSLALI
2 IZVODA
IXROCITE ENEGA PRIJATELJU
NEWYORSKE PROMETNE PREGLAVICE
Newyorske prometne razmere so nedavno premotrili od konca do kraja in ugotovili da je treba ves promet temeljito preurediti. Predvsem je treba pospešiti tempo, ki naj postane za 30 odst. hitrejši.
Povod za pospešitev prometa je dalo dejstvo, da je promet čedalje bolj zastajal v velikih ulicah od 1. do 5. avenije, od Batteryja do Haar lema. Tam so se ustavljali avtomobili v neskončnih verigah, ker niso mogli naprej. Ljudje, ki so se do tam prerili z lastnimi avtomobili, so puščali vozila kar na ulici in so rajši vstopili v cestno železnico, s katero so hitreje prišli naprej.
Reforma cestnega prometa v bistvu ne bo zahtevala novih stroškov. Prometno redarstvo je samo sklenilo pospešiti promet v okviru obstoječih sredstev. Edina sprememba je novi vodja prometne policije, ki je prišel iz Chicaga, ki slovi za najprometnejše mesto na svetu. Ta mož bo preuredil cestni promet tako, da se bo hitrejše razvijal kakor doslej.
Na 50 najprometnejših točkah bodo postavili posebne nadzorstvene redarje, ki bodo z razglednih stolpov regulirali promet ter bodo med seboj neprestano v stiku. Ti redarji bodo imeli pravico spreminjati svetlobne signale na prehodih po lastni uvidevnosti. Tako bo dosežena harmonija na vseh prometnih točkah in bodo tudi izključene katastrofe.
Konjska vprega se bo morala popolnoma umakniti z glavnih prometnih ulic v stranske. Posledica bo, da si bodo morala mnoga podjetja v glavnih ulicah omisliti avtomobile namestu konj. Konjski promet je namreč v New Yorku mnogo večji, kakor bi kdo pričakoval.
"Nova metla" nowoyorškega prometa upa, da bo v najkrajšen času pomela z dosedanjo počasnostjo in da bo prinesel 30 odst. pospešek prometa vsem avtomobilistom in pešcem občutno olajšanje.
KDOR BOLEHA ZA KAPAVICO
MORA
FILMSKA LJEPOTICA JEAN MUIR, KI JE I)OMA S ŠKOTSKEGA.
Kako boš bolje prebavil
Preden sedemo k mizi, pravi neki zdravnik, ležimo in zarlre-mljimo za četrt ali pol ure To nam bo silno koristilo! Po jedi pa je pasivno gibanje koristnejše nego ležanje. Seveda je silne važndšti tüdi mir med obedom ali večerjo. Iz zdravstvenih ozi-rov bi morali med jedjo zavračati vse, kar nam jemlje pokoj. Če hočemo dobro prebavi jati, se ne smemo jeziti ne vznemirjati, niti čitati ali se pomenkovati o razburljivih stvareh. Telo in duh naj mirujeta in naj se izživljata v sladki harmoniji. Časopisa ne vzemi med jedjo nikoli v roke, pravi zdravnik.
Nasprotnik spanja po kosilu ta strokovnjak sicer ni, vendar svetuje, naj ne počiva človek po jedi nikoli dalj nego pol ure. Prijateljem pasivnega gibanja po jedi pa je priporočati, če so ljubitelji nikotina, cigaro. Kajenje ustvarja zadovoljstvo in pospešuje prehrano. Kajenje po jedi ni nikoli škodijivo, kajenje na prazen želodec pa je že marsikomu vzelo apetit in se bridko maščevalo.
VEDETI, da:
1)	Ni priporočljivo zdraviti se na mesečne obroke, ker se na ta način okrevanje samo zavlačuje.
2)	Ni priporočljivo podvreči se brezplačnemu pregledu niti poslušati brezplačne nasvete, ker se bolniki s tem navadno samo varajo.
3)	Ne sme dovoliti aplikacijo nobenih injekcij, ker je to zastarel način zdravljenja, ki povzroča razne komplikacije.
4)	Ne sme jemati zdravil brez izrecnega zdravnikovega predpisa, ker bi si sicer samo zastrupljal želodec in uničeval živce.
OBRNITE SE NA
NIMAMO PRAKTIKANTOV NITI BOLNIŠKIH STREŽNIKOV
ODPRTO OD 10. do 12. in od 15. do 21. ure
INSTITUTO • MEDICO INTERNACIONAL
BRASIL 923
^oooooooooooooooooooo<xxxxxxxxx>ooo<xx>'
Restaurant Europeo
EDINO SLOVENSKO ZBIRALIŠČE Prvovrstna kuhinja
ZABAVA IN PLES VSAKO NEDELJO POPOLDNE
Za obilen obisk se priporoča
LUKA DIVIČ
RECONQUISTA 542	U. T 31 Retiro 1617
?x>00 <>0<>CK><>0<><><><><><><><><>^
...................................... 11 i 11 It 111M L U1111111111111111M T U1M t UIL M U1111 i IHI! 11L11111HIH1U11111111 f M1MI ¡ ....... 11U1111M H M H111111U111
| D O C K S U D
(Prov. Buenos Aires)
Calle Facundo Quiroga 1441
nasproti komisarije
1 EDINA NAŠA SLOVANSKA LEKARNA |
lahko dobite osebno ali =
Pojasnilo o vašem zdravju pismeno v moji lekarni.
FRANJO HUSPAUR
iiiiiiiiiiiiiuniinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHitiiii.....................................................................................................
NIČ VAS NE STANE
nam pa pomagate: Opozorite svoje znance na
"NOVI LIST"
HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD VESTNEGA IN ODGOVOR NEGA ZDRAVNIKA, ZATECITE SE NA
CU^c^'CA Dr-A.CODEL
Zdravi ravnatelj dr. A. GODEL
Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje
BLENORAGIJE - KAPAVICE
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJ. ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
SPOLNE (606-914)-Krvne in Kožne Bolezni
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČEN Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno
spanje — Specijalisti za pljučne, srčne, jetrne, živčne in reuma
tične bolezni.
ŽARKI X - DIATERMIJA - ANALIZE
Govori «e slovensko. Sprejemanje strank od 9. do 12. in od 15. do 21. — Ob praznikih
od 9. do 12. ure.
Calle Cangallo 1542
Stran 7.
Ženski kotiček
Migljaji za hišne gospodinje
Preslano jed popravimo s tem, da ji pridamo košček sladkorja. S tem jedi ne boš osladila, ker se ves slad tega koščeka uporabi za nev-traliziranje slanega okusa.
Madežev od saj ne smeš mencati, ker se pri tem le še bolj poglobijo v blago. Najbolje je, da saje nekoliko iztreseš in iztreplješ, potem pa posuješ s soljo. Pozneje suho izkr-tačiš. če se je madež zajedel v blago, ga odstraniš s tem, da ga previdno drgneš z mehkim kruhom.
Skrb za čevlje. Da bi ostalo usnje dolgo mehko in voljno in da bi se ohranila prvotna oblika čevlja, je treba pri čiščenju paziti na sledeče: Črno, gladko usnje se čisti le ze redko kremo, ki jo nanesemo s krpo ali mehko krtačico.
Za boxcalf rabimo gostejšo kremo. Barvni ševro se čisti z redko kremo, ki pa naj ima temnejšo barvo kot obutev sama. Madeže na rumenih ali sploh svetlih čevljih odstranimo s tem, da madež nekoliko omočimo z bencinom in nato zra-diramo z mehko radirko. Belo jele-
novo kožo namažemo z redko belo kremo in zdrgnemo z gobico. Posušiti se mora obutev iz bele kože le v senci, ker bi na solncu belina porumenela. Enako čistimo tudi belo platneno obutev. Praški niso priporočljivi, ker preveč praše. La-kaste čevlje, ki so se zmočili, naj-poprej posušimo na solncu ali v topli sobi. Nikoli se ne smejo snaži-ti mokri, še lena suhe, ki smo jih prejel očistili prahu in blata, na-tresemo vazelina ali zelo redke kreme. Nato se obutev posvetli zopet z drugo čisto krpo ali krtačo.
UŽIVAJ SADJE! ...
Vsako sadje v vsaki obliki in k vsakemu obedu ni nobena sladko-snednost, temveč koristna izpopolnitev naše prehrane. Posebno otroški organizem ve prav dobro, zakaj je tako poželiv na sadje.
Vendar pa je tudi pri uživanju sadja potrebna neka mera previdnosti, kajti nepremišljenost se utegne maščevati na zdravlju in življenju. Pred vsem bi morali vsako sadje pred zaužitjem načeloma o-prati, najsi bo sadje z domačega vrta ali s trga. Neupoštevanje tega
pravila daje neštetim bacilom priliko, da pokažejo v človeku, kaj znajo.
Grda navada je piti na sveže sadje vodo. Griža, težke želodčne motnje in podobno utegne biti posledica te razvade. Če že moraš piti, pij kvečjemu čašo kave, a še k tej vzemi nekaj trde hrane, kruha, prepečenca ali podobnega.
Nezrelo sadje je menda posebna poslastica za otroke — ki se pa maščuje z netečnostjo, želodčnimi motnjami, slabostmi i. t. d. Starši naj strogo pazijo, da si otroci s tak; šnim sadjem ne pokvarijo zdravja.
Na koncu navedimo še eno razvado, ki lahkomiselnemu človeku sicer ne škoduje neposredno, utegne
LETNIH $ 5.-
ni mnogo za dober in zanimiv list velikega formata
NAROČITE SE!
pa hudo škodovati sočloveku: Meta nje sadnih ostankov, jeder, lupin na cesto je povzročilo že neštetokrat da je človeku na njih spodrsnilo, da si je zlomil kakšen ud si naprtil kakšno dolgoletno zlo. Tudi v tem pogledu je treba imeti nekaj obzira do svojega bližnjega.
Prvi modeli za zgodnje poletje
Kaj pravi moda, kakšhe bodo obleke, kakšno bo blago v bližnji bodočnostia To so vprašanja, ki večkrat "belijo glave" našemu ženskemu svetu. Koliko krat slišiš prijateljico, ki pravi: "Pa res ne vem, kakšno blago bi kupila in kako bi naredila ali dala delati!"
"Novi list'' hoče tudi v tem ozi-ru priskočiti svojim cenjenim čita-teljicam na pomoč s tem, da jiH od časa do časa opozori na nove težnje in smeri v modi ter jim v tem pogledu da kakšen migljaj.
Bližajo se topli dnevi. Tu, v Ar-Kentiniji traja prehod iz zime v poletje prav malo čaga. Pomladi skoro ni, ker začne solnce pošteno greti takoj ko so minuli hladni dne-
vi. Nimamo onega počasnega, a lepega, probujanja narave k novemu življenju. Ko si odložila površnik, si lahko takoj pripraviš poletno odelo. To moramo pri reševanju naših garderobnih problemov tudi primerno vpoštevati.
Iz vzorcev, ki jih prinašamo v tej številki, bo čitateljica takoj videla, da imamo v letošnji modi nekaj novega: utirajo si pot progaste tkanine, katore bodo najbrž kmalu izpodrinile one "z rožcami", ki so gospodovale v poslednjih dveh ali treh letih.
Ni rečeno, da mora biti vsa obleka iz ene vrste blaga, torej vsa progasta. O tem odločujejo okus in pa še mnogi drugi malenkostni in va-
žni vzroki, o katerih pač ne bomo razpravljali na tem mestu.
Modeli, ki jih prinašamo, in ki so od dunajskega modnega mojstra Ungarja, nam kažejo razne kombinacije, pri katerih pride progasto blago na različne načine do veljave. če se uporabi samo za bluzo, se lahko doseže lep efekt, če tečejo proge na ramenih vodoravno, na spodnjem delu bluze pa navpično. Progasto blago pa lahko služi samo za garnituro, kakor vidimo na drugem modelu, kjer se je vporabilo za kravato ter okrog pasu, da tvori
nekak prehod od bluze na krilo. Z
primerno izbero barv se dosežejo
lepi učinki.
Največja klinika v Buenos Aires
katera ima 12 posebnih konzultorijev za razne bolezni, in jim na-čelujejo zdravniki — ravnatelji
Oddelek za Moške
Vodja Dr. Bacigalupo, bivši zdravnik pri "Departamento de Higiene" ter bivši ravnatelj italijanske bolnice v Rosariju
oddelek za spolne bolezni
Na mesečne obroke od 10.— pesov
Temeljito zdravljenje kapavice, zastarele in začetne, in tudi njenih posledic, kakor bolezni mehurja, obisti, prostate ter spolne
slabosti.
Zdravijo se v tej kliniki bolni na kapavici:
C R. _ Preko pet let zastarela kapavica: popolno ozdravljenje
se doseže v dveh mesecih. L p p _ Kapavica in akuípa cistitis: Ozdravljenje se doseže
v enem mesecu.	iri , .
g q _Uretritis ter akutna kapavica: Ozdravljenje tekom 10 dni.
606 IN 914
Ta oddelek vodi specializiran zdravnik bolnice Ramos Mejia. Z modernim zdravljenjem se dosežejo najugodnejši uspehi
SLABOST: Posebno zdravljenje do popolnega okrevanja
Oddelek za Ženske
Vodja Dr A. Antonelli, zdravnik bolnic Rawson in Ramos Mejia PORODI: normalni in težki	. ,
BOLEZNI: maternice, jajčnikov, zlez itd. Metritis, vaginitis, polipi, zastrupljenje, dismeroneas, mesečno pranje, beli tok.
glavni klinični oddelek
Bolezni: pljuč, jetika, srce; želodčne bolečine, živčne bolezni in
bol. mehurja. Revmatizem. ŠIBKOST: Zdravljenje z injekcijami brez bolečin. HEMOROIDI: Radikalno zdravljenje brez operacije. BOSIO: Najmodernejše metode za popolno ozdravljenje.
Oddelek x-Žarkov
Popolne moderne instalacije Radioskopija in radiografija 10— pesov	Teleradiografija
ODDELEK ZA ZDRAVLJENJE Z ELEKTRIČNIM TOKOM Najmodernejši stroji
poseben oddelek za otroške bolezni
LABORATORIJSKI ODDELEK
Vsakovrstne analize. Laboratorije je organiziral zdravnik, ki ima dvajset let izkustev v evropskih in tukajšnjih bolnicah
Analize krvi, seča, pljunka. Céfalo raquídeo. Liquido de punción. ' Wassermannove in Khanove analize
sanatorijski oddelek
Kér razpolaga naš zavod z obsežnimi prostori, se vam nudi prilika, da nam izročite v oskrbo in za zdravljanje slehernega bolnika, in sicer' za nizke cene. Zdravili ga bodo zdravniki, ki imajo dolgoletne izkušnje iz evropskih bolnic: berlinskih, pariških, dunajskih itd., kakor tudi tukajšnjih.
POMNITE:
Ko čutite, da niste zdravi, pridite k nam, kjer vas bodo pregledali strokovnjaki, ki prav tako postopajo z revežem kakor z bogatinom.
KONZULTACIJE SO BREZPLAČNE ZDRAVIMO TUDI NA MAJHNE MESEČNE OBROKE
Naši zdravniki, katere vodijo plemeniti cilji, so prepričani, da vršijo človekoljubno nalogo s tem, da iščejo leka za vašo bolezen ter prinesejo na ta način mir v vaše domove.
NE POZABITE:
Oči, nos, grlo, sluh', srce, pljuča, želodec, sušica, prebavni organi,
slaba prebava, spolne bolezni, slabost. 2ENSKE BOLEZNI: maternica, kožne bolezni,' mesečno pranje, sifilis, kapavica. — Revmatizem. Krvne bolezni. Živčne bolezni.
GOVORIMO SLOVENSKO
Sprejemanje strank od 9.—12. in od 15.—21. Ob nedeljah in praznikih od 9—12.
U. T. 35, Libertad 5410
28 SUIPACHA 28
GOSPODARSKE VESTI
Akcija za avtomobilsko tvornico v Jugoslaviji
V začetku letoznjega leta je trgovinsko ministrstvo v sporazumu z ostalni zainteresiranimi ministrstvi razpisalo pogoje za osnovanje avto-mobilkse tovarne v Jugoslaviji. Za to vprašanje sc se zanimale skoraj vse svetovne tvrdke. Trgovinsko mini-
gledu stalno poučena.
Obsežno številčno gradivo, ki ga nudijo ta mesečna poročila, seveda ni tako lahko razumljivo, zlasti glede gibanja financ v dobi od začetka a-prila do konca avgusta, ko se morajo dohodki i nizdatki obiačunavati ločeno na račun novega in starega proračuna, zakaj finančno leto ne preneha s koncem marca, temveč teče do konca avgusta; v tej dobi se obraču-
navajo še izdatki, pravilno angažira
. , ..,	.. i ni do konca marca, in tudi dohodki,
strstvo je prejelo veliko število po- kj gredo ^ na stari proračun
nudb zlasti iz Nemčije m Francije. | ¿e hočemo dobiti torej bolj eno-
Najpovoljnejše so bile ponudbe tvrk | staven pregled .gibanja državnih fi-
Berlier, de Loier in Zauer, s katerimi ¡ nanc v teh mesecih, moramo skupaj
e ministrstvo nato stopilo v po- upoštevati dohodke in izdatke po no-
drobnejše razgovore. Pred nedavnim , ™ Poračunu ter dohodke in iz-
... ...	datke po starem proračunu,
se je vršila pri ministrstvu trgovine Qd nekclaj sQ y naših državnih fi.
širša konferenca, katere so se udele- j nanCah najtežji meseci od aprila do žili pole gzainteresiranih ministrstev j avgusta, torej tik pred novo letino, in oblastev tudi predstavniki omenje-1 potem pa se situacija naglo izboljša,
nih treh tvrdk, ki so bile zastopane po ; k ™ Prf , iesen' znatno . dvi?ne ..,,., ... ír , I vplačilo davkov. Lam smo imeli v svojih generalnih direktonjh. Na kon- pryem četrtletju proračunskega leta
ferenci pa še ni prišlo do sporazuma, ; fapril—junij) deficit od skoro 300
ker so vse tri tvrdke stavile deloma i.milijonov Din, ki pa smo ga v jeseni
nesprejemljive pogoje. Med drugim 1 naglo izravnali.
so zahtevale, da §e obveže država vsa-! Tudi letos	drugače in ne mo -
. , ..... . „ x i re biti drugače. Kakor lani pa je ta-ko leto odkupiti najmanj, «00 avtomo-1 d¡ ^ pričakovati; da
se bo polo-
bilov, da bi se na ta način zasigurala | žaj že v septembru bistveno izbolj-
rentabilnost podjetja. Poleg tega so žal, zlasti ker je bil letos tudi v dobi
zahtevale izključno pravico proiz- april—junij položaj vsekakor ugod-
vodnje avtomobilov v Jugoslaviji za »ei.ši neS° lanj" Seveda pa ne more . , ,	.	, , .	biti govora o kakem suficitu.
dobo 10 let, oprostitev vseh državnih, j |z mesečnega poročila fin. mini-
banovinskih in občinskih davkov, ca-1 sterstva za, junij je razvidno nasl.
rine prost uvoz potrebščin ter še raz- j ™-avo stanje, državnih dohodkom
ne druge ugodnosti. Pogajanja se bo- | i" izdatkov v razdobju april—junij
do še nadaljevala. Kapaciteta tovar-1 <v milij°nih Din):
ne, ki se namerava zgraditi, bi mora-'	april—maj 1933
la znašati letno 1000 avtomobilov.
po pro rac. 1933134 1932I33
april-
junij 1933 april-
junij 1932
dohodki izdatki 1388.0 n 53.7 -|-234.3 37- 378.7 —277-2
Jugoslovanske državne ^ 933 4255 5324 -1069 finance	junij 1932 1241.7 1519.5 —277-8
Jugoslovansko finančno ministr- Gornje številke, ki se nanašajo na stvo izdaja vsak mese; obsežna poro- dohodke in izdatke državne admini-čila o državnih dohodkih in izdatkih, i stracije kažejo torej, da je tudi letos ki'jiudijo točno sliko stanja državnih , v prvem četrtletju proračunskega le-finane, tako da je javnost v tem po- ta obstojal deficit, ki pa bo v jeseni 110 čaka rešitve.
kmalu pokrit. Gornjo številko od 106.9 milijona Din je treba, če jo hočemo primerjati z lansko številko (277.8 milijona in) povečati še za oni znesek, kolikor je bil računski preseček drčavnih. gospodarskih podjetij v novem fin. letu vnešen med dohodke državne administracije (železnice so imele n. pr. po novem proračunu 297 milijonov izdatkov in 427 milijonov dohodkov, in je razlika le računski presežek). Deficit letošnjega prvega četrtletja znaša pravilno okrog 200 milijonov ,kar je vsekakor manj nego lani.
Za presojo naših državnih financ pa je bolj važna ugotovitev, da se morajo letos kriti izdatki državne administracije le s proračunskimi dohodki. Čeprav s obili izdatki letos navzlic ukinjenju anuitetske službe za zunanje dolgove za malenkost večji nego so bili lani (letos v prvem četrtletju 1532 milijonov, lani pa 1520 milijonov), smo vendar v prvem četrtletju (marc—junii) še razmeroma dobro odrezali in bomo v jeseni gotovo dosegli popolno ravnotežje. Zlasti donos neposrednih davkov je bil letos v razdobju april-junij razmeroma znaten, kar je deloma pripisati tudi strogi praksi pri izterjevanju. A" razdobju april—junij je bilo vplačanih 385 milijonov Din neposrednih davkov, lani pa le 288 mili-
-—
ionov.
Zadnji dve leti je bil položaj vsekakor slabši, saj je moral finančni minister za kritje primanjkljaja državne administracije in drž. podjetij dobiti znatna izven proračunski sredstva, tako 600 milijonov od Narodne banke, okrog 900 milijonov od izdaje srebrnikov, skoro 500 milijonov od Poštne hranilnice (v letih 1931 in 1932 po bilanci P. H.) ; od lanskega proračuna pa je ostalo po izkazu fin. ministrstva za junij še za 407 milijonov likvidnih a neizplačanih računov: v celoti gre tu za okrog 2 in pol milijarde.
Uravnoteženje državnih dohodkov in izdatkov pa je najvažnejši faktor za stabilnost dinarja, kajti deficitno finančno gospodarstvo je za dinar bolj nevarno .kakor marsikateri drugi moment. Bodoče ravnotežje državnih financ pa bo gotovo šele prav zasigurano, če bomo uredili vprašanje'naših kreditnih fázmér, ki se nuj-
S.
IZPLAČA SE VAM OBISKATI
BANCO COMERCIAL DEL PLATA
AVDA. DE MAYO 65^ - Ü.T. 33-1333 - BUENOS AIRES
KO HOCETE NALOŽITI DENAR ALI GA NAKAZATI. KO HOCETE KUPITI VOZNE LISTKE, /KREDITNA PISMA ITD. TER
VEDNO
Ko rabite kakršnokoli pojasnilo v bančnih poslih. Dobili boste vse potrebne nasvete in '	navodila
SLOVENSKEM ODDELKU
Slika nam kaže največji parnik za čiščenje morskega dna. Uporabili ga bodo v francoskem pristanišču Boulogne.
PREKOMORSKA POSTA
Iz Evrope bodo prispeji:
V	septembru:
30. — Flándria
V	oktobru:
2.	— Monte Rosa
3.	— Principess? Maria
7.	— Highland Brigade
8.	— Massilia
9.	— Oceania
9.'—	Campana
12.	— Asturias
13.	— Almeda Star 13. — Conte Gronde 13. — Madrid 16. — Monte Olivia Proti Evropi bodo odpluli:
septembru:
30. — Belvedere oktobru:
4.	— Alianza
5.	— Flandria 5. — C. S. Agustín 5. — Kerguelen
5.	— Highland Princess
6.	— G. Osorio
10.	— Massilia 13. — Monte Rosa 13. — Oceania * 15. — Campana
18.	— Asturias
19.	—• Highland Brigade 19. — Almeda Star
VREDNOST DENARJA
Banco de la Nación je včeraj
		plačeval:	računal:
za 100	dinarjev	5.05	6.05
100	lir	20.55	22.85
100	šilingov	43.70	49.70
100	milreis	Po	dogovoru
100	čsl. kron	11.15	13.05
100	čilskih pesov Po		dogovoru
100	peset	34.75	36.40
100	USA-dol.	251.60	288.60
100	fr. frank.	15.30	17.00
1	funt št.	12.00	13.50
ZA KRATEK CAS
V šoli.
Učitelj: "Tvoje računske naloge so vedno napačne. Kako je to?" Jožek: "Ne vem". Učitelj: "Ali ti nihče ne pomaga doma?"
Krvavi izgredi v Cordobi
V četrtek zvečer se je vršil v Córdobi protestni shod proti fašizmu. Sklicala ga je bila socialistična stranka in njenemu vabilu se je odzvala velika množica.
Ko je eden izmed govornikov izrekel, kakor zatrjuje policija, nelaskavo mnenje o argentinski vojski, je med poslušalci nastal prepir in kmalu so se slišali tudi streli.
Ljudje so začeli bežati na vse strani in. ko se je trg izpraznil, so oblasti ugotovile, da so streli ranili osem oseb. Eden izmed ranjencev, socialistični poslanec Guevara, je pozneje izdihnil v bolnišnici.
Tako se glasi poročilo, ki ga je objavila policija.
Oblasti so uvedle preiskavo ter so aretirale več oseb, da bi dognale, kdo je povzračil preli-tje krvi.
Jožek: "Oče mi pomaga."
Učitelj: "To je čudno. Kaj pa je tvoj oče?''
Jožek: "Natakar.''
Premeteni Jurček.
Jurček: "Mama, ali mi daste deset centavov za reveža?"
Mama: "Kje pa je revež?"
Jurček: "Na oglu stoji in prodaja sladkorčke."
Luknja v žepu.
Učitelj: "Koliko je 10 manj 10?"
Učenec molči.
"No, ne veš tega? Ako bi imel bankovec za 10 dinarjev v žepu in bi ga izgubile kaj imaš potem v žepu?",
Učenec: "Luknjo."
Dobri nasveti za potovanje
Ako le mogoče, si poišči na vlaku sedež med dvema debelima ženskama za primer, da se zgodi želešniška nesreča.
Ako greš v hotel prenočit, se izdaj za profesorja, ker ti natakarji ne bodo zamerili, ako pozabiš na napitnino.
Ne glej preéesto v kosarec!
Matija: "Povej mi, Jaka, zakaj ti zmeraj mežiš, kadar piješ?"
Jaka: "Zato, ker mi je zdravnik že parkraj" svetoval, naj ne gledam prečesto v kozarec!"
Dr. J. HAHN
ŽENSKE BOLEZNI — BELI TOK — NEREDNO PERILO BOLEZNI MATERNICE, JAJČNIKA, NOTRANJE BOLEZNI: ŽELODČNE IN MOŠKE BOLEZNI: KAPAVICA
Tucumán 2729, esq. Pueyrredón
Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 Sprejema od 3. do 8. zvečer NIZKE CENE
IZDAJA: Konsorcij "Novega lista'
UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder.