Glas zaveznikov Leto I - St. 29 oirm naslednja le- sjls sr, - A Predsednik francoske začasne vlade general De Gaulle je v ne-deljo govoril v Brestu o obnovi francoske ustave. Mahoma se je oder, na katerem je bil govorlk s svojini spremstvom, zaradi prenatrpanosti zrušil. Vendar se je p0. srečilo vzdržati red in se jo razburjena množica pomirila. Vse radijske zveze so bile zaradi nesreče prekinjene. IZ VSEGA SVETA Iz Stockholma javljajo, da je bilo izdano uradno obvestilo, da bo koalicijska vlada najbrže odstopila. Današnja vlada je bila sestavljena pred pet tn pol leti, novo bodo sestavili brez zavlačevanja. *** Največje vodno letalo na svetu «Havai Mars« je bilo pri svojem prvem poletu uradno krščeno. Velikansko letalo — prvo izmed 20 prevoznih vodnih veleletal. ki jih bodo uporabili v vojni proti Japon. skl, ima krilno razpetino 60 m in motorje, ki razvijajo 8.000 KS. Letalo doseže brzino 360 km na uro. A V bližini obzidja velike trdnjave v sredi Krakovskega trga so postavili spomenik vojakom Rdeče vojske, ki so padli za osvoboditev mesta. Spomenik je velik steber, s kipi vojakov Rdeče vojske na vrhu. Slovesnosti se je udeležilo nekaj tisoč meščanov, ' A Po uradnih vesteh bodo francoska poslaništva v Varšavi, Pragi, Beogradu, Atenah in v Mehiki povišali v veleposlaništva. *** Po uradnih vesteh se bo začela razprava proti maršalu Petainu v ponedeljek 23. julija. Nove odgo-ditve razprave ni pričakovati. A Radijska postaja v Luksemburgu poroča, da je britansko vojno sodišče v Muensterju obsodilo na smrt nemškega desetnika, ker so našii pri njem orožje. Obtoženec je skrival mnogo orožja in streliva, Iti ga je zakopal na vrtu, Praga - opazovalnica Srednje Evrope Zaseženi sovražnikov metalec min mmM. Praga, 23. julija Ameriški poslanik pri češkoslovaški vladi Laurence Steinhardt Je predložil predsedniku češkoslovaške republike Edvardu Benešu svoje poverilnice. Izmenjali so ob tej priliki pozdravne govore. Od odhodu novega ameriškega poslanika iz Združenih držav je znani ameriški časopis «Time» pisal sledeče: Sloki Laurence Steinhardt, ki je tri leta poslušal evropski vojni hrušč kot ameriški veleposlanik pri turški vladi v Ankari, je ta teden zopet odrinil v Evropo. Zdaj je odpotoval na svoje mesto kot prvi ameriški veleposlanik pri obnovljeni češkoslovaški republiki v Prago. Spremljal ga bo divizijski general Claremce Huebner, poveljnik 5. zbo. ra 3. ameriške armade, ki bo ostal še nadalje poveljnik ameriških čet v zahodni Nemčiji, obenem pa bo vojni ataše pri ameriškem poslaništvu v Pragi. Predsednik Truman Je tako poslal najboljše može na mesto, ki bo prav lahko postalo najboljša opazovalnica v Evropi. Laurence Steinhardt je odvetnik, gospodarstvenik in pisatelj. Kot veleposlanik v Mo. skvi (1939-1941) je preživel bliskovito vojno in podpisal prvi sovjet-sko-ameriaki dogovor o dobavah na pesojo in zakup. On je naklonjen sovjetom, sovjeti pa njemu. General Huebner, ki je začel kot navaden vojak, je poveljeval I. pehotnemu polku na normandijskem mostišču. V Nemčiji je bil znan, da se dobro spozna v sovjetskih krogih. Sovjeti so mu predali raztrgano zastavo, ki so jo prinesli od Stalingrada. Tudi predsednik Beneš ga je odlikoval. Glavno delo dvojice Steinhardt. Huebner bo držati zvezo s sovjeti v velikem obroču vmesnih držav, ki obdajajo Sovjetsko zvezo. Iz svojega zelo prikladnega mesta bosta prav dobro lahko opazovala, kaj se godi v vzhodni Evropi. Se več, to, kar se bo v prihodnjih letih zgodilo na Češkoslovaškem, bo lahko slika tega, kar čaka ostale majhne demokratične države v Evropi. Položaj na Korožkem Celovec. 23. julija Reuterjev posebni dopisnik poroča dz Celovca, da se mesto pod zavezniško vojaško upravo postopo- j 50-milimeterski ma vrača k normalnemu življenju. Zaprli so že preko 2000 znanih nacistov ki čakajo na proces. Dopisnik dodaja, da so na Koroškem zaradi dobrega vedenja prebivalstva ukinili več omejevalnih odredb, med katerimi tudi odredbo, ki prepoveduje Avstrijcem, da se odstranijo od svojih hiš za več kot 30 km. Tudi prehranjevalni in prevozni pogoji so se občutno izboljšali. DEMOKRATSKE BESEDE Britanska demokracija (Rrof. C. K. Allen, Oxford? 'V' sobotni Številki našega dnevnika smo vam v naši «Demokratski besedi» prinesli začetek kratkega orisa britanske demokracije izpod peresa prof. C. K. Allena iz Oxforda, ki 'je podčrtal, da je bistvo britanske demokracije ideja svobode, katero je britanski narod naredil za temelj svojega političnega mišljenja, in stremljenja. Povedal nam je tudi nekaj odkritih besed O nevarnostih zlorabe demokracije. Prinašamo danes nadaljevanje razprave. Angleži verjamejo, da si ni mo-goče zamisliti demokracije razen med svobodoljubnimi ljudmi. »Nekateri narodi so neumorno vstrajali v svobodi pri kakršnih koli nevarnostih in težavah. Ljubili so jo, ne zaradi materialnih koristi; svobodo samo so imeli za tako dragoceno dobroto in za tako neobhodno potrebno, da jih ne bi moglo nič po-To je največji metalec, ki ga je Tolažiti, če bi jo izgubili. Svoboda uporabljal sovražnik na tiho- Jfll Potolaži za izgubo vsega dru-uporautjm Metalec ir ‘gega>>- tako Je Pisai Alexis Tocque- morskem bojišču. Metalec je yIUe kot da J# vldel dana5njo Ve_ dvakrat večji od ameriškega, m Ml Ameriški vojak na Filipinih pregleduje zaseženi japonski metalec min. Amnestija na Poljskem Varšava, 23, julija Narodni svet je soglasno sprejel odlok o amnestiji za nekatere skutin« političnih jetnikov* VOiMTA* JDLČkleJTPfJEM: VZHODU 2.500.000 japonskih vojakov na Kitajskem in v Indokini 200 novih letališč v Burmi - Kmiling pred padcem New York, 23. julija Poročilo admirala Nimitza javlja, da so lahke edinice in torpedovke napadle saganiSki zaliv južno od Tokija, ne da bi naletele na kakršen koli odpor. Cilj napada so bile radijske in druge vojaške naprave. Dalje poročilo javlja, da so letala uničila dve majhni ladji in obstreljevala v nizkem poletu tovarne v Izusu, ki leži južno od tokijskega zaliva. Letala so tudi napadala vojaške cilje na maršalskih, karolinških in kurdskih otokih. Napadi letalskih sil generala Mac Arthurja so bili prekinjeni, vendar so letala nadzorovala azijske in južno-pacifiške predele. Druga letala so delovala na širokem področju v Nizozemski Vzhodni Indiji. Obstreljevala so sovražne čete na bojišču na Borneu. Lahke edinice sedme pomorske divizije so obstreljevale mesto Jesseltcm na severo-zahodni obali tega velikega otoka. Avstralske in nizozemske čete na Borneu so očistile področje pred kratkim zasedene Sanbodže ter napredovale za kakšna 2 km preko tega strateško važnega petrolejskega središča. Po poročilu generala MacAr-thurja so imeli Japonci na vseh bojiščih na Borneu že 4.306 mrtvih in 441 ujetnikov. Zavezniške izgube so znašale 386 mrtvih, 12 pogrešanih in 1351 ranjencev, večinoma Avstralcev. Avstralski glavni stan je izdal po. ročilo, iz katerega je razvidno, da je na pacifiškem bojišču zdaj šest avstralskih divizij, od katerih so se nekatere že borile na drugih bojiščih. Vojna v Burmi Vojni dopisniki poročajo, da so pričeli Japonci z novo večjo ofenzivo na birmanskem bojišču. Boji večjega obsega so se začeli okrog železniške postaje v Šahi, ki leži 225 km severno od Ranguna. Uradno vojno poročilo pravi, da so se močne sovražne skupine čet zbrale v raznih okrajih v področju okoli mesta Pegu ter poizkusile od. preti si pot proti vzhodu po cesti Mandalay-Manfun, ki vodi proti reki Sitang. Središče bojev je v vasi Pyu ob glavni cesti, približno 50 km južno od Tounguija. Zavezniško pehoto podpirajo tanki, oklepni avtomobili in topništvo, ki povzroča sovražniku velike izgube. Ob Sitangu se Japonci pomikajo proti severu na ozemlje okoli vasi Myitkyo, ki leži 45 km severovzhodno od mesta Pegu, Zdaj so izdali poročilo o velikem delu, katerega so v Burmi izvršili v zadnjih šestih mesecih inženirski oddelki angleške in ameriške vojske. Med novembrom 1944 in ma- jeml945 so zgradili preko 200 letališč v Burmi. Pri tem so odstranili več kot 3 milijone kubičnih metrov zemlje, da so zravnali prostor za letališča in dovozne ceste. Material, ki so ga pri tem uporabili, bi zadostoval za zgraditev 30 cm debele in 3 metre široke ceste, ki bi bila dolga 1600 km. Vojna na Kitajskem Vrhovno poveljstvo kitajskih čet javlja, da so kitajske čete odbile več japonskih napadov okoli Kwei-lina, ki je zdaj od treh strani obkoljen. V Kweilinu je bilo nekdaj važno ameriško letališče. Obenem poročajo o velikem zbiranju japonskih čet na goratem področju v Indokini in na življenjsko važnih točkah kitajskega, bojl-šSa. Japonske sile cenijo na dva in pol milijona mož, deloma japon. skih čet, deloma tujih pomožnih oddelkov. Na Kitajskem opažajo, da se japonske čete zbirajo v življenjsko važnih točkah, večinoma velikih mestih, kakor je Kanton na južni obali, Šanghaj na severni obali, Hankov na reki Jangcekiang in na polotoku Santung proti Koreji. Videti Je, da Japonci ne nameravajo zapustiti brez boja Kantona-, četudi ne morejo računati na znatnejšo pomoč iz Japonske, ker vse dovozne poti nadzorujejo zavezniki z mornarico in letalstvom. Tudi z drugih delov zasedene Ki. tajske poročajo o velikih premikih japonskih čet. Okrog sto tisoč Japonskih vojakov je pretekli mesec zapustilo pokrajino Hunan. V Indokini so se japonske čete razvrstile ob obali. Francoski generali pričakujejo, da Do Indokina postala veliko bojišče, ker se bodo v deželo umikale japonske čete iz treh bojišč: Burme, Malajskega polotoka in južne Kitajske. Kitajsko napre-dovanje v srednji Kitajski je namreč odrezalo japonskim četam na jugu umik proti severu. Tudi japonske zveze s Singapurjem, velikim pomorskim oporiščem na južnem delu malajskega polotoka, so prav za prav pretrgane. Počakati pa bo treba na konec monsumov, ki bo v mesecu septembru ali oktobru. Letalsko udejstvovanje, na kitajskem nebu in nad tihomorskimi otoki se Je nadaljevalo. Letala iz oporišč na otoku Okinava so napadla drugič v dveh zaporednih dneh pet letališč pri Šanghaju. Tudi o letališču pri Kweilinu poroča, jo kitajski viri, da je pred padcem. Letala tipa »Mustang« so napadla otok Arnami, ki leži med otokom Okinavo in Japonskim otokom Kiušip. Zadela so ladjo, ki Je bila zasdrana v pristanišču. Bombniki so v spremstvu številnih lovcev napadali vojaške cilje na otoku Kip-šiu in ob obali otoka Honšu. Hubert Ripka *e vrača v ČSR London, 23. julija Češkoslovaški trgovinski minister Hubert Ripka je ob svojem odhodu lz Anglije, kjer je imel trgovinske razgovore, izjavil Reuterjevemu dopisniku, da so bili njegovi ra*, govori posebno uspešni, kar tiče dobav volne, bombaža, železne rude in petroleja. Dodal je, da so v teku podobni razgovori s Švedsko, Bolgarsko in Rumunijo, O sudetskem viprašanju je Ripka dejal, da češkoslovaški načrt izgona vseh Nemcev ne bo naletel na ovire pri zavezniških vladah, V republiki naj bi ostalo samo 800,000 Nemcev. O odošajih s sovjetskimi zasedbenimi oblastmi je dejal, da so dobri. Pojavile so se nekatere težkoče v tolmačenju sovjetskega stališča o vojnem plenu, ki je dovedlo do tega, da so sovjetski komisarji zaplenili mnogo tovarn in drugih imo-vin, ker so jih proglasili za last Nemcev in za vojni plen. Treba je bilo oskrbovati sovjetske čete s češkoslovaško živino, kar je v zvezi z nemškim ropanjem povzročilo, da zdaj primanjkuje mesa in masti. Zasedba Gradca Dunaj, 23. julija V zvezi z ureditvijo zasedbenih področij v Avstriji bodo verjetno v torek britanske čete vkorakale v Gradec, glavno mesto štajerske. Britanske straže bodo vkorakale na Dunaj. ZADNJE VESTI Policijska ura konča ob 4 url zjutraj V zvezi s potrebami nekaterih vrst delavcev so Zavezniške vojaške oblasti sklenile skrajšati policijsko uro za'mesto Trst. Policijska ura v mestu Trstu velja od 24 ure do 4 ure zjutraj. Križarka “Sirius„ v Trstu Trst, 23. julija Britanska križarka cSlrius« se je zasidrala danes zjutraj ob pomo. lu na trgu Unita. Križarka, ki ima slavno pomorsko zgodovino, ta bila prej poveljniška ladja britanske sredozemske flote. današnjo liko Britanijo. Ali posmehovanje oboževalcev države nad »življenjem, svobodo in iskanjem sreče«, je v toliko upravičeno. ker je bila Svoboda, z veliko začetnico, izrabljanja v sebične namene ter Je postala tu pa tam zanikanje ne samo demokracije, ne. go vsake oblike vlade. Britanski narod se je naučil iz izkušenj, da ne goni nobenega načela v skrajnost Britanci so na njim lasten poizkusen način, čeprav ne vedno s strogo razumsko logiko, uspeli, da so našli ravnotežje, ki je večni problem vsake urejene družbe, med največjo primemo mero svobode posameznika in med zahtevami splošne blaginje. Naklorfjenost k pametnemu popuščanju tam, kjer razmere to zahtevajo, je bistvo demokracije, ker načelo večine — modus vlvendi političnega življenja — ne more živeti brez njega. To razpoloženje za poravnanje pogostoma imenujejo «britanski genij za kompromis«, kar ni samo prazna beseda Za penaste doktrinarce je kompromis sUbotru in neokusna beseda. Pameten človek pa ve, da življenja ni mogoče živeti brez kompromisov in da Je človek, ki ni nikdar pripravljen odreči se »življenjsko važnega nače. la« in ne more popustiti, kadar Je treba, slab sosed tako v narodnem kot v mednarodnem življenju. Angleški instinkt za svobodo ni prevzel samo načelne oblike svobode govora in mišljenja, kakor tudi dejanja, nego se Je pokazal tudi v tem, da imajo Britanci rajši prostovoljno kakor bbvezno udejstvovanje na mnogih popriščih socialnega življenja. Prav zares ni nobena druga dežela na svetu tako bogata prostovoljnih organizacij v ne številne s vrhe kot je Velika Britanija. Človek je neprestano presenečer nad veličino, raznoterostjo in učinkovitostjo vsega tega prostovoljnega in nenagrajenega dela. To je najbistvenejša vse prevevajoča funkcija demokracije, ker izhaja iz tistega čuta odgovornosti in ushiž-nosti, ki bi ga moral imeti vsak demokratičen državljan, saj bi moral biti vzgajan, da bi ga imel. Jaz za svojo osebo gledam z nezaupanjem na stremljenje, da bi držav-na organizacija v imenu »učinkovitosti« prevzela vse ali del teh nalog, ker sem prepričan, da duh prostovoljnosti ustvari bolj koristno in bolj trajno delo. Mogoče Je najznačilnejši in po mojem mnenju najvažnejši izraz britanske demokracije načelo, ki ga Imenujemo zakonitost. Mi vsi instinktivno vemo, kaj pomeni, čeprav ne moremo tega s tehničnim' izrazi povedati. Samo ena je pravica in samo ena je delitev pravice za vse ljudi enako, vsi se lahke zatečejo k njej, da se ji pritožijo in nihče ne ubeži njenim zakonom, če jih prestopi. To ni le temelj tistega spoštovanja zakonov, ki spremlja britanski narod skozi vso njegovo zgodovino od srednjeveškega razumevanja Kraljevega miru ampak mnogo višje pojmovanje, ki je velike važnosti na tem razpotju človeške zgodovine, kjer danes stojimo. To je vera v pravico kot eno izmed naj višjih človeških dobrin, za katero moramo stremeti zaradi nje same, pa naj stane, kar hoče, ali naj bo še tako težko. Nasprotni nauk, ki se je udomačil v velikih delih sveta, lri ga gojijo nekatere sole celo pod krinko demokratskih načel, je, da je pravica orodje politike In da je sodnik Izvršni organ svojih političnih gospodarjev. To je bojni klic za vsako pravo de-r lokracfjo in povprečen 'Anglež bi rajši umrl, kakor uv <) iristal na to. Meredith je vzkliknili «Kako kraj jc ,ack* dežsitv brez pravice ••» Današnja Anglija Večeri so postali v Angliji spet bolj veseli. Prej in Je leto ie ni bilo nobenih sestankov ob dolgih večerih. Ljudje po majhnih meetih so ostajali doma, ko se Je zmračilo, ali pa odhajali na službo pri gasilski straži, protiletalski zaščiti ali prt domači straži. Končno so hodili nekateri na službo tudi v bol. nlinice. Ni bilo, časa za kar koli drugega. Sestanki in razstave — katere so v glavnem prirejali razni oddelki ministrstev — celo politični sestanki krajevnih poalancev v parlamentu so bili podnevi, gele zdaj Je mesto končno oživelo. Prav želel sem sl, da ste bili z menoj nekega večera. Moja žena in Jaz sva bila povabljena, da sodelujeva na prireditvi krajevnega »možganskega trusta«, seetanka strokovnjakov, katerega Je priredil krajevni odsek delavskega Izobraževalnega društva. Po dostojnem, ali točneje, sramežljivem odklanjanju sva sprejela povabilo, da se zvečer zapeljeva z najetim avtomobilom na označeni kraj seetanka Vozili smo se po podeželskih cestah, ki so bile močno osvetljene. To Je bilo 'prvič, da smo mogli po petih letih uporabiti pri vožnji popolnoma nezastrto luč. Kakšno zadovoljstvo! Namesto da bi se počasi vozili z zastrtimi gvetiljkami, smo drveli po močno osvetljeni Ki-rokl cesti. Luči našega avtomobila so metale široke snope svetlobe na drevesa ob cesti, ki so se nam zdela lepa kot v pravljicah. Res Je bil to za nas velik užitek! Sestanek »možganskega trusta» Je bil v Jedilnici, ki Je bila urejena za časa vojne, da bi v njej prejema. H angleški delavci dobro in ceneno hrano. Takšna Jedilnica Je prav za prav navadna lesena baraka, lepo opremljena, katero so mestni dijaki od znotraj čedno poslikali. Ko sva vstopila, naju Je pozdravil prijeten vonj po dobri večerji, ki se še ni izgubil iz ozračja. Zbralo se nas Je v tej dvorani okoli tri sto ljudi. Krajevni »možganski trust» Je bi! sestavljen lz dveh učiteljev, dveh upraviteljic osnovne šole ln ravnatelja obrtne šole. Prisoten Je bil tudi neki glasbeni učitelj. Nismo se vsedll v krogu, kot Je navada pri »možganskem truatu« londonske radijske postaje, ampak v vrsto ob vznožju odra, kar ni ravno najbolj prikladno. Kadar namreč govorite, ne govorite eden z drugim, ampak poslušal oem pred seboj. Kljub temu Je šlo vse v redu. Mislim, da je bila razpra. va na višini Večina vprašanj je tikala bodočnosti nove Anglije, kakršno upamo imeti po končani vojni Kar bi prav želel, da ste videli, so bili poslušalci, ki so se veselili, da so se mogli sestati v tem majhnem angleškem mestu na sam konec vojne. Spet smo evo- ION PROPAGANDI Propaganda fe življenjski sok političnih strank Povsod na svetu imajo volitve. Ponekod so se že vršile, ponekod se nanje pripravljajo. Svobodne, demokratične volitve, kjer lahko vsakdo po svojem prepričanju in vesti odda glas tistemu, ki ga ima za najboljšega in najsposobnejšega. Nihče ga pri tem ne ovira, nihče mu ne diktira. Nanj vpliva le prepričljivost programa, politikova osebnost in propaganda, življenjski sok političnih strank. V naslednjem podajamo nekaj zanimivih sličic iz demokratične predvolivne bitke v Angliji, katere končni rezultat pričakuje z vedno večjo nestrpnostjo ves svet. Prvi prizor: Sedim z Willom Henderaonom, tajnikom volilnega odbora delavske stranke (Labour Partjj), ki pregleduje »Pošteno levico*, volilni posiv na leetnajetih straneh v obliki brošure, v kateri so politične karikature, llanki o poljedelstvu, premogovništvu in stanovanjskem vpralanju, spretno razporejene fotografije in učinkoviti naslovi. Živahno vstopi Herbert Morri-•on; top las mu visi na čelo. buk imai5' Kje si ga pa kupil?« »Kupil sem ga prav za prav že pred dveml leti pri »Zlatem cilindru«. Lani sem ga dal očistiti ln preoblikovati, včeraj sem ga pa zamenjal v gostilni pri »Zlati kapljici«. PoroTno darilo Silva B* * poro- ------—------čila. Vprašali so jo čez teden dni, kaj naj JI dajo za poročno darilo, »Nekaj praktičnega, n. pr. drugega moža«. Ribici Tt>n^ek Je prioil domov ----- s popolnoma strgano obleko. Luknja je bila prt luknji. »Nesrečni otrok«, ga je vprašala skrbna mamica In mu tudi takoj naložila nekaj prav gorkih, »kaj sl pa vendar počenjal?« «lgralt smo se ribiče«, Je ihtel Tonček, «tn mene so določili za mrežo.« »in« gospoda Ivana Kuka. Cene je prišel lz šole pa ga pobarajo njegov oča: «Fnt, kuk se pa pišeja ta nou šumaštr?« «Kuk se pišeja«, je pravilno odgovoril Oene, »Te prasam se ankrat, fnt, kuk se plaeja«, se je razhudil oče misleč, da se Cene norčuje. A Cene je po pravici povedal še enkrat: «Kuk se pišeja«. A takrat je že padlo in treba je bilo precej pojasnil, da je oče končno le razumel, da se novi učitelj resnično piše Kuk. Vsi piritov t so polni plakatov, mnenju je trebe, že zdaj pripraviti Lepijo jih, kjer je le še kaj prostosti. Deset tisoč automobilov z potrebne stroje In napiave, da jih bo mogoče takoj poslati na kraj, zvočniki izpolnjuje volilno harmo- j kjer so velike količine sladkornega nijo. Morrison, Sinclair in Chur-1 trsa. «Svoboitla more biti zajamčena li tedaj, če Jo ima narod sam v svojfl rokah.« (THOMAS JEFFERSON, ameriški predsednik) Slike, ki so jih pokradli Nemci bi prodajali po ceni, ki bi bila določena na podlagi povojnih proizvajalnih stroškov in po odbitku 5% za vsako leto uporabe. To bi bilo bolj umestno kot prodaja po stvarnih proizvajalnih stroških, ki so bili znatno višji. Ladje bi se predhodno še nekoliko preuredile ln popravile za uporabo v mirno, dobne trgovinske svrhe. točk, pri tem pa nič povedati. Literatura mora biti čitljiva, ne pre-ve učena, dobra tiskarna in zanimiva. V stolpni sobi gradu Darendsberg ogleduje amerUki vojak dragocene slike, ki so jih pri italijanskih zasebnikih pokradli Nemci. Ena izmed slik je portret vojvode Osvalda, ki je v 16. stol. vladal v Meranu. HICKMANN POWELL Nemški strupeni plini Odkritje velike količine strupenih plinov, katere so angleške oblasti našle zakopane v bližini nemškega vojnega preizkuševališča pri Raubkamnierju, je vprašanje, katero bodo morale rešiti zavezniške ohlaatl, Zaenkrat se se niso odloči- UMETNO OPLOJEVANJE Profesor Brownell je sklical vodi- li. ali bodo hranili strupene pline Lelje raznih krajevnih zadrug in jim do konca vojne z Japonsko ali pa jo predložil načrt za osrednji hlev Jih bodo uničili. Ker strupenih pil- j in skupno organizacijo. Ta naj bi nov. katere so našli, ni mogoče : omogočila, da bi ohranili z upora- razkrojlti v heškotlenjiiv* »lovi niti jih ni mogoč« sežgati, bo edJni način. da Jih odstranijo lz dosega človeških rok, če jih potopijo Častnik, ki vodi preiskavo, je lz- trgovlnska mornarica sima izko- j javil, da je bilo v tej zvezi aretira-riščati tudi po vojni to ladjevje j nih približno 400 nemških znaa-vendar ugleda, da so s« Amerlča- »tvsnikov ln tehnikov, ki so bili v ni odločili, da bi ne bilo umestno, j bližini preizkuševališča. Oastpik. ki da zadiž'jo, vse ladje ia sebe, am- |3 strokovnjak ža vprašanja plin-pak so jih sklenili tv-idati vsem i „ke volne, je dejal, da ni verjetno, zavezniškim narode A. vuak nared j da bi Japonci razpolagali s plini, k*, bo dobil po mnenju vodikih ame- i bi Angležem ne bili znani, riških krogov ladje v ; azmerju lz- | Medtem pa je ravnatelj berlinzke-gub v tej vojni. Vprašanje ml Je premetal poseben odbor v v »o bili go- spodarski sirckovnjak' Harvard- bo naJnoveJMh postopkov Sim večjo količino semen pri življenju. Istočasno bi se na ta način izognili vsem zgoraj omenjenim nevarno, stim. Njegov načrt so sprejeli ter ga začeli izvajati poleti 1940 v me-stu Byracusa. Kmalu so dosegli zadovoljive uspehe. Tako imamo danes n- pr. samo en skupni hlev namesto osem in dvajsetih; malošte. Vilno toda dobro jzvežbano osebje v hlevu in laboratoriju namesto osem in dvajsetih strokovno nelz-vežbanih skupin, sestavljenih iz ea kemičnega urada izjavil, da so | medseboj tekmujočih oseb, ki bi Nemci dali podatke o izdelavi pli- ne mogle posvetiti delu vsega svo-o japonskemu vojaškemu zastop- jega časa. Vsak dan sproti pregle-uiku pri nemški vladi v Berlinu. dujejo danes seme z mikroskopom semenom, ki Je dva do tri dni staro. (Javni vzrok tega napredka Je bila ugotovitev, da se podaljša življenjska doba semena do desetih dni, če ga počasi ohlajamo po lOo C vsake pol ure do 6o C nad ničlo ln potem to temperaturo stalno vzdržujemo. Osrednji plemenski hlev se mora zahvaliti za svoj obstoj možnosti, da lahko stalno vzdržuje to nizko toploto. K temu pomaga preprosta in na druge načine ugotavljajo nje- iznajdba, ki omogoča opremiti po-govo plodnost. j siljke z nepropustnim hladilnim Zbiranje podatkov o uspehih na I ovojem. Vsa iznajdba tiči v malem enem mestu hitro odstrani vzroke otr03kem balončku v katerem je neuspehov, ki bi se pojavili drugod - prjbližno 30 g ledu. Stekleničica s oplojevalci, ki delajo isti dan s se-' semenom Je zavita v močan ovojni 0TJadn° PaP‘r' nat0 pa Otožen* z ledom v *eio, da se 20 dc 80% onlnlenih Ualon,ku, da ne w se ]ed zmo. čil vsega ovoja. Pošiljko vložijo nato v zabojček iz lepenke, ki slabo pre. pušča toploto, kot .jo pogosto uporabljajo za razpošiljanje sladoleda, to takoj opazijo. Za dober uspeli'Lad zadostuje tudi v času vročine Je potrebna dobra izbira bika m Zf* en dan poti. Dokler Je v pošiljki oseb, katerim je zaupano oploje le še- količkaj ledu, ostane toplota VBnle- semen v steklenički brez sprememb V prvih mesecih je uspela ume va približno 5o C. Z uporabo lena oploditev pri polovici krav. T iških zvez iz bližnjega letališča oplojevanje so vršili s svežim si *pejo pošiljke semen pravočasno monom. V zadnjem letu pa so dc se kraje Združenih držav, segli povprečno 66% oploditev, kai ’roučavanJa, katera Je izvrševal odgovarja naravnemu oplajanju. ...i državnem zavodu dr. G. W. Sa-SedaJ pa izvršujejo oplojevanje s | lisburg, so stalno izboljševala način, 20 dc 80% oplMienlh krav oteli. Število oplojenih krav je znak za njihovo izkušenost pri umetnem oplojevanju. Ako pa je vzrok za neuspeh v zmanjšani plod-nosti bika ali semena, strok-- nlakl s kateflm so ugotavljali ln vzdrže. vali čim dalje časa plodnost semen. Zadruga živinorejcev, ki je delovala po navodilih, s podporo in z dejanskim sodelovanjem članov državnega zavoda, Je postala splošna kmetska ustanova. Njeno finančno poelovanje je na zdravih temeljih, ker Jo vzdržujejo le s prispevki članov, pobiranjem plačil za izvršene dobave semen. S tem, da pristopi h krajevnemu krožku, postane živinorejec član zadruge, ki Je razširjena po celi državi. Za ustanovitev novega krožka morajo imeti člani vsaj tri sto krav, Vsak član plača članarino, ki znaša pet dolarjev, od česar zadrži krajevni krožek en dolar, ostanek pa pošlje osrednji državni organizaciji. Razen tega plača vsak član enkratni začetni prispevek po en dolar za vsako kravo, katero želi umetno oplojevati. Prispevek za vsako oploditev znaša pet dolarjev. Ako prvi poizkus ne uspe, ima član pravico zahtevati še dve dodatni pošiljki semen. Ako se pa krava še po tretjem poizkusu ne oteli, tedaj mora plačati član za naslednje dobave semen dodatni prispevek. Prispevek za oploditev se razdeli med krajevni krožek, ki prejme pol dolarja, dva dolarja dobi osrednja A KRONIKA Z-menjiva rumenili dolarjev in vojiisk h okuoacijsk h funtov Major W. J. E. Ringquist kot častnik za finančne zadeve v zasedbenem področju je objavil, da je bila tukajšnja podružnica Banca d’Italia pooblaščena za zamenjavo okupacijskih dolarjev (n rumenih» — ker imajo rumeno piko) in okupacijskih angleških funtov. Bankovce je treba predložiti do 31. julija med uradnimi urami v zamenjavo. Tiskovne konference Vsako soboto bodo v Glavnem stanu Zavezniške vojaškff uprava, Časa del Po.polo, tiskovne konference, Začele se bodo ob 17. uri Vsa vprašanja, o katerih želijo novinarji razpravljati na konferencah, je treba pismeno oddati do predhodnega torka opoldne pri častniku za zvezo z javnostjo. Gledališče Verdi. S sobotnim simfoničnim koncertom je nastopil kratek odmor, katerega bo izkoristil orkester za razširitev in izpopolnitev. V tem času bo v manjši dvorani gledališča vrsta koncertov komorne glasbe, ki se bodo začeli v sredo 24, t. m, ob 19.30 url s prireditvijo tržaškega terceta, ki bo predvajal naslednje glasbene komade: Mozartov trio, Martuccljev »Scherzo« in Dvorakov Dumky trio. Vstopnice za koncert bo prodajala gledališka blagajna od ponedeljka dalje. Gorica Za vrnitev odpeljanih Goričanov iz Jugoslavije V soboto je obiskalo gorlsko prefekturo večje število mater, žena in sester internirancev, ki se naha. jajo v jugoslovanskih koncentracij-eklh taboriščih, kamor so bili odpeljani v času zasedbe teh krajev po jugoslovanskih partizanskih oddelkih. Želele eo dobiti vesti od svojcev. Nekatere predstavnice je sprejel zjutraj predsednik izvršnega odbora za goriško okrožje gosp. Štrukelj, ki jim je predložjl da bo spremil nekatere zastopnice, da bi mogle predložiti svoje želje neposredno jugoslovenskim oblast-vom. Popoldne Je zastopnice sprejel polkovnik Smuts, novi upravitelj za Gorico, ki je bil predhodno v Trstu zaradi posvetovanja z me-rcdajniml oblastmi o vprašanju Internirancev v Jugoslaviji. Polkovnik Smuts Je zagotovil, da so se zavezniške oblasti v naj-večjl meri zanimale za rešitev vprašanja in pozval prisotne, naj ostanejo v zvezi s to zadevo z tijlm v stalnem stiku. Štiriletni Marjan Kosovel je za trenutek ušel materi, ki ga Je spremljala sinoči v blllžinl avto-postaje podjetja Ribi. Hotel je steči na drugo stran ceste, toda v istem trenutku je pripeljal po cesti vojaški avtomobil ter malega podrl, Pri padcu sl Je deček zlomil levo nogo. Osemdesetletna Marija De Oo-melli je zaradi Izgube zavesti padla na ulici. Priskočili so ji na pomoč ln jo prenesli v bolnišnico, kjer se ugotovili, da sl je zlomi, ta pri padcu levo roko. Pri nogometni tekmi med že-lemlčarji Iz Gorice ln moštvom Ca-prlva so prvi dosegli lahko zmago ter se tako maščevali za poraz, ki so ga utrpeli pri prejšnji tekmi. Številčna zmaga 1:0 ne pokaže pra. vilno velike premoči železničarskega moštva, ki ni znalo izkoristiti nekaj lepih prilik, da ki pokazalo svojo pravo silo, Edini gol Je zabil v 26 rr.ln, prvega polčasa Igralec Fasiolo, RADIJSKI PROGRAM Torek, 24. julija 7 glasba za dobrojutro; 7,10 či-tanje sporeda v slovenščini; 7.15 poročila v italijanščini; 7 30 poročila v slovenščini: 7.45 koledar; 8 Jutranji ritmi In pesmi; 12.30 glasba po željah; 13 napoved časa in poročila v italijanščini; 13.15 poročila v slovenščini; 13.30 mali radijski orkester pod vodstvom dirigenta Cer-golija; 14 predavanje; 14,10 obve-etlla svojcem. Pismo uredniku Zaveznikom Vsi zaveznkl so prinesli v naše kraje smrt fašizmu in svobodo narodom. Italijani, Slovenci in Hrvati teh krajev jim ne morejo biti za to nikoli dovolj hvaležni. «Glas zaveznikov* je 7-7-191,5 v uvodniku sObnova demokratične kulture» označil fašistični poskus, da uniči slovensko kulturo in slovenski jezik, za Jugoslavijo. Tu pa so bila mesta kmalu zapolnjena in Jugoslavija ni mogla več sprejemati takih pre-beinikov. Vsi ostali so bili obsojeni na križev pot po tujih krajih od Alp do Sicilije. Mnogi so šli sprva sami in pustili družine doma, Kdor je gledal leta ln leta vse trpljenje in vse solze teh nesrečnikov, je občutil fašistovski zločin kot večno krvavečo rano in večno mučenje našega ljudstva. Koliko praznih prošenj, mučnih poti in proč vrženih etroškov so imeli ti Slovenci in Hrvati, da bi dosegli vsaj premeščen je v bližnje pokrajine! Največkrat so bili vsi taki poskusi popolnoma Jalovi. Ce je človek naletel pri kakšnem ministrstvu na skritega protifašista — teh je bilo z leti zmeraj več — se mu je morda posrečilo priti bliže domu — domov pa. nikdar. Tudi danes ne. Smrt fašizma in narodna svoboda sta take nameščence presenetili v tujini, kjer so Se zmerom izpostavljeni raznarodovanju. Nobena oblast se ne ukvarja s tem, da bi omogočila njih vrnitev, sami sl pa ne morejo pomagati, ker so navezani na službico kot edino skorjico kruha in ni ne prometnih ne gmotnih sredstev za njihovo vrnitev. Zavezniki rešujejo vi) Ine in politične ujentnke in prepanjanot ti nemških in drugih taborišč in jih prevažajo domov. Za njih člove koljubno delo so jim taki odrešen, globoko hvaležni. Za slovenske i hrvatske državne in druge javr nameščence je postala vsa Hali, raznarodovalno taborišče. Zdaj so nameščenci živo potrebni na svoj, tleh, tudi v Trstu in Gorici, a ,s ne morejo iztrgati iz fašistovsh raznarodovalnih mrež, ki Jih l< zmeraj stiskajo in dušijo. Zavezniške oblasti bi opravlit prav tako človekoljubno delo ka kor v drugih taboriščih, če bi tem trpinom omogočile vrnitev. Potreben bi bil poziv centralnim oblastim, naj se osebe premestijo nazaj v njihove kraje in jim omogočijo Prevon družin ln pohištva. La tako M bil vsaj delno in v zelo majhni meri popravljen eden izmed naj-večjih fašistovskih zločinov. To trpljenje traja ie predolgo tn gotovo ne pospešuje prijateljskega sožitja med Slovenci in Italijani teh krajev. Prof. ANDREJ BUDAL Pripravljalni odbor »Društvr veletrgovcev v Trstu« sklicuje i torek dne 24. t. m. ustanovni obA zbor. Na dnevnem redu je sprejen društvenih pravil, sklep o ustanc vitvi društva in volitev izvršnega odbora. DIREKTOR poročnik ALFRED L. GRIGIS tiskovni častnik, Trst Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK organizacija, medtem ko prejme ostala 2,5 dolarja oseba, ki Izvrši umetno oploditev živali. Ta mora kriti s tem zneskom vse svoje stroške. V začetku so Izvrševali umetno oplajanje krajevni veterinarji, toda v vojnem času Jih je začelo pri. manjkovati za to delo. Dve tretjini današnjih oplojevalcev so osebe, ki so dokončale v ta namen poseben tečaj na državnem zavodu. Njihovi uspehi pri delu so popolnoma zadovoljivi. Prispevki članov so omogočili zadrugi nekaj več kot samo obstoj. Prejšnje leto Je kupila hlev, ki ga Je imela dotlej la v najemu. Vzroka za to dobro finančno stanje zadruge ni iskati le v tem, da se Je izognila z dobrim delom nepotrebnim stroškom za nadomestne dobave semen, ampak tudi v tem, da nikakor n< hotela plačevati pretiranih cen za plemenske* bike. Niti za enega izmed bikov v hlevu v 8yracusl ni plačala zadruga več kot 300 dolarjev. Ako-ravno so vsi dobre pasme, ni niti eden od njih za živinorejsko razstavo. To so biki, ki so lepo uspevali v hlevih raznih živinorejcev. Polovico olkov v hlevu lahko Imamo za «prvovrstne», ker med njihovimi potomci niso bil'! »amo prvovrstne krave, ampi' >o daj«';* tl trik i velike kolDtne semena, ki ie imel*) visoko plodnost. Posebno pomemben med njimi je bik Wintcrthur Posch Dad Boast Ocapok, ki je imel 10 hčera, ki so dajale povprečno 1,125 litrov mleka in 17,50 kg ma ščob več kot njihove matere. Ta bik oplaja preko 1000 krav na leto-Drugi prvorazredni bik, ki Ima približno 500 hčera na leto, Je Line Gerben Cclantha Ormsby Paul, ki ga Je kupila zadruga iz državntb hlevov. Povprečna količina, H jr daje 20 njegovih hčera, je 6.042 1 trov mleka, ki ima 3,9% ali 233 k maščob. Bik Paul Je Imel v zadnjem — ko je še služil za umetno op Janje — deset hčera. Umetno op Jevanje Je zvečalo njegovo plodn petdesetkrat tako glede juncev k Junic; mnogo njegovih Juncev zadržala zadruga za plemens! bike. Poslednje cenitve povprečt proizvodnje mleka pri kravah ' državi New York kažejo, da je d» krava povprečno po 101,70 g mašč0. goli kar Je presenetljivo nizka števci četudi Je to več kot v kateri ameriški zvezni državi. Ni dv01’1. da bo nastopilo v prihodnjih zaradi umetnega .oplojevanja ' no Izbo1 jšanje. To seved« i orljetno za moctaie Ur«ur'* \ .-icone-' latih bo