GOSPODARSTVO leto X1*I ŠTEV. 304 ............■■■■. kl; CENA LIR 30 Gospodarski dvoboj Erhard = Hallstein Podlacjo Evropskega skupnega trga treba razširiti - Svarilo pred gospodarsko diskriminacijo :o» ■ei n: svojim obiskom v ilaliji je za-noneiTiški minister za gospodarstvo ^ Vin ■ ^u<^v'k Erhard imel v Rimu za-3l((|.ini'° Predavanje o sodobnih gospo-vPrašanjih, ki so ga poslušali iiKinvi '1*• 'tal‘-ianski gospodarstveniki — 4 (Ohr ahmi tudi pobudnik valutne pre-Pj.jnaz"e v Italiji in bivši predsednik e£Wr>aUCii — tuc'* razni ministri in Kje1, r"'edsec,nik vlade Segni. Minister ni‘ki ' sv°jern predavanju orisal načela, Itn S° ga vodda Pr> odločni valutni in ° d<.'n0darski Preobrazbi, ki jo je izve-CC;| 1948 v Zah. Nemčiji, ter nagla-?ol ? aSt*’ da Je ta nie§ova zaeetna prc-dilaZ^a ^‘'htev3 *!3 od nemškega .naro-žrtve ;toda bolje je čimprej [lij .i cno Poseči v gospodarstvo in spre-da lak^ne žrtve kakor pa dopustiti, tiiin^10 ra2v°j prosto pot in z neureje-tji n°tranjim gospodarstvom stopiti v JlT fn°stz drugimi državami, ki so svo-nidrol0”1^6 gospodarstvo že uredile. Po-neie ie govoril o dosežkih tržnega Aki 0tarstva in ° b°ju Proti inflaciji, < °St,ane za vsako gospodarstvo so-pji ‘zn>k številka ena. gospodarski dvoboj j. erhard — hallstein nipoe|0l[ Erhard je v Rimu očrtal svoje liiv li C ludi na eno izmed najbolj koč-neo vPrašanj današnjega mednarodno r ^osPodarstva, to je svoje gledišče lVWoP°rU mec* Pr'slaš* Evropskega skup-3Ppoc|d •l'Sa ^vobodnega trgovinskega adBrit'0C-ja’ ki S3 zagovarja zlasti Velika “'J anija- Opozoril je »Malo Evropo«, iši V(’ 'niL rve velike težave gospodarske nara-■sku V Vrstah Evropske gospodarske ;tiL. Pnosti, so se pokazale v Evropski isjprj 0'ogovni in jeklarski skupnosti, ki ^tiosf r ^ Evropski gospodarski skup-lr '■ ko se je pojavila takoimenovana le lp0g0.Vna kr>za zaradi nadprodukci-• opičenje neprodanih zalog premo-hoH36 2adelo zlasti Belgijo pa tudi Za-j. vao Nemčijo. Nemci so si pomagali Atire °k0 car'no proti uvozu ameriškega pron|0ga' Belgija je zahtevala uradno j.str/ asi^ev "Premogovne krize« in u-Aor2a^e ukrepe, kakor izredno pod-[alE .° 23 svoje premogovnike i.n za za-ter°VlteV brezposelnim rudarjem miz A]C tUd* sama skrčila uvoz premoga Babja se je upirala skrčenju uvoza Cllp. nioga 'Z Amerike, ker je ameriški A0® cenejši. Kupovanje premoga po sJih cenah iz držav Evropske gospo-i b .ske skupnosti (iz Zah. Nemčije in Pe gije) bi težko prizadelo njeno indu- Nemški premog je v Italiji pri-) r ,1,0 ^ do 6 dolarjev pri toni dražji r oi ameriški; v primeru, da bi se premogovna in jeklarska to je Evropsko gospodarsko skupnost, ki jo sestavljajo Zah. Nemčija, Italija, Francija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg, naj ne poskuša uvesti nikakršnih diskriminacij nasproti tu im državam ter urejevati mednarodnih gospodarskih vprašanj sama. Evropski skupni trg je močno orodje in Nemci bodo tudi zvesto izvršili določbe sporazuma. Toda kritika Skupnega evropskega trga mora biti prosta, ker je z njo mogoče izboljšati to ustanovo. Pozornost je zbudil Erhardov poudarek, da mora biti dostop k Evropskemu skupnemu trgu odprt; njegove osnove je treba bolj razširiti, da lahko pristopijo še druge evropske države. Erhar-dove izjave zaslužijo toliko večjo pozornost, ker se v bistvu strinjajo z angleško gospodarsko politiko ter križajo z .načrti Erhardovcga nasprotnika prof. W. Hallsteina, predsednika komisije Evropske gospodarske skupnosti. Walter Hallstein je namreč odločen zagovornik sedanjega okvira Evropske gospodarske skupnosti in več ali manj brezobzirne gospodarske politike nasproti drugim državam izven Skupnega trga. Temu nasprotno svari prof. Erhard pred diskriminacijo (carinsko) nasproti drugim državam. Erhard ni prikrival svojega nasprotovanja organizaciji Evropskega skupnega trga ter se je vdal šele pritisku kanclerja Adenauerja, ki se je hkrati opiral na francoske politike. Kakor znano, so Francozi stali na načelu boja proti angleškim načrtom za ustanovitev Svobodnega trgovinskega področja. Premog - prvi kamen spotike sp ^P^ka .-‘nvjguviid m jeKiaisKa uprmst odločila za skrčenje uvoza a-j7 riskega premoga, bi Italiia uvozila l\[eeVw0psk'b držav, predvsem iz Zah. mcije 3,5 milijona ton premoga. Da r 51 Nemci zagotovili ta izvoz, so .na- Tanfani-Segni-Erhard , Zahodnonemški minister darstvo °bisk za gospo- prof. Erhard je med svojim lan °m V *tabji predaval tudi v Mini .a’ 'n s*cer P°d okriljem Instituta za n e narodno politiko, ki se bavi z med-1 Čas nimi vPrašanji in izdaja tedenski Vn l°PIS >>^e^a2'oni Internazionali«. V u-' lin T-''6 posredno odgovoril tudi na že-• ki so jo že večkrat izrazili italijan-, ; industrijci, da bi Zah. Nemčija na-ZUa čimveč kapitala v Italiji, zlasti Južnih predelih. V Rimu prevladuje gospodarskih krogih mnenje, da so jr ni pod Segnijevo vlado boljši pogo-■L takšne tuje naložbe v Italiji, ker c oegnijeva vlada v svojem gospodar-f. m programu naglasila, da bo podrsala zasebno pobudo. Fanfani ni pri-, ri!lva' svojega načrta, da bi v gospo-i La,r.stvo bolj pritegnil državo ter bi čim-s 1 podržavil industrijo. Prof. Erhard Pe v tej zvezi omenil, da nemška vla-a ne bo ovirala nemškega zasebnega apitala da si najde pot v Italijo. To-, ,a. nomški kapitalisti naj sami premi-f'Jo m preračunajo, ali so v Italiji da-1 ugodni pogoji za takšne naložbe. V vemciji je predobro znano, da je si-A f111 po'rnenskih delnic v Italiji obve-en (razen na Siciliji). Zaradi tega ne n italijanski 'kapital veselja za •oclh ■ 6 V domačo industrijo in rajši V tajino' Posebno pa v Južno izrodi’ kjer le bolj prost. Erhard je - azil prepričanje, da bo tudi vpraša-Je mvestiranja večjega kapitala v Juž-^ Italiji ugodno rešeno, ker je to vpra-i r Je zadeva evropskega sodelovanja. J 5 SPORAZUM ZA GRADNJO ) AHODNOEVROPSKEGA REAKTORJA - a P>°5'* oknIjem Organizacije za gospo-. arsko sodelovanje v Evropi (OEEC) > Pi ■ P1redstavniki 12 držav v Parizu pod-sa 1 sporazum o graditvi Evropskega ■/s S. asnega atomskega reaktorja. To i dn '-j predstavniki držav Evratoma in L g'h držav, ki so članice OEEC, a zna t'vratoma- Sporazum zadeva tudi ju tJ;s*VeP0 sodelovanje na tem področ- vezali stike z italijansko industrijo, ki uvaža premog, ter pristali na ceno, ki jo ima ameriški premog postavljen v Italijo. »Relazioni internazionali« poroča, da je Italija po izjavi E. Giacche-ra, odbornika Visoke oblasti Evropske premogovne in jeklarske skupnosti, medtem že uvozila iz Nemčije okoli 2 milijona ton premoga po cenah ameriškega premoga. Giacchero je tudi izjavil, da je italijanska premogovna in železarska industrija plačala Evropski premogovni in jeklarski skupnosti do konca leta 1958 15,3 milijona dolarjev na račun proizvodnega davka, prejela pa je 9,6 milijona dolarjev za prilagoditev delovne sile, 6,5 milijona dolarjev kot pomoč za premogovnike na Sardiniji in 22,4 milijona dolarjev posojil. Ceno italijanskega jekla je bilo mogoče znatno znižati, ker je italijanska železarska industrija prejela 101 mili;cn od Skupnosti za izenačenje cene starega železa. SPOR ZAKADI BODOČE UREDITVE Visoka oblast Evropske premogovne in Jeklarske skupnosti v Luksemburgu je izdelala načrt za nadzorstvo proizvodnje premogovnikov, ki naj bi olajšal premogovno krizo. Dogovorjeno je bilo, da bo podrobno izdelani načrt do 20. aprila poslala šestim prizadetim dp-žavam in, da se bodo sestali ministri v začetku maja ter se o njem razgovorili. Visoka oblast je že nakazala Belgiji 2 milijona dolarjev za plače brezposelnim rudarjem. Po novem načrtu naj se uvoz prčme-ga skrči in vskladi po predhodnem sporazumu med šestimi državami; nakopičene zaloge premoga naj »zamrznijo«; bodoča proizvodnja premoga se mora vskladiti. V načrtu ni rečeno, kako naj se »zamrznitev« nakopičenih zalog finansira, to je kako naj se finančno o-mogoči ukinitev prodaje iz t.h zalog, da bi premogovniki lahko sproti prodajali na novo izkopani premog. Premogovnike je treba tako preurediti, da bodo s svojimi cenami lahko konkurirali a-meriškim. Temu načrtu so se najostreje uprli Nemci, češ da bi pomenil diktat premogovnikom; po njihovem mnenju naj uprave premogovnikov prostovoljno skrčijo proizvodnjo. Francozi so se na sestanku izmikali, češ da morajo prej proučiti položaj domače industrije in da je treba urediti pod skupnim nadzorstvom proizvodnjo vse energije. Italijanska vlada je sporočila, da je pripravljena sprejeti skrčenje uvoza, toda pod pogojem, da se skrči tudi proizvodnja premoga. Belgijci so bili za načrt. Kljub skrčenju bo Belgija uvozila letos še vedno 1 milijon ton danskega premoga in 3 milijone ton iz Zah. Nemčije. DO JUNIJA OKOLI 33 MILIJONOV TON NAKOPIČENEGA PREMOGA Pododbor za premog pri Evropski gospodarski komisiji, v katerem so predstavniki 20 evropskih držav in Amerike,, je proučil položaj proizvodnje in trgovine s premogom v drugem tromesečju tekočega leta. Pododbor je mnenja, da bo povpraševanje po premogu še vedno popuščalo. Zato se bd tudi proizvodnja krčila, mnogo rudarjev bo brez dela. Zaloge .neprodanega premoga se bodo še vedno kopičile, toda v manjši meri kakor lani v tem času. Pododbor je zaslišal tudi mnenje Belgije, Zah. Nemčije in Nizozemske o ukrepih, ki so bili sprejeti za skrčenje uvoza premoga iz držav, ki .niso članice Evropske premogovne skupnosti. Po napovedih Visoke oblasti Evropske premogovne in jeklarske skupnosti bodo zaloge neprodanega premoga do konca junija tega leta dosegle 32,8 milijona ton, ako se bo delo v premogovnikih nadaljevalo v sedanjem obsegu. Uvoz premoga se bo v primerjavi z uvozom v prvem tromesečju tega leta zmanjšal za 2,4 milijona ton, v primerjavi z drugim tromesečjem lanskega leta pa za 2,7 milijona ton. Nemci želijo pojasnila Zadnjič smo omenili, da je De Gaulle izjavil, naj bi se nemško vprašanje rešilo v okviru sedanjih nemških meja. Njegova izjava je vznemirila zahodne-nemško vlado, ker so jo mnogi razlagali tako, da Francija priznava sedanjo mejo med Poljsko in Nemčijo. Nemški poslanik v Parizu je prosil francosko zunanje ministrstvo za pojasnilo v tem pogledu. Na zunanjem ministrstvu so mu odgovorili, da so tudi Francozi mnenja, da je treba dokončne meje postaviti z novo pogodbo. Toda »Frankfurter Allgemeine Zeitung« pripominja, da so v Bonnu prepričani, da bo Francija na mirovnih pogajanjih zagovarjala današnjo mejo med Poljsko in Vzhodno Nemčijo. V glavnem mestu Zah. Nemčije so izjavili, da ni nemški poslanik protestiral, pač pa samo poizvedoval o dejanskem gledišču francoske vlade. Nova meja teče po rekah Odri in Nisi — Vzhodna Nemčija jo je že priznala, prav tako tudi Jugoslavija. Tudi angleška laburistična (delavska) stranka je za mejo na Odri in Nisi. TOREK, 10. APRILA 1959 IT voz mesa začasno prekinjen V Uradnem listu z dne 26. marca je objavljena uredba, ki urejuje uvoz mesa v Italijo. Po novi uredbi sme Ministrstvo za zunanjo trgovino ukiniti uvoz svežega in zmrznjenega govejega mesa od koderkoli, v primeru, da se povprečna cena zniža pod 30.500 lir za stot žive teže. Povprečna cena se računa na podlagi kvotacij na trgih v Padovi, Florenci, Macerati, Aleksandriji, Bologni, Cremoni in Modeni, in sicer za teleta, vole in krave druge izbire. Uvoz zmrznjenega govejega mesa, namenjenega mesni industriji za izdelavo konserv ali prekajevanje ne bo prekinjen v nobenem primeru. V primeru, da se povprečna cena zopet dvigne nad 30.500 lir za stot žive teže, sme Ministrstvo za zunanjo trgovino dovoliti nadaljnji uvoz mesa. Pri tem, kakor tudi pri prekinitvi, je dopustna razlika 1003 lir pri stotu. Carinarnice bodo dovolile uvoz mesa, namenjenega v Italijo kakor končni cilj v primeru, ko bo meso na dan prekinitve uvoza žs odpremljeno in med potjo v Italijo. Prav tako bo dovoljen uvoz mesa, ki bi ob prekinitvi ležalo največ dva dni na carinarnicah. Zadnji člen ugotavlja, da so današnje cene nižje kakor 30.500 lir za stot žive teže. Zaradi tega je Ministrstvo za zunanjo trgovino začasno prekinilo uvoz mesa od koderkoli. Strokovnjaki so mnenja, da bo prekinitev imela za posledico postopno dviganje cen, in sicer prav v kratkem. Italijanska živinoreja namreč ne more zadovoljiti vsega domačega povpraševanja po mesu in tudi v bližnji bodočnosti se položaj ne more bistveno spremeniti. Zato ni verjetno, da bi prekinitev mogla trajati dolgo. Pošt. plač. v got. - Sped. in abb. postale gr. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Italijansko priznanje jugoslovanski industriji Prof. Teami za povečanje izmenjave z Jugoslavijo Na občnem zboru Italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice v Milanu je njen predsednik prof. Teani podal zanimivo poročilo o svojem potovanju v Beograd in o novih možnostih italijansko-jugoslovanskega sodelovanja na gospodarskem področju. V Jugoslavijo ga je povabila Zvezna zunanjetrgovinska zbornica v Beogradu. Predsednika so spremljali inž. L. Pompei, izvedenec v proizvodnji samotne opeke, dr. G. Guzzi, izvedenec za kemične proizvodnjo in inž. P. Puccelli, izvedenec za tehniko. KAJ JE VIDEL PROF. TEANI V JUGOSLAVIJI Prof. Teani in njegovi spremljevalci so si ogledali kakih 20 jugoslovanskih tovarn ter prišli v stik tudi z .najvišjimi predstavniki jugoslovanskega gospodarstva. Povsod so bili lepo sprejeti. Splošna želja Jugoslovanov je, da se pospeši tehnično sodelovanje in da se omogoči uvoz v Italijo tudi jugoslovanskih industrijskih polizdelkov in končnih izdelkov. Jugoslovanska industrija naglo napreduje. Italijanski odposlanci so se lahko prepričali, da izdeluje že blago, ki lahko tekmuje z najboljšimi italijanskimi proizvodi. Videli so tudi dobro organizirane tovarne, ki nimajo kaj zavidati tovarnam v bolj razvitih deželah. Tovarne so o-premljene s sodobnimi stroji, med ka-terimi so tudi italijanski. TREBA BO UVAŽATI TUDI INDUSTRIJSKE IZDELKE Jugoslovani želijo s povečanjem izvoza v Italijo zmanjšati primanjkljaj v trgovinski bilanci; ako želi Italija še nadalje izvažati svoje izdelke v sedanji meri, mora omogočiti povečanje izvoza iz Jugoslavije. Ni dovolj, da Italija uvaža tradicionalne jugoslovanske proizvode, kakor živino in ies, temveč mora sprejeti to, kar Jugoslavija ponuja, se pravi tudi industrijske izdelke. Pri uvozu jugoslovanskega blaga v Italijo predstavlja oviro okolnost, da Tudi ZSSR ždi plačilne odloge Po poročilu nemških listov iz Bonna so sovjetski trgovinski odposlanci izrazili Nemcem željo, da bi zahodno-nemška podjetja dovolila sovjetskim uvoznim podjetjem daljše plačilne odloge. V prvi vrsti želi Sovjetska zveza olajšave, ko gre za naročila ladij v Zah. Nemčiji. Države vzhodnega bloka so doslej plačevale sproti; zato ni vprašanje jamstva s strani nemških oblastev oziroma ustanov igralo posebne vloge. Podjetja so se navadno zavarovala za rizik pri družbi Hermes — Kredit Versicherung A. G. V bodoče bo ta zavod jamčil samo za šestmesečne plačilne odloge. Samo v primeru Poljske je doslej nemška vlada prevzemala jamstvo namesto Hermesovega zavoda, ko je šlo za dobavo opreme. Vlada bo v bodoče prevzemala jamstva tudi, ko pojde za plačilne odloge manjšim vzhodnim državam. RUSI BI LAHKO PLAČALI V ZLATU V Bonnu prevladuje mnenje, da Sovjetska zveza ne potrebuje posebnih plačilnih olajšav, ker lahko takoj plača svoje obveze. Lahko bi jih plačala z izvozom zlata. Zah. Nemčija bi bila pripravljena dobaviti Sovjetski zvezi ladje proti takojšnjemu plačilu v zlatu, ki naj bi se izvršilo neposredno. Toda Sovjetska zveza je takšno kombinacijo odbila, češ da zlato ni trgovinsko blago, ki naj bi ga Sovjetska zveza izvažala v zameno za drugo blago. Sov-, ! ka trgovinska politika gre za tem, da bi se trgovinska bilanca v izmenjavi s tujimi državami uravnovesila. Zato naj bi druge države kupovale več sovjetskega blaga. Pri zadnjih pogajanjih za sestavo blagovnih spiskov se je pokazalo, da je sovjetskim prodajalcem bolj pri srcu uvoz razne industrijske opreme kakor ladij. ANGLEŠKA INDUSTRIJSKA OPREMA ZA SOVJETSKO ZVEZO »Financial Times« poroča, da je družba Platt Bros (Sales) prejela dve veliki sovjetski naročili za angleško industrijo, katerih vrednost znaša 1 milijon funtov šterli.ngov (1 milijardo 700 milijonov lir). Prvo naročilo je prišlo s posredovanjem italijanske družbe Chatil-lon Societa Anonima Italiana per le fi-bre tessili artificiali, Mjlano, ki proizvaja rajon, in se nanaša na opremo tovarne tkiva za izdelovanje avtomobilskih plaščev. Drugo naročilo je Platt Bros. prejela od sovjetskega podjetja Tehmašimport in se nanaša na dobavo podobne opreme. Angleška industrija bo pričela z dobavljanjem v drugem polletju leta 1959. italijanski gospodarski krogi ne poznajo dovolj sprememb v sestavu jugoslovanskega gospodarstva, torej tudi ne večje možnosti za izvoz jugoslovanskega industrijskega blaga. Zato so odgovorni sami Jugoslovani. Trgovinska organizacija jugoslovanske industrije v tujini se ni razvila vzporedno z razvojem jugoslovanske tehnike. Trgovinska organizacija, kakršno je imela Jugoslavija ,ko je še izvažala samo les in živino, ne more ustrezati več današnjim zahtevam. SODELOVANJE OBEH INDUSTRIJ Prof. Teani je nadalje govoril o možnostih pospešitve sodelovanja med italijansko in jugoslovansko industrijo. Takšno sodelovanje obstaja približno v 30 primerih. Na tem področju bo treba storiti še mnogo. Jugoslovanska industrija ne pričakuje od italijanske samo tu pa tam kakšne licence, temveč si želi tudi strokovne pomoči in trgovinskega sodelovanja za izvoz v tiste države, kjer ona lahko laže plasira izdelke kakor italijanska industrija. Govoreč o delovanju italijanske delegacije pa pogajanjih za obnovitev trgovinske pogodbe, je prof. Teani pohvalil njeno delo ter omenil, da je italijanska delegacija lahko uspela tudi zato, ker je v Jugoslaviji zbudila občutek, da se je pri italijanskih odgovornih oblasteh nekaj spremenilo v gledišču nasproti Jugoslaviji. TRŽAŠKI PREDSTAVNIKI V NOVEM OSREDNJEM ODBORU Pri volitvah v upravni odbor je bil za predsednika potrjen zopet prof. Teani, podpredsednika sta dr. G. Ecchia in inž. A. Pagni. Tržaško delegacijo v osrednjem odboru pa predstavljajo: M. Kocjančič, kap. M. Giuggia, D. Košuta, J. Panjek, P. M. Petrucco, dr. E. Vatla, dr. A. Vitelta in inž. E. Zuccoli. V delegaciji »Centro - Sud Roma« pa so Briotli, Lo Monaco in Tridente. Izbran je bil tudi nadzorni odbor treh oseb. Novi odbor tržaške delegacije Na .občnem zboru tržaške delegacije. Italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice (Milan) je bilo izvoljenih 14 novih odbornikov, petnajstega pa določi kot svojega predstavnika že tržaška trgovinska zbornica. Odborniki predstavljajo posamezne stroke. V novem upravnem odboru so: St. D'Agno-lo, dr. A. Gladuii, dr. G. Glass, Marij Kocijančič, Dušan Košuta, M. Masetti, dr. P. A. Morandini, J. Panjek, L. Po-stir, P. M. Petrucco, F. Ulessi, dr. E. Vatla, dr. A. Vitetta i.n inž. E. Zuccoli. Odbor se še ni konstituiral; po vsej verjetnosti bo za novega predsednika potrjen dr. E. Vatta, poleg njega bodo letos prvič izbrali tudi podpredsednika.; Občnega zbora se je udeležilo 41 delegatov, vseh članov tržaške delegacije pa je 43. Na občnem zboru, ki ga je vodil dr. E. Vatta, je tajnik dr. Mau-rel, ki je hkrati načelnik zunanjetrgovinskega urada v trgovinski zbornici, poročal podrobno o delovanju upravnega odbora v preteklem letu. Prizadevanje delegacije, ki goji zlasti dobre stike s Trgovinsko zbornico LR Slovenije, je v preteklem letu rodilo nekatere pomembne uspehe, med temi tudi povečanje kontingentov za »razno blago« od 5 na 15 milijonov lir v krajevnem sporazumu za trgovino med Trstom in jugoslovanskim obmejnim področjem. Akcija za povečanje izvoza izdelkov Sprejel e so ga države članice Obla- 1 Vsr i-3 ?tomsk;o energijo in Evratoma. 1 Kal. ’2med teh organizacij bo prispe-a P® 4,3 milijona funtov šterlingov 1 nav^n edh°. načrta- Dalje bodo skandi- ■ sn« , države, Avstrija in Švica pri-’ fc '[(de 1,4 milijona funtov šlerlingov. „„ | do 3,6 milijona funtov šterlin- <