ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA RAZVOJ PORTALOV V CELJU JOŽE CURK Mesta kot središča potencirane človeške tvornosti: obrti, itrgovine, prometa, raznih umetnosti itd. so navadno tudi središča močne gradbene delavnosti. Saj so mesta navsezadnje ile z organizirano gradnjo ure- sničena življenjska žarišča določenih po- krajin, dežel ali narodov. To uresničeinje je viden izraz okrepljene človekove delav- nosti, čeprav to ni -vedno stvariteljmi akt skupne človeške volje, saj je čestokrat bolj registrator kot katallizator raznih kulturnih tokov. Mesta pri nastajanju svoje podobe navadno le redko delujejo s samobitmim ustvarjalnim delom, vendar se da ravno na posameznih potezah njdhove zunanje po- dobe najbolje proučevati razvoj splošnih kuiltaiirnih tokov, katerih usedline so se v stoletnih plasteh vlegle na mestno podobo. Eno izmed bistvenih potez mestnih fiziogno- mij predstavljajo kamnoseška dela, katerih velika prednost je v njihovem značaju, saj se 1. zaradi svoje posebnosti le težko pre- delajo in 2. navadno povzamejo toliko stil- nih značilnosti svoje dobe, da jih lahko časovno določimo. Nas bo v naslednjih vrsti- cah zanimala samo ena panoga kamnose- štva, namreč izdelava im usoda jx>ritalov, ki so se ohranili v Celju. Pri tem ise ne mislim sipuščati v nadroben študij zgodovine kam- noseštva v Celju in itako arhivsko razpresti svoja umetnostno-'zgodoviniska izvajanja,* temveč predvsem prikazati razvojno pot te stavbne panoge od ohranjenih začetkov do danes. Študija naj bo prispevek k poznava- nju tvornosti našega meščanstva in njegove- ga inaravnega regeneratorja, podeželskega zaledja. Glede na odmaknjenoist Celja se- veda ne smemo na tem področju meščanske tvornosti pričakovati posebno veliko kvali- teto ali celo izvirnost, kaže nam pa obdobja večje izvirnosti in zopet dobe, ko so tuji vzori popolnoma prevladali ter izzvenevali v ozkem, provincializiranem okviru obravna- vanega mesta. Zaradi tega je to področje zanimiivo, čeprav bolj osvetljuje našo kul- turno zgodovino skozi prizmo razvoja me- ščainove življenjske koncepcije in miselno- sti, ikot pa i)Ogati naš umetnostno-zgodovin- ski fond. Opredelitev portala glede na njegovo funkcijo, iki jo opravlja, in glede na nje- govo razmerje do arhitekture, kateri služi, ni popolnoma enostavna. Funkcijsko je i>or- tal odprtina v zidni masi, skozi katero člo- vek stopi v stereotomno ali plamimetrično omejen, oziroma ločen prostor. Tu se pojem portala približuje pojmu vrat, čeprav ni z njimi istoveten; saj mu ni nujen najvaž- nejši vratni rekvizii, namreč eno- ali dvo- krilne vratnice. V razmerju do arhiteikture, kateri portal neposredno ali posredno služi, se med obema pojmoma pojavljajo (bistvene razlike v stopnji relativne isamostojnosii. Vrata so arhiitektomsko nesamostojna, na- vadno brez okvira in brez posebnih stavb- nih ali plastičnih poudarkov, portal je arhi- tektonsko čim bolj samostojen, več ali manj bogato uoikvirjen ter ikot pojem navadno zajame celotno ureditev vhoda v stavbo, park, vrt, dvorišče itd. Seveda je meja med oibema pojmoma omahljiva, keir se njune značilnosti ne dajo pojmovno do kraja pre- cizirati, oziroana praktično iz%'^esti. Portal tsluži lahko samo praktičnim na- menom, takrat ko z vrati odpira ali zapira določen prostor, praiktičnim in reprezen- tančnim, iko služi kot znamenje odličnosti stavbe, oziroma njenega lastnika, samo re- prezentančnim namenom kot triumfalni lok, triumfalna vrata ali kot propileje. V prvem primeru se velikost portala oziroma vratne odprtine ravna 'po praktičnem namenu (pešci, voziila), v drugem primeru ni ozira na praktična vrednotenja in velikost por- tala ali sistema portailov se taikirat ravna j>o volji naročnika oziroma stvaritelja. Z navedenimi dejstvi v neposredni zvezi je izibira materiala, iz katerega je portal izdelan, kakor tudi njegova obdelava, ki je lahko finejša ali bolj groba. V prvem pri- meru portal ne bo posebno dragocen ali bogat, v drugem po možnosti razkošen, pom- pozen, čestolkirat celo bahav. Tulkaj igrata vlogo pač socialni položaj in finančno sta- nje naročnika: cerkve, aristokrata, meščana, kot tudi namen, kateremu naj portal služi. Od prejšnjih dejstev je končno odvisna tudi olblika portalov, ki sega od preprostih, konstruktivno shematičnih do najbolj za- pletenih, konstruktivno zabrisanih oblik. Portalova osnovna sestava je konstruktivna. Ponazorujeta nam jo dva podboja in pre- klada, ki je lahko vodoravna, lahko se pa tudi vboči do ]X)lkrožnega segmenta ali šilastega loka. Ker se smatra gornji del portala za limeniinejšd, se navadno tudi de- korativno močneje i|K)udairi s sklepnikom, medaljonom, voluto, naklado, rodbinskim grbom, monogramom, letnico, hišnim zna- menjem, hišno številko, obrtniškim simbo- lom itd. 77 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Konistruiktivino logična sestava portala ga dela nasproti ostali arhitebturii (fa«add, ograji itd.) več ali manj samostojnega, če- prav je ta isamo»tojini09t zelo relaitivna in se menjava od primera do primera. Naša gotika s svojim skromnim stavbarstvom je ustvarila sorazmerno nesamostojen portal, ki ise odločno podreja stavibnemu organi- zmu, v katerega se viključuje s svojo obliko in profilacdjo. Renesansa je z upoštevanjem objektivne logike materialla in njegove težnosti ustvarila samostojnejiše pontaliie orgajnizaue, ki pa jih je šele barok razvil do zadnjih konsekvenc. Najlepše portaJe je dali klasicizem in meščamski bidermajeir, s katerim so tudi v sredini XIX. sit. v svoji kreativni dlementarnosti izzveneli. Druga polovica XIX. stol. je portal degradirala na račun fasade. Portal ise je izpremenil v vrata, originalen, kameniti oikvir in dekor je iz- podrinila inepristna in cenejša malta, kam- nosdka je nadomestil zidair-fasader. Portal v historičnem, ne pojmovnem pomenu be- sede je izginil in se umaknil med ostale zgodovinske spomenike, da nam danes na svoj način pripoveduje o genezi tistega dela oloveštke družbe, 'ki se je bavdl s trgovino in obrtjo in katerega navadno imenujemo meščanstvo. Veiliki kamnolomi in dober gradbeni ma- terial v bližini mesta so brezdvomno po- vzročali, da je bdlo Celje že v XV. stol. pre- težno zidano mesto. Najstarejše zadevno poročilo, Santoninov itinerarij iz 1. 1487., omenja v mestu oikoli 130 zidanih hiš, pri čemer so seveda mišljena predvsem stano- Sl. 1. Glavni portal nekdanjega minoritskega samostana iz i prve polovice XVI. stoletja na Trgn mučencev št. 2 vanjska poslopja, medtem ko so gospodar- ska posllopja, šupe, skladišča, hlevi itd. bili večinoma leseni. Številni požari, ki so Celje posebno pogosto prizadejaJli, so sicer uniče- vali skodlasta ostrešja in notranjo hišno opremo, zidana ohišja pa so navadno le po- škodovali. Zato se ni čuditi, da je v Ceilju ohranjena še lepa vrsta v jedTii gotskih staVb in tudi nekaj partailov. Gotovo so naj- lepše portale v tej dobi imele cerkve in gradovi (portali cerkva ssv. Marije, Mi- klavža in Maksimilijana, ostali niso ohra- njeni), ker se pa omejujem le na meščanske hiše, opuščam njihov opis. Najstarejši posvetni poirtal Celja je go- tovo tisti, ki je v veži na Tomšičevem trgu št. 7. Je šilastoločen, v globino profiliran z ravno posnetim robom in brez vsakega de- korja, 'torej izrazito praiktičnim namenom služeči notranji portali. Nastal je v drugi polovici XV. stol. Po starosti mu sledi poirtal, vizidan v .fasado »Kresije« (slika 1), iki je obrnjena proti Trgu mučencev. Portal je sicer v čel- nem delu lahno nalomljen, a se potlačeno polkroz.no zaključuje. Odlikuje ga zelo glo- bok žlebasti profil z močnim »ajdovs'kim zrnom«, ki prehaja v pijamidaste odbijače. Kot glavni vhod nekdanjega minoritskega samostana je sorazmerno velik, saj je islužil deloma reprezentančnim, deloma pa prav pra'ktičnim namenom kot vozni portal, kar dokazujeta obadva odbijača, iki sta stalni dodatek tovrstnih portalov. Nastal je v prvi polovici XVI. stol., verjetno takoj po po- žairu 1534. V isto obdobje spadata portala, ki sta stala v najpomembnejši profani stavbi Ce- lja, njegovem nekdanjem rotovžu na Tom- šičevem itrgu št. 13. Portal, ki je vodil v zbomlbardiraino desno polovico hiše, je imel vklesan celjski grb in letnico 1541. Portal, ki vodi v ohranjeno levo poilovico stavbe (isilika 2) (neikidaj posebna hišna številka!), je pravokoten, renesančno jasen in za svoj čas in našo sredino izjemno napreden. Se- stavljata ga dva podboja in klasično profi- lirana greda. Na njej stoji dvojezična de- viza: NEC MIHI - NEC TIBI, V VEDER MIR — VVEDER DIR, v sredini pa operot- ničena angelsika glavica z dvema napisoma. Prvi, starejši, se glasi: HFMP 1548 I F drugi, milajši, ti je bil kaisneje klesan preko starejšega, pa obsega letnico 1673. Ker je v stavbi bila že od nekdaj kapela sv. Tiro- 78 ČASOPIS ZA SLOVfiNSKO KRA.JEVNČ ZGODOVINO KRONIKA jice (1499 se omenja kaplain!), je tudi oblika portala reprezentančno opravičljiva. Upo- rabljeni material in njegova fina obdelava, klesarsko dovršeno izdelana angelska gla- vica in renesančna kapitela: vse to govori za italijansikega mojstra, ki je bil mogoče v tem času zaposlen pri izdelavi mestnih utrdb (1540!), aili pa so ga takratni lastniki stavbe Dobrnški gospodje, kii so pri tej ka- peli il. 1545 ustanoviJi beneficij, po kakih zvezah pridobili za Celje iin za to kvalitetno delo, ki je gotovo eno najzgodnejših kamno- seških renesančnih tstvairitev na štajerskih tleh. V konec XViI. ali začetek XViII. stol. spada nastanek portala v veži hiše na Tomšičevem trgu št. 1. Ta portal je po obliki zelo pre- prost in konservativen, saj bi teoretično lahko nastali tudi 100 let popreje. Dokazuje nam trdoživost gotsikih ikamnoseških izročil, ki ISO se le polagoma umikala renesančnim novinam, navadno pa so se z njimi spajale v nov slog tako imenovanega »alpskega ma- ndrizma«. Portal je renesančno občuten, a gotsko oblikovan, je pravokoten s iposnetdmi robovi im za irazvojno sliko celjskih porta- lov le malo važen. Omenjam ga le kot pri- mer splošno razširjenega tipa portala, ki je pri nas prevladoval v vsem XVI. in v prvi I>ok)vici XVII. stol. Mnogo važnejši kot ta je gotovo portal v Zidanškovi ul. št. 3 (slika 3), ki je zopet primer izrazito itaili jamskega poznorene- sančnega portala. Stavba, nekdanja »kvar- tirna« hiša, je bila zgrajena 1. 1571. Njen portal je polkrožno zaključen, izgrajen v ru- stiki, ki ponazoruje tektonsko gradnjo por- talovega loka ter v temenu in pazduhah na- kazuje siklepniik in kapitelna kamna. Celot- na sestava portala razodeva neiko določeno arhitektonsko nelogičnost, saj je lok 'težji od nosečih ga podbojev. Temenski kamen krasi celjski grb, levega od »kapitelnih« kamnov pa črka iM. Portal je okrašen s pol- krožno zaključeno nišo, ki jo je prvotno krasila plastika kalkega svetnika-vojaka. Niša je služila kot dekorativen poudarek portala, ki sicer ni bil v fasadi niti sime- trično, miti kako drugače oblikovan. Iz doslej povedanega lahko posnamemo, da je celjsko meščanstvo v XVI. stol. še trdno vztrajalo na pozicijah gotskega kam- noseškega izročila, pomešanega z udomače- nimi severnoitalijanskimi oblikami (pol- krožni lok), da pa sta plemstvo in mestna uprava nekajkrat odločno segla ipo čistejših italijanskih renesančnih konceptih (1548, 1571), katerih krono pomeni gradnja Gro- fije med 1580—^1600, ki sicer ni ohranila no-| benega vrednejšega portala, je pa gotovo najpomembnejša stavba Celja. Doba baroka, XVII. in prva polovica XVIM. stol., iki je sicer močno preoblikovala celjsko notranjo podobo, se poitalov tako rekoč ni niti dotaknila. Dejstvo je, da v Ce- lju (razen nekaj cerkvenih) nimamo nobe- nih portalov, za katere bi mogli z gotovostjo trditi, da so nastali v baročni dobi. Okus navadnega meščana se itudi v tem času ni bistveno iizpremenil: nedasledno je prevze- mal tako italijanske ikaikor tudi severnjaške umetnostne vplive ter jih prilagajal svoje- mu miiljeju. Gradbena delavnost se je v glavnem omejevala na prezidavanje in po- zidavanje notranjiščin, ki so jih povzročali številni požari; iti so ravno v tej dobi več- krat upepelili mesto. Silno poenostavljena in 'zalcasnela varianta italijanskih renesanč- nih portallov iz te dobe je pravokoten por- tali z nadsvetlobo, ki je enako široka ali nekoliko ožja kot portal sam in navadno opremljena s kovano mrežo. Ta tip portalov je bil močno razširjen, saj je s svojo pre- prostostjo najbolje služil praktičnim na- menom kot vhod za pešce. Dopolnjevale so ga navadno enosmerne stopnice, ki so se- gale daleč na cesto. To dopodmilo je bilo niujino, ker je večina stavb imela zaradi ne- varnosti poplav visoka pritličja. Ta pravo-. SI. 2. Portal na Tomšičevem trgu št. 13 (nekdanji rotovž) z napisom in letnico 79 kRONlKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kotni tip portala se je ohranil pra\ do XIX. stol. (portal na Kocenovi ul. št. 3, iz 1. 1838), enako kot poznobaročna variacija okroglo- ločno zaključenega portala s j>oudarjenima pilastroma in krepko baročno voluto na me- stu renesančnega sklepnega kamna. Konec XViIIlI. stoJ. sta se obe portalni oblika spojili in nastala je vrsta portalov, ki je bistveno obogatila notranjo podobo Celja. Klasicizem lin bidermajer sta ustvarila današnjo fasado celjskih meščanskih hiš in tako tudi njihov portal. Kaže, da je katastirofalni požar v aprilu 1798, ki je upepelil z majhnimi izje- mami vse mesto, z)budil tako močno grad- beno delavnost v Celju, da je pomenil pravi preokret v razvoju njegove mestne fiziiogno- mije. Na čelu vrste portalov je najlepši portal Celja, ki je vzidan v dvoriščno stran rano- klasicističinetga dvorca na Slaiidrovem trgu št. 1. Njegovo pravokotno čelno krasi kartuša z deloma rokoko jskim, deloma klasicističnim dekorjem in letnico 1785. Vsekakor je kva- liteta tega portala nad povprečjem tako glede materiala, kakor glede kamnoseške obdelave. Ostale portale lahko delimo v več tij>ov, ki segajo od praktično preprostih do repre- zenitativno pompoznih. Za primere prvih navajam portale pre- prostih konstruktivnih oblik, kot so: 1. pra- vokotni portal z letnico 1830, vzidan v hišo na Okopih št. 2. 2. pravokotni portal z lahno usločeno pre- klado iz prve polovice XIX. stol., vzidan v stavbo na Okopih št. 5. _....._ SL 3. Portal v Zidanškovi št. 3 s celjskim grbom iz leta 1571 3. pravokotni portal s konkavnima pazdu- hama in letnico 1810 na Stanetovi ul. št. 8, portal z letnico 1840 na Tomšičevem trgu št. 4, portal iz prve polovice XIX. stol. v Zi- danškovi ul. št. 16 itd. 4. polkrožno zaključeni portal brez sklep- nika, vzidan v hišo na Okopih št. 9 in 5. polkrožno zaključeni portal s sklepnim kamnom in z vklesano hišno številko, ki stoji na Okopih št. 3. Bogatejša je oblika portalov, ki predstav- ljajo arhitektonsko in kamnoseško poudar- jena ovratja. Ta oblika portalov je nastala tako, da sta se spojila pravokotni in krožni portalni tip v harmonično in estetsko čim bolj zadovoljivo kompozicijo, ki je postala najvažnejši element hišne fasade, v kateri sodeluje predvsem s svojo močno profili- rano, globoko senco ustvarjajoče gredo. Vendar je opazno postopno pli/tvenje pro- filov in ostalega dekorja, kolikor bolj se odmikamo od baroka proti sredini XIX. stol. (N. pr. plastično baročno voluto nadomesti plitev sklepni kamen, itd.) Tudi tukaj ločimo celo vrsto raznih tipov portalov, saj se je stvarjalnost domačih kamnosekov izživljala predvsem v neštetih variacijah osnovnega koncepta, ki ga tvori- 'ta praktično nujno kamenito ovratje zidne odprtine in tektonsko sicer opravičljiva, a vendar dekorativno pojmovana okvirna gradnja. Ta tip portalov je imel poleg prak- tičnih namenov že tudd poteze meščanske reprezentančnosti in celo bahavosti, saj so nekateri med njimi precej večji od potreb samih. Najobičajnejše tipe tovrstnih portalov predstavljajo pravokotno, usločeno ali pol- krožno zaključeni kameniti portali, kompo- nirani v pravokoten arhitektonski okvir. Kot primere tega tipa portalov navajam: Impozantni portal hiše na Tomšičevem trgu št. 10. Portal je pravokoten, sestavljen iz pilastrov in močno profilirane preklade, ki jo podpirata dve volutasti pazduhi. Na prekladi je medaljon, okrašen s klasicistič- nimi obeski in vklesano hišno številko. Portal na Stanetovi ul. št. 4, pravokoten s pazduhami in preklado, ki počiva na dveh volutah, ena je v sredini ulomljena in okra- šena z dvema krogllama. Preklado krasi bo- gat rastlinski dekor, napis DR in letnica 1810. Preprostejše portale enakega koncepta imajo hiše na Tomšičevem trgu št. 9, Zi- danškovi ul. št. 30, 26, 17 (z letnico 1804 — 80 ČASOPIS ZA sLOVtNSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA slika 4) in 21, (ki kaže še Jbaročen koncept, toda klasicističen dekor je iz ikonca XVin. stoletja). Drugačen je tip portala s polkrožnim ali usločenim ovratjem v pravdkoitnem okviru. Sem spadajo portali na Zidamškovi ul. št. 5 (z letnico 1801), 7. (sklepmik krasi marmor- nat oval, je iz zač. XIX. stol.), Slomškov (trg št. 7 (je iz leta 1812) in Tomšičev trg 1. Močno ipoznotbaročno koncepcijo kaže por- tal na Zidanškovi ul. št. 25. Ta portal ima usločeno preklado, ki ji sledi tudi ogredje. Koncept je še čisto baročen, čeprav ga krase Bustificirani dekorativni elementi copfstila. Cas nastanka je konec XVIIiI. stol. 0!Saposled imamo v Celju tudi tri primere raomimentalnih stebriščnih ^portalov. V le- tih 1827—1832 je zvonar Janez Steinmetz zgradil poslopje »Kresije« na trgu V. kon- gresa št. 10. Njen simetrično nameščeni pol- krožno zaključeni portal je komponiran v pravoikoten arhiteOcitonski okvir z dvema predstoječima stebroma in balkonom nad seboj. Približno istočasen je portal sedanje sod- ne palače na Trgu svobode št. 10, ki je bila izgrajena v letih 1826—^1828. Ta portal, izde- lan iz rdečkastega marmorja, je sicer kla- sicistično stiliziran, a je v osnovi še močno baročno koncipiran, lomljen v prostor in okrašen s segmentnimi nastavki. Za svoj čas je ta portal močno kanservativen. Na kraju naj omenim bivšo celjsiko mest- no hišo na trgu V. kongresa št. 1. Starejša fevdailna stavba je bila leta 1830 predelana v rotovške namene in je do 1. 1844 dobila sedanjo klasicistično fasado z osrednjim ri- zalitom. Portal sam je iskromen, odlikuje pa ga velik balkon, počivajoč na štirih dvoj- nih marmornih stebrih, izdelanih iz enega samega rimskega. iBalkon ima na eni strani namen reprezentančno poudariti vhod v uradno stavbo, na drugi strani pa praktič- nega, saj služi kot podij za razglase itd. ob raznih svečanostih. Ta tip portalov je v večji okras hišnih fasad, trgov in ulic kot prej navedeni, zato so ga postavljali iziključno samo na tržno aJi cestno, oziroma iilično stran hiš. Od sredine stoletja dalje kvaliteta por- talov pada. Doanači kamnoseki izdelujejo le še poenostavljene istarejše tipe portalov, ki so ostali v modi do ca. 1880, ko jih je začel polagoma nadomeščati maltasti, historizira- joči tip portala (palača Mohorjeve družbe, hiše na Savinjskem najbrežju št. 1, 2, 3), ki pa je bil razvojno popolinoma sterilen. iKameniti portali druge polovice XIX. stol. so navadno pravokotne oblike, čestokrat okrašeni s pazduhami in preživelim, a zelo trdoživim tradicionalnim klasicističnim de- korjem, njih sklepni kamen pa ima le še dekorativno funkcijo in služi kot nosilec letnice, monograma ali hišne številke. Sicer pa ti portali umetno-obrtno ne predstavljajo nolbene vrednosti več. Taikih portalov je na podaljšku Stanetove ulice, na Bregu in sploh v celjski okolici mnogo, so pa brez- izjemno enolični in brez vsake iskre iznajd- ljivosti. Secesija v Celju ni ustvarila nobenega pomembnega portala, pravzaprav sploh no- bene pomembne stavbe, ker sta bili klasici- zirajoča tradicija in stilno histoariziranje tako močna, da ni prišla do veljave. Sele po končani prvi svetovni vojni je slog nove stvarnosti ustvaril nov tip portala, ki pa se navadno omejuje le na predrtino v zidu in le redko dobiva močnejši dekorativni po- udarek, kot n. pr. portal Plečnikove palače Ljudske posojilnice. Ce razvojno še enkrat pogledamo vrsto celjskih portalov v njihovi časovni in stilni razvrstitvi, potem pridemo do zaključkov, ki se ne razliikujejo bistveno od Sumijevih ugotovitev za mesto Kranj (Kronika I, 1, pag. 46.). V XV. stol. je Celje odločno v sestavu vzhodnoalpskega kulturnega in umetnostnega miljeja, katerega se tudi v XVI. stol. ne otrese, kvečjemu ga prepoji z elementi italijanske umetnosti. Pri tem je dovolj nedosledno. Poleg skrajnega konser- vativizma radikalni posegi po čistejših itali- janskih renesančnih oblikah že pred sre- dino XVI. stol., ki slike seveda bistveno ne izpremene. Doba baroka (XVII. in večina SI. 4. Portal v Zidanškovi št. 17 z letnico 1804 81 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XVin. stol.) v Celju začudo ni zapustila pomemibnejšik del, pač pa nekatere for- malne ostaline, ki nas vedejo v dobo klasi- cizma in bidermajerja. Ta doba je dala naj-: lepše in najkvalitetnejše portale ter sploh; ustvarila fasado celjsiki stavibni podobi. Po^ sredini XIX. stol. je začela domača kamno-1 seska delavnost kvalitetno popuščati, pola-| goma je degenerirala in proti koncu sto-i letja pod pritiskom novih gradbenih idealov ' in konceptov zamrla. t OPOMBA 1. Kamnoseki se v Celju omenjajo v vseh dobali, tako: 1507 mestni stavbar m kamnosek Kugler, 1675 kamnosek Ju- rij Lenz, ,1725 Mathias Pack kamnosek, 1772—1791 stavbar in kamnosek Leopold Tuschinger, v drugi pol. XVin. stol. kamnosek Pavel Muhovich, v prvi poloviei XIX. stol. rod- bina Packov, v drugi polovici XIX. stol. kamnosek Carl Hofer iz Ptuja in Jožef Weber, v začetku XX. stol. Camcrnik. 82