Letnik XXV Številka 10—11 November 1988 imwmwspnw!«si«H» Na svetovnem trgu ostajajo najboljši Tudi mi se moramo obdržati na površju. Pogoj je kvaliteta izdelkov. Prav zato ob letošnjem tovarniškem prazniku odpiramo novo livarno. O njenem pomenu takole razmišljajo v marketingu. Predstavitev novih proizvodnih kapacitet prične običajno z naštevanjem količin in komadov iz novega izdelčne-ga programa. Čeprav se temu tudi v primeru naše nove livarne ni mogoče izogniti, pa sega pomen te proizvodne pridobitve precej dlje od golega naštevanja številk. Pričetek obratovanja nove livarne pomeni namreč logično zaokrožitev projekta MPPAI v delu preoblikovanja kovine. Pri tem ne gre spregledati, da je ta pridobitev brez dvoma za celoten kolektiv še eden od obližev na spomin o dolgoletni stagnaciji in brezuspešnih razpravljanjih o modernizaciji v naši tovarni. Ne glede na to pa (Nadaljevanje na 2. strani) Bolečina, 1969 Od leta 1960 pa do danes je Kerbler razstavljal na 597 razstavah v domovini in tujini in na 667 mednarodnih razstavah. Njegove fotografije so vključene v številne stalne zbirke doma in v tujini, hrani- jo pa jih tudi mnogi zasebniki. Prejel je prek 500 nagrad in priznanj, od tega 120 na mednarodnih razstavah. Od leta 1971 do 1982 je bil najuspešnejši jugoslovanski razstavljalec Foto zveze Jugoslavije. Stojanu Kerblerju, najzvestejšemu sodelavcu Aluminija, iskreno čestitamo ob življenskem jubileju. Uredniški odbor Na svetovnem trgu ostajajo najboljši (Nadaljevanje s 1. strani) ima ta proizvodni objekt tudi svojo praktično, recimo kar tehnično — tehnološko in zlasti tržno upravičenost. Obstoječi livarni 1 in 2 sta sicer sprejeli doslej vse dodatne količine iz povečane proizvodnje, vendar le s skrajnimi napori. Takšno stanje bi imelo v prihodnosti brez dvoma negativne posledice. Kvalitetni aluminij iz nove proizvodnje bo lahko našel svojo ekonomsko upravičenost le v izdelkih novo dodane vrednosti predelave metala. Funkcija nove livarne je v razbremenitvi obstoječih livarn ter .proizvodnji kvalitetnih izdelkov za nadaljnjo predelavo valjarniških in stiskalniških izdelčnih programov. Dodatna zmogljivost širokega traku (letno 8.000 ton) pomeni v svoji zasnovi skrajšanje proizvodnega postopka na poti do aluminijskih folij v Impolu, in seveda tudi stroškov, saj odpade nekaj operacij predelovanja aluminijskih bram. Razen traku bo mogoče proizvesti dodatno do 15.000 ton Al bram in do 12.000 ton Al okroglic. Dosedanje stiske zaradi premajhnih zmogljivosti naj bi torej odpadle. Nova livarna pa postavlja pred nas tudi nove in odgovorne naloge. Nenehni napredek na vseh področjih zahteva sprotno spremljanje in prilagajanje kvalitete. Ponudba na tržiščih postaja vedno bolj perfektna in v konkurenčnem boju ostajajo najboljši. Tudi Al brame, valjki in Al široki trak zahtevajo vedno bolj izpopolnjene tehnike litja, saj se Impol pri prodaji svojih proizvodov srečuje z vedno večjimi zahtevami kupcev. Povprečnost predstavlja danes stagnacijo, zato je zaščitna znamka »najboljši« že skorajda imperativ. Le takšna poslovna filozofija, podkrepljena z rezultati, lahko da našemu novemu proizvodnemu objektu pravi pečat in ob enem najboljši odgovor vsem, ki so si prizadevali za nadaljevanje agonije in počasni propad. Vinko Fištravec 21. november - tovarniški praznik 29. november - dan republike Čestitamo in želimo prijetno praznovanje SAMOUPRAVNI ORGANI DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE VODSTVO DO UREDNIŠKI ODBOR ZLATI ZNAK TGA DOBIJO — Ivan GERJOVIČ, za posebne zasluge pri razvoju delovne organizacije — Martin MAJCENOVIČ, za področje ljudske obrambe in družbene samozaščite — Ludvik KLAJNŠEK, Franc SVENŠEK in projektna skupina MPPAI, za gospodarsko področje SREBRNI ZNAK TGA DOBIJO V DE Proizvodnja glinice Srečko ŠIROVNIK Alojz MURKO Jakob ZAJŠEK V DE Proizvodnja aluminija Vlado ŠALAMUN Štefan PEKLIČ Jože TOPLAK Ludvik GAJSKI Ivan VIDOVIČ Rudi GAJŠT V DE Predelava aluminija Stanko MESAREČ Anton LOZAR V DE LLBK Martin FIRIBAR Martin SELEVŠEK Marjana PIRNAT V DE Vzdrževanje Stanko HORVAT Maks KORPIČ Franc ŠEGULA Anton PIŠEK Emil PIŽMOHT Anton TOMAŽIČ V DE Promet Marta PINTARIČ Franc ŽNIDAR V DE KK Terezija VERBLAČ V DE Družbeni standard Delovna skupina (kuhinja, točilnica, vodstvo) V DE Splošne zadeve Franc REPEC V Službah Anica ŠALAMUN Ferdo VALENKO Peter KROPEČ Rondice Ob tovarniškem prazniku iskreno čestitamo vsem, ki so dopolnili 10, 20 in 30 let delovne dobe v TGA DE PROIZVODNJA GLINICE 10 LET Jožef Lampret in Branko Vinkler 20 LET Janez Horvat 30 LET Janez Bezjak, Viktor Tramšek, Stanko Kokol, Štefan Petek in Janez Sukič, dipl. org. DE LLBK TRBOVLJE 10 LET Jolanda Roglič, Ljubimko Gušatovič, Emil Okorn, Stana Gušatovič, Slobodanka Knežević, Viljem Turnšek, Marjana česek in Janez Vajdič 20 LET Karl Kodrič, Janez Škof in Antonija Ledinek 30 LET Magda Koncilja Po glinico DE PROIZVODNJA ALUMINIJA DE VZDRŽEVANJE 10 LET Rezanje Alojz Petrovič, Srečko Mlakar, Franc Jelen, Žarko Kolarič, dipl. ing., Franc Majcen in Avgust Topolovec 20 LET Franc Černenšek in Anton Planinšek, ing. 30 LET Jože Vajsbaher, Jože Pišek in Anton Kores, org. DE PROMET 10 LET Ivan Emeršič, org. in Drago Dugolin 20 LET Andrej Kolmanič 20 LET Hinko Dasko DE DRUŽBENI STANDARD 10 LET Bernarda Kmetec, Katarina Pišek, Emilija Jazbec, Erika Meško in Antonija Kranjc, dipl. oec. 30 LET Rudi Horvat DE SPLOŠNE ZADEVE 10 LET Marjan Cafuta in Marica Panikvar 10 LET Jožef Šešerko, Drago Arnuš, Marko Jurilj, Viktor Kajzba, Ignac Lozinšek, Marjan Sluga, Marjan Vinter, Alojz Herega, Alojz Janžekovič, Miran Ke-lenc, Marjan Kovačec, Martin Lazar, Jožef Mesareč, Jožef Peklar, Jožef Tomanič, Miran Cafuta, Jože Gajzer, Stanislav Zupanič, Feliks Žižek, Rajko Kosi, Danilo Majcen, Miran Pesi, Jože Cafuta, Drago Vugrinec, Avgust Bauman, Dušan Emeršič, Marjan Ovčar, Ignac Bezjak, Drago Purg in Janez Kiseljak 20 LET Janez Potočnik in Stanko Artenjak 30 LET Janez Skledar in Vladimir Unuk DE PREDELAVA ALUMINIJA 10 LET Vinko Vidmajer 30 LET Rajmund Topolovec, org. Milan Škrabelj, Viktor Dvoršak, Franc Godec, Milisav Jankovič, Anton Kidrič, Drago Kokot, Branko Korže, Dušan Menoni, Andrej Ogrizek, Silvester Pintarič, Milan Taciga, Franc Vinkler, Anton Preven-šek, Dragica Bavdek, Miroslav Drevenšek, Ludvik Jeza, i Iz komandnega prostora separacije 30 LET Janez Svržnjak DE KONTROLA KVALITETE 10 LET Peter Bombek, dipl. ing., Ivan Potočnik, Stanislav Za-vec, Dragica Štumberger in Majda žlahtič 20 LET Milan Muraj 30 LET Mihael Krušič, Franc Repec in Stanislav Vindiš SLUŽBE 10 LET Jožef Jerovšek, dipl. ing., Lidija Kosi, Janez Križan, dipl. ing., Vitoslava Mlakar, Stanislav Rihtarič, Majda Bedenik, Neža Cafuta, Zdenka Ornik, Jolanda Matijevič, Boris Knez, Milan Toplak, Marija Gorjup, Aleksander Podkrižnik, dipl. ing., Marija Fakin, oec., Slavica Kirič, Albin Kopše, Istok Mramor, org., Jožefa Korez, Ema Matič, Alojzija Verlek, Zlatko Žnidar in Frančiška Zajšek 20 LET Ernest Svenšek 30 LET Ivana Kropeč, Marjana Ku-rež, Marija Lešnik, Marjeta Mlakar, Irena Draškovič, Štefanija Šprah, Ivan Fajt, Mira Verbančič in Ana Klanjšek Če delavska kontrola ne deluje, je boljše, da je ni Najprej smo o nadurah le govorili, tako za vogalom, kasneje na delavskem svetu, nato kolegiju, odboru za gospodarjenje, odbor za kadrovsko splošne zadeve pa je dal nalogo samoupravni delavski kontroli, da stvari razišče. Tako se je ta lotila obsežnega dela. Njen predsednik Anton Orter pravi: Napre- dovanje in razvoj kadrov (anketa) Naša delovna organizacija sodeluje v raziskavi o pogojih in kriterijih, ki vplivajo na napredovanje v delovnih organizacijah. Raziskavo opravlja Institut za sociologijo v Ljubljani in je vanjo vključenih sedem večjih delovnih organizacij v Sloveniji (Intereuropa Koper, TAM in Elek-trokovina iz Maribora, Železarna Ravne, Gorenje iz Titovega Velenja, IMV iz Novega mesta in TGA). Z raziskavo bi radi ugotovili, kateri kriteriji vplivajo na napredovanje v različnih delovnih sredinah ter njene rezultate upoštevali pri pripravi sistema napredovanja kadra za vsako delovno organizacijo posebej. V raziskavo so vključeni delavci, ki opravljajo dela za katera se zahteva 3-letna poklicna šola in več, ter so v delovni organizaciji že najmanj 4 leta (takšnih delavcev je med zaposlenimi v TGA okrog 1000). Med njimi bomo po metodi slučajnega vzorca izbrali 250 delavcev (20 % vzorec), jih anketirali ter povprašali za njihovo mnenje o pogojih, kriterijih, možnostih napredovanja v TGA. ANKETA JE ANONIMNA, KAR POMENI, DA NAS NE ZANIMA VAŠE IME, AMPAK VAŠE MNENJE. Raziskavo bomo v TGA izvajali delavci Kadrovske službe. Anketiranje bomo izvedli v prvi polovici meseca decembra. Vse, ki bodo povabljeni k sodelovanju, prosimo, da pazljivo izpolnijo anketo ter povedo svoje mnenje o napredovanju v TGA. Z rezultati raziskave bomo seznanili sodelavce v glasilu Aluminij, predloge pa upoštevali pri pripravi sistema napredovanja v TGA. Osnovni cilj raziskave je priprava takega sistema napredovanja, ki bo odvisen predvsem od sposobnosti in znanja ter rezultatov dosedanjega dela vsakega posameznega delavca. »Preverili smo vse dovolilnice in jih primerjali z dejansko opravljenimi nadurami. Rezultati so bili porazni. Ena od delovnih enot je imela kar 5000 nadur in nobene dovolilnice. Vem, da je bilo dogovorjeno z vodstvom za nadure v kritičnih mesecih (vročina, prah, nujni primeri ob rekonstrukciji in podobno), toda nadure bi morale biti kljub vsemu evidentirane.« Kaj sedaj? »Osnovni cilj in naloga samoupravne delavske kontrole je, da bdi nad tem, da se dosledno izvajajo in upoštevajo samoupravni akti. Če tega ni, je jasno, da mora delavska kontrola ukrepati v okviru svojega poslovnika oziroma svojih kompetenc, ki jih ima. Rezultat vsega naj bi bilo boljše delo, boljše gospodarjenje.« Ste obremenjeni s kakšnimi pritiski od zgoraj ali od spodaj? »Ne. Delamo popolnoma samostojno v okviru Komisije za družbeni nadzor SO Ptuj. Menda bo najbolj prav, če rečem, da ima delavska kontrola toliko dela, kolikor si ga sama naloži. Problemov, ki bi jih bilo potrebno rešiti, je veliko. Trenutno rešujemo to, kar nam je naložil odbor, poleg rednega dela seveda: seznanjanja z disciplinskimi zadevami, prisotnost na sejah drugih samoupravnih organov in podobno.« Ste si zadali kakšen poseben načrt? »Smo, vendar moram reči, da vsega še nismo realizirali, kajti nismo računali na to, da nas bodo zadele takšne naloge kot je bila tale z nadura- mi.Najprej moramo rešiti to, potem bomo nadaljevali z našimi začrtanimi nalogami.« In kakšne so te naloge? »Vsem je znano, da se zgodi v naši tovarni veliko stro-jelomov, namerno in iz malomarnosti, zato mislimo kmalu predlagti, da ob vsakem takem primeru pokličejo tudi predsednika ali namestnika predsednika odbora. Menim, da bi delavska kontrola morala biti prisotna pri ugotavljanju vzroka. Prepričan sem, da bi se dalo brez velikih intervencij te stvari zmanjšati tudi do 40 odstotkov. Res pa je tudi, da nimamo dovolj informacij. Hočem reči, da se veliko stvari zataji.« Imate občutek, da ljudje zaupajo vašemu delu? »Če pomislim na čas, ko še nisem bil v tem organu, nisem nikoli pomislil, kako pomembna je lahko delavska kontrola. Rekel bi takole: delavska kontrola mora najprej pokazati neke rezultate.« Kaj bo na seji? »Skupaj z vodji in predpostavljenimi bomo pregledali rezultate naše analize, kjer bo vsak poskušal opravičiti to razliko med dovolilnicami in opravljenimi oz. plačanimi nadurami. Koliko nekega oprijemljivega opravičila ne bo, bo jasno delavska kontrola ukrepala v okviru svojih pristojnosti. Nimamo pravice izrekati kazni, lahko pa predlagamo disciplinski postopek.« Se bo to tudi zgodilo? »Jutri bomo videli. Nima smisla imeti delavsko kontrolo samo zaradi imena. Mora delovati, če ne, je boljše, da je ni.« Zapisala Vera Peklar Jože GLAZER ZAPOSLENOST V TGA KIDRIČEVO (K CHE C OKTOBRfc 19 fi a} P t. IZZI 1-1 -BB DEICVHE EHCTE E3 «•“*! BB FCT 31.1 0. BB 40 let godbe TGA Godbeniki TGA 1. MAJA 1954 Graditelji velikega giganta na Dravskem polju, kakor smo takrat govorili in pisali o graditvi tovarne aluminija v ta-kratem Strnišču, so leta 1948 ustanovili svojo godbo na pihala. Ustanovili so jo delavci in uslužbenci tovarne v izgradnji. Prostovoljno so se odločili od svojih skromnih plač z obroki prispevati za nakup instrumentov. Prvi kapelnik Maks Vaupotič je poiskal po vsej okolici godbenike in pričeli so z vajami. Prvi nastop s petnajstimi godbeniki je bil ob delavskem prazniku 1. maja 1948. Niso poznali paradnih uniform, kakor jih imamo danes. Enotne obleke je godba dobila šele čez pet let, od takrat pa se je pričela tudi številčno večati. Dirigentsko palico so si menjavali dirigenti. vsakih nekaj let, kakor je to v mnogih primerih tudi drugje. Z dvigom standarda in izgradnjo ter rednim proizvodnim procesom v tovarni je rasla, tako številčno, kot tudi kvalitetno, naša godba. Že od začetka ustanovitve ni bilo v Kidričevem pomembnega dogodka brez godbe. Ko nas danes pokličejo v razne kraje občine, se tudi radi odzovemo, pa naj bo to vesel dogodek ali žalni obred. Godba TGA se že celih dvajset let udeležuje revij in zadnja leta republiških tekmovanj pihalnih orkestrov Slovenije, ki so bila trikrat v Kopru, nadalje v Velenju, Lendavi in nazadnje v Krškem, kjer smo prejeli zlato plaketo v svoji težavnostni skupini. Veliko nastopov je bilo v raznih krajih Hrvaške na srečanjih bratskih občin. Še bi lahko našte- vali, vendar nas naši delavci in vodilni dobro poznajo, saj ima godba dobro podporo pri obojih. V tem času, ko praznujemo za ta kraj spoštljivo obletnico, bo naša godba še naprej delovala za potrebe celotnega kolektiva, kraja in širše druž- bene skupnosti s podporo delavcev in vodstva TGA Kidričevo. Vsa dosedanja pomoč, tako moralna in materialna pa nas obvezuje, da bomo tudi v bodoče vztrajali pri ohranjanju tradicije in napredka godbe, ki je del kolektiva in vseh zaposlenih v TGA Kidričevo. Ivan Ogrinc Naša godba, 26. aprila 1988 Na vaji Foto: Šuligoj Godbeniki malo drugače Foto: Šuligoj Izmenjava mnenj Foto: Šuligoj Lepoto in likovno govorico je mogoče najti tudi v tovarni Mislim, da ni tovarniškega glasila, ki bi se lahko pohvalilo s stalnim fotografom, ki ima naziv mojster fotografije in katerega dela so občudovali na številnih razstavah v Evropi in Ameriki. In zelo redka so glasila, ki bi imela tako zvestega sodelavca. Že od leta 1965, ko se je zaposlil v tovarni, skrbi za slikovno gradivo Aluminija in velikokrat, bolj kot avtorji z besedo, piše zgodovino naše tovarne. Zato je prav, da ga ob letošnjem tovarniškem prazniku in njegovem življenjskem jubileju (23. novembra bo star 50 let) ponovno predstavimo. Razstava njegovih fotografij pa je na ogled na razstavišču Aluminij. Vsak mesec prihajam k njemu, ker mi pripravi fotografije. Mislim, da mu velikokrat delam sive lase. Ne vidim stvari, ki motijo mojstra fotografije. Mirno dovolim, da mu porežejo fotografijo, postavijo tja, kamor ne sodi, izničijo s premočno barvo... Posebno skrbno izbira naslovnice. Če že kaj naročam, mora biti želja izražena natančno, če ni, sledijo vprašanja in včasih se počutim, kakor šolarček pred tablo. Odgovor mora biti jasen in že si vse zapiše na lističe, ki jih je na njegovi mizi vedno polno. Vsebina sporočil govori o dveh popolnoma različnih stvareh — elektriki in fotografiji. Pa začnimo kar tukaj. Kako gre to dvoje skupaj? »Gre. Morda je sreča, da gradim na dveh popolnoma nasprotnih stvareh. V poklicu se zelo ozko ukvarjam z nekim področjem, ki ga ne spreminjam, ampak dejansko le dograjujem. Ko pridem domov, prek fotografije popolnoma pozabim na službo in obratno.« Kako je s slikanjem v tovarni, vas ne obremenjuje? Tudi to je včasih lepo, če je pravi trenutek. Nisem pa vedno razpoložen. V tovarni nikoli ne veš, kaj boš našel, čeprav točno veš, kam boš šel, kaj boš slikal. Dejansko slikam dokumentarno že vsa leta. Za razstave sem uporabil le dve sliki (Srečanje in Katodno dno). Tovarniško slikanje bi lahko razdelil na dva načina — dokumentarno, npr. o poteku izgradnje MPPAI in tisto drugo, ko v teh objektih, ki so sorazmeroma grdi, razen novih seveda, z detajli najdem tudi neko likovno govorico, neko lepoto. Na ta način sem slikal za almanah Unial.« Tu pa se pokaže tisto, kar je v mojstru fotografije, kar mu priznavajo vsi in poudarjajo, da je bistvena lastnost njegovih fotografij v tem, da je poleg dokumentarnega v umetniškem smislu, slika tudi likovno izredno močna.« Ste kdaj razmišljali, da bi bili fotograf neke velike založniške hiše? »Nisem fotoreporter. Za to deio mora biti čisto drug tip človeka, ki agresivno pristo- pa k slikanju, jaz pa to delam s čisto človečnostjo. Moje slike niso reporterske. Če pa sprašujete po profesionalnem fotografu, moram reči, da je to v tako ozkem okolju zelo težko biti. Mislim, da je ta kombinacija (energetik — mojster fotografije) še najboljša.« Slikati ste začeli že v nižji gimnaziji, čisto po naključju. Bi bili to, kar ste, če bi ostali tukaj. Je imela tudi Ljubljana kakšen vpliv na vaš razvoj? »Po hudem zlomu noge, mi je mama podarila družinski fotoaparat. Tako sem leta 1953 naredil prvo sliko v Foto klubu v Ptuju. Zelo me je zanimala tehnika, ki sem jo obvladal. V Ljubljani sem v prvem letniku fakultete zbolel in študij prekinil za leto dni. Kolegi so hodili na predavanja, jaz pa v času okrevanja na dolge sprehode s fotoaparatom. Takrat sem se odločil, da bom slikal za razstave. Tako se je začelo. Sorazmerno zgodaj sem imel uspehe, ki so mi pomenili spodbudo za nadaljnje delo. Uspehi so zelo pomembni. Najbrž pa je tudi nekaj v človeku, kar ga sili, da s sliko hoče nekaj povedati. če ima uspehe, je to toliko lažje. Talent je sicer prirojen, vendar ga moraš izšolati, kar pomeni, da moraš ogromno delati. Meni je bil čas še naklonjen, saj sem kot amater lahko ogromno dosegel. Danes mlajši ljudje tega ne morejo več, zato se odločajo za študij fotografije in to v tujini, ker pri nas visokih šol za študij fotografije nimamo. Mislim, da imamo že okrog 30 do 40 ljudi z visoko šolo.« Mnogim od teh ljudi ste bili tudi mentor. Dva sta diplomirala na univerzi v Pragi in celo študenti umetnostne zgodovine si pomagajo z vašo dokumetacijo? »Že pred tem, ko sem začel razstavljati, sem zbiral dokumentacijo, ker sem se prek tega učil, saj prave literature tako ni bilo. Danes imam uporabno zbirko podatkov o slovenskih in jugoslovanskih fotografih. To se je razvedelo seveda tudi čez mejo, zato so me tudi v Pragi imenovali za uradnega mentorja.« Zadnje čase manj slikate, tudi manj razstavljate na različnih koncih doma in v tujini, posvečate pa več energije samostojnim razstavam, še vedno pa ste zelo prisotni na razstavah drugih kot ocenjevalec, selektor, član žirije. Kako poteka takšno izbiranje in ocenjevanje? »Merilo je kvaliteta slike, umetniška vrednost in originalnost. Na vseh velikih, torej svetovnih prireditvah, ocenjujejo celo kolekcijo slik, ki jih je fotograf poslal, pa čeprav je razstavljena le ena sama. Ena slika je lahko le slučaj, Brata, 1961 Mati, 1984 več dobrih slik govori že o kvaliteti avtorja. Tisto glavno je originalnost. V fotografiji moraš začutiti od kod avtor prihaja, kje živi in dela. To se v mojih slikah čuti, pravijo drugi. O sliki moraš imeti ogromno podatkov in potem primerjaš z znanim. Dogajalo se je tudi, da so na razstave prihajale reprodukcije znanih del in žirija se postavi v čudno luč, če takšno sliko celo nagradi. Uporabiti se da tudi stil nekega avtorja. Mene so precej kopirali, predvsem način fotografiranja s širokokot-nim objektivom. Pa me to ne moti. Formo lahko prenesejo, objektiv 28 mm, ležeča slika, figura v sredini, dušo pa morajo dati svojo. Ampak dušo ljudi, ki jih slikajo, pogoj pa je, da te ljudi dobro poznaš, najboljše je, če si del njih. V osnovi pa je tako, da moraš fotografije ocenjevati na enak način (bodisi, da je to akt, portret ali dokumentarna fotografija), zato pa moraš zasledovati in poznati vse tipe fotografij in trend, kam fotografija gre.« Kako nastajajo vaše fotografije? Se pogovarjate z ljudmi, ki jih slikate? »Slikat grem, ko sem spočit in razpoložen. Z ljudmi se najprej pogovarjam, saj pridem čisto blizu. Poskušam jih pripraviti do tega, da popolnoma pozabijo, da sem fotograf. Ko mi odgovarjajo, jih slikam. Naredim veliko posnetkov. Vseh sploh ne spremenim v slike. Že dolgo ne delam več izrezov, ampak uporabim za sliko, ki jo izdelam cel negativ s črnim robom vred. Seveda tega nisem delal na začetku. To pride sčasoma, ko že pri samem slikanju začu- tiš, kdaj si naredil tisto maksimalno.« Kako so nastajali vaši ciklusi? »Ko sem se 1965. leta vrnil iz Ljubljane, sem začel razmišljati, kaj bi pravzaprav slikal. Zanimivi so mi bili ljudje, ki so prihajali na sejme v Ptuj in tako so nastali Portreti s ptujskih ulic. Slikal sem s teleobjektivom od daleč, na nek način s skrito kamero. Okrog leta 1972 sem ugotovil, da me moti, da so ti ljudje pravzaprav tujci, da to ni njihov ambient. Delal sem klasične portrete, glava do pasu, da bi jih iztrgal iz tega okolja. Istočasno sem kupil širokokotni objektiv in se odločil, da bom slikal te ljudi tam, kjer so doma. Ker sem sam Haložan, sem rekel, grem tja. Nastala je slika Deklica iz Haloz, ki je imela velik uspeh. Pravzaprav se mi je dogajalo, da se na začetku vsake serije pojavi fotografija, ki ima velik uspeh in to me je sililo, da sem nadaljeval z delom. Prve koline sem posnel že leta 1971. Naredil sem slike in jih prinesel družini ter si tako pripravil pot za obiske v hišo. Tam so bili seveda tudi otroci. Tako sem slikal več stvari in ugotovil, da koline ne sodijo v ciklus Haložanov, zato je nastal samostojen ciklus. Fotografe sem slikal zato, ker sem proučeval zgodovino fotografije in se mi je zdelo izredno pomembno, da avtorja poznaš, da imaš njegovo fotografijo. Tako sem odkril zelo pomembnega fotografa v zgodovini slovenske fotografije, Kraševca, o katerem ni bilo fotografij, pač pa plošče in reprodukcije iz katerih mi V raju, 1975 je uspelo narediti fotografije kot jih je delal on in na ta način sem se začel ukvarjati z zgodovino fotografije.« Vsak po svoje vidimo fotografije, vsak po svoje iščemo v njih lepoto in sporočilo. Prosila sem mojstra fotografije, da mi razloži sporočilo fotografije Mati in V raju. Izbor ni bil preveč posrečen, kajti fotografija Mati je iz družine, na katero je avtor preveč čustveno navezan. Tam so nastajale njegove fotografije za samostojne razstave. In V raju, meni ena izmed najlepših? »Res deluje na nek način romantično, sporoča pa moje gledanje, da so haloški otroci, kljub temu, da imajo za igro le grmovje in lavor, bolj srečni kot mestni, ki se z mopedi podijo po asfaltu. Nekdo se ob gledanju teh fotografij čuti tudi krivega, da smo na to področje pozabili. Tako so mnogi doživljali mojo razstavo v Cankarjevem do- mu. Spet drugi primer. Rusinja, ki je za njihovo profesionalno revijo naredila prikaz moje fotografije, je poudarila izredno navezanost ljudi na zemljo. In če bi ti ljudje šli vstran, bi se lahko zgubili. Res se marsikateri Haložan v mestu zgubi, ni ne Haložan in ne meščan.« Kaj bi rekli na pripombe, češ, kaj nas slika takšne? »To govorijo ljudje, ki niso več Haložani, ki so šli v mesto in mislijo, da so ne vem kaj, dejansko pa so manj kot ti moji Haložani, ki so izredno odprti in pošteni. Marsikdo me je že vprašal, če mi ljudje ne nasprotujejo. Ne. Ti ljudje hitro ugotovijo, da imam poštene namene, zato se normalno obnašajo. Do ljudi imam človeški odnos. Že na začetku sem se odločil, da ne bom slikal pijancev in bolnikov. če pa še danes kdo reče, da slikam revščino, ta s svojimi čustvi ni na čistem, ne dojame te človečnosti.« zapisala Vera Peklar Pred južino, 1978 I J? f-. I _ j _ _ ■■ lz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu septembru II 1988. Kolona indeksi v tabeli 1 prikazuje proizvodnjo tekočega leta v ■ »MrfVV/ Wl 1 \mß1W 11 primerjavi s proizvodnjo v enakem obdobju preteklega leta ter odnos * dosežene proizvodnje v primerjavi z letnim planom poslovanja 1988. Tabela 1: Dinamika poslovanja — indeksi fizičnega obsega proizvodnje DE / Proizvod En< me 3ta ire Plan poslov. DOSEŽENO INDEKSI 1987 1988 1987/88 1988 IX 1—IX IX 1—IX IX 1—IX 7:5 8:6 7:3 8:4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 DE Proizvodnja glinice Al hidrat t 6.810 74.390 9.519 77.021 8.271 72.932 87 95 121 98 Kalcinirana glinica t 6.440 70.480 8.958 75.804 8.579 73.674 96 97 133 104 Prodani hidrat Al 203 t 380 3.380 138 1.644 143 938 104 57 38 28 Skupaj (kale. gl. + pr. hidr.) t 6.820 73.860 9.096 77.448 8.722 74.612 96 96 128 101 Raztop. vod. steklo 38° Be t 784 7.164 200 6.596 811 7.314 406 111 103 102 Raztop. vod. steklo 42° Be t 16 150 — 95 — 105 — 111 — 70 Zeolit A — suhi t 184 1.684 36 1.297 127 993 353 77 69 59 DE Proizvodnja aluminija Elektrolit. Al — hala A t 1.654 15.104 1.682 15.738 1.458 14.497 87 92 88 96 Elektrolit. Al — hala B t — 10.669 1.937 17.456 652 11.484 34 66 — 108 Elektrolit. Al — hala BP t 2.693 10.511 174 1.767 1.261 7.562 725 428 47 72 Elektrolit. Al — hala C t 3.199 21.969 — — 3.287 20.865 — — 103 95 Skupaj hale t 7.546 58.253 3.793 34.961 6.658 54.408 176 156 88 93 Anodna masa t 924 14.418 587 16.875 1.194 14.760 203 87 129 102 Anodni bloki »B« t — 5.538 — — 766 4.982 — — — 90 Anodni bloki »C« t — 10.082 — — 1.955 13.965 — — — 139 Livarna Al formati — za prodajo t 5.197 37.318 2.485 19.548 4.631 35.624 186 182 89 95 — za izparilce t — — 425 1.840 299 1.421 70 77 — — Al žica — E Al + P -11 t 125 1.146 89 1.255 — 1.008 — 80 — 88 Al trak — ozki za prodajo t 164 1.497 103 1.317 128 2.120 124 161 78 142 — ozki za rondelice t 430 3.930 323 3.088 544 4.493 168 145 127 114 Al trak — šir. za prodajo t 426 3.893 114 1.388 451 2.081 396 150 106 53 — šir. za izparilce t 413 3.773 23 1.055 24 1.422 104 135 6 38 Al zlitine: gnetne t 495 4.522 390 5.231 802 6.668 206 127 162 147 il ivarske t 502 4.612 125 3.654 450 1.748 360 48 90 38 liv. za odlitke t 154 1.377 — — 127 1.090 — — 82 79 Predzlitine: lastna poraba t 74 679 44 697 99 753 225 108 134 111 Drogi za kline in stikala t — — 4 25 31 173 775 692 — — Pretaplj. Al za tuje naročnike t — — 412 1.242 — 2.269 — 183 — — Predelava tokov, za MPPAI t — — — 236 — 374 — 158 — — DE Predelava aluminija Rondelice t 205 1.872 135 1.230 278 1.912 206 155 136 102 Izparilniki t 197 1.797 151 1.101 166 1.475 110 134 84 82 Predelava: rondelle t — — — 329 — 269 — 82 — — izparilnikov t — — — 309 — — — — — — DE LLBK Trbovlje Al odlitki t 154 1.377 133 1.084 118 1.120 89 103 77 81 Blagovna proizvodnja t 7.465 58.034 3.725 35.808 7.024 53.756 189 150 94 93 * V blagovni proizvodnji je zajeto 230 ton Al traku vrnjeno iz Impola iz prejšnjih let. DE Proizvodnja glinice izvoda, je razvidno, da smo DE Proizvodnja aluminija energija, katera je višja od V mesecu septembru smo pri proizvodnji Al hidrata V elektrolizah smo v me- planirane v vseh halah. proizvedli 8.271 ton Al hidra- AI203 v devetih mesecih po- seču septembru dosegli na- Septembra smo proizvedli ta AI203, kar prikazujemo z rabili na tono 101 % boksita, slednje rezultate: hala A 1.194 ton anodne mase in s indeksom 121 % glede na 96 % Na hidroksida, 104 % 1.458 ton (indeks 88), hala B to količino presegamo plan- plan. V devetih mesecih s pare, 88 % žganega apna, 110 652 ton, hala BP 1.261 ton sko postavko za 29 %, od ja- proizvedeno količino 72.932 % električne energije. (indeks 47) in hala C 3.287 nuarja do septembra pa : zna- ton zaostajamo za plansko Pri proizvodnji kalcinirane ton (indeks 103). Skupna me- ša proiövodnja 14.760 ton in postavko 1.458 ton oz. 2 %. S glinice so doseženi naslednji sečna proizvodnja je 6.658 je za 342 ton večja od predvi- proizvodnjo 8.579 ton kalcini- normativi : toplotna energija ton in za 12 % ne dosegamo dene (indeks 102). Pri proiz- rane glinice presegamo načr- (indeks 99), para (indeks načrtovane količine. V času vodnji anodne mase smo v tovano količino za 33 %, v ča- 100), Al fluorid (indeks 25) in od I—IX pa se je proizvodnja devetih mesecih porabili 9 % su od I—IX pa prekoračuje- električna i energija (indeks gibala takole: hala A 14.497 manj petrolkoksa in 8 % manj mo plan za 3.194 ton (indeks 87). ton (indeks 96), hala B 11.484 katranske smole kot smo na- 104). Al hidrata AI203 smo v V tej DE smo septembra ton (indeks 108), hala B-P črtovali, poraba ostalih suro- septembru proizvedli 143 ton, proizvedli tudi 811 ton razto- 7.562 otn (indeks 72) in hala vin pa je enaka planski po- v devetih mesecih pa 938 ton pljenega vodnega stekla 38° C 20.865 ton (indeks 95). Sku- rabi. oz. 28 % planirane količine. Be (indeks 103) in12 7 ton ze- paj smo proizvedli v devetih Septembrska proizvodnja Skupna mesečna proizvodnja olita A-suhega (indeks 69). mesecih 54.408 ton elektrolit- anodnih blokov »B« znaša 766 (kalcinirana glinica in prodani Proizvodnja v kumulativnem skega Al, kar izkazujemo z ton, anodnih blokov »C« pa hidrat) znaša 8.722 ton (in- obdobju I —IX pa je nasled- indeksom 93 glede na plan in 1.955 otn. V obdobju 1—IX pa deks 128), v obdobju januar nja: raztopljeno vodno steklo z indeksom 156 glede na ena- je proizvodnja naslednja: »B« — september pa 74.612 ton 38° Be 7.314 ton oz. 2 % nad ko obdobje preteklega leta. je 4.982 (indeks 90), »C« ' je in s to količino za 752 ton planom, raztopljene i vodno Pri proizvodnji elektrolit- 13.965 ton indeks 139). prekoračujemo plan (indeks steklo 42 !° Be 105 ton oz. skega Al so zaskrbljujoči nor- V livarni se je proizvodnja 101). 30 % pod I planom in zeolit mativi porabe kriolita, kateri livarniškega asortimana od V tabeli II, kjer izkazujemo A-suhi 993 ton oz. 41 % pod dosega v hali C indeks 1.048 januarja do septembra gibala porabo surovin na enoto pro- planirano količino. glede na plan in električna (Nadaljevanje na 9. strani) takole: Al formati — za prodajo 35.624 ton (inedeks 95), Al žica 1.008 ton (indeks 88), Al trak — ozki za prodajo 2.120 ton (indeks 142), ozki za rondelice 4.493 ton (indeks 114), Al trak — široki za prodajo 2.081 ton (indeks 53), za izparilce 1.422 ton (indeks 38), gnetne zlitine 6.668 otn 38), gnetne zlitine 1.748 ton (indeks 38), livarske zlitine za odlitke 1.090 ton (indeks 79), predzlitine za lastno porabo 753 ton (indeks 111), to-kovodniki in drogi za kline 173 ton, pretapljanje Al za tuje naročnike 2.269 ton ter predelava tokovodnikov za MPPAI 374 ton. DE Predelava aluminija V tej DE smo v septembru proizvedli 278 ton rondelic (indeks 136) in 166 ton izpa-rilcev (indeks 84). Proizvodnja rondelic v času od I—IX je 1.912 ton in je 2 % večja od planirane količine, proizvodnja izparilnikov pa je 1.475 ton in je 18 % nižja kot planska postavka. Od januarja do septembra smo v tej DE predelali tudi 269 ton rondelic tujim naročnikom. DE LLBK Trbovlje S proizvodnjo 118 ton Al odlitkov mesečno za 23 % zaostajamo za planirano količino. Prav tako je tudi proizvodnja od januarja do septembra, ki znaša 1.120 ton, nižja od načrtovane količine za 257 ton oz. 19 %. Iz prikazanih podatkov je razvidno, da je mesečna blagovna proizvodnja Al proizvodov 7.024 ton in ne dosegamo planske količine za 6 %, v času od I—IX pa znaša 53.756 ton in prav tako ne dosegamo planske postavke za 4.287 ton (indeks 93). Primerjava na enako obdobje preteklega leta pa nam pokaže, da je letošnja devetmesečna proizvodnja večja za 50 %. Dragica LESKOVAR Tabela II: Pregled porabljenih najvažnejših surovin na enoto proizvoda DE / Proizvod Enota Planski Doseženi normativi Indeksi norm. IX 1—IX 4:3 5:3 1 2 3 4 5 6 7 DE Proizvodnja glinice Al hidrat Al 203 — boksit t * 2,578 2,604 2,604 101 101 — Na hidroksid t * 0,0975 0,0658 0,0935 67 96 — para t 4,344 4,605 4,5.14 106 104 — žgano apno t 0,0734 0,06448 0,06459 88 88 — el. energija kWh 386,495 437,610 426,147 113 110 Kalcinirana glinica — toplotna energija GJ 5,556 5,538 5,487 100 99 — para t 0,045 0,041 0,045 91 100 — Al fluorid t 0,0002 — 0,000051 — 25 — el. energija kWh 39,273 34,324 34,260 87 87 DE Proizvodnja aluminija Elektrolitski Al — hala A Glinica t 1,920 1,920 1,920 100 100 — anodna masa t 0,559 0,626 0,576 112 103 — kriolit t 0,022 0,0204 0,0219 93 100 — Al fluorid t 0,040 0,0571 0,0447 143 112 — el. energija kWh 17.754 18.681 18.261 105 103 Elektrolitski Al — hala B — glinica t 1,920 1,920 1,920 100 100 — anodna masa t 0,560 0,606 0,534 108 95 — kriolit t 0,020 0,0596 0,0334 298 167 — Al fluorid t 0,040 0,0397 0,0418 99 105 — el. energija kWh 17.501 18.256 17.513 104 100 Elektrolitski Al — hala BP — glinica t 1,920 1,920 1,920 100 100 — anodna masa t 0,560 — 0,560 — 100 — anodni bloki t 0,455 0,821 0,705 180 155 — kriolit t 0,030 0,059 0,070 148 233 — Al fluorid t 0,040 0,0592 0,0375 148 94 — el. energija kWh 15.669 17.191 18.191 110 116 Elektrolitski Al — hala C — glinica t 1,925 1,925 1,925 100 100 — anodni bloki t 0,440 0,611 0,622 139 141 — kriolit t 0,001 0,0073 0,01048 730 1048 — Al fluorid t 0,0175 0,0043 0,0133 24 76 — el. energija Anodna masa kWh 13.695 13.641 13.971 100 102 — petrol koks t 0,67165 0,37372 0,60829 56 91 — katranska smola t 0,338015 0,274834 0,30931 81 92 — zemeljski plim Srn3 4,42 4,42 4,42 100 100 — el. energija kWh 150 150 150 100 100 * — programiran normativ ZAHVALA Najprej bi se rada zahvalila tov. Jernejšek Zdravku, poverjeniku IO OOS Vzdrževanje za pomoč in obiske na domu v času mojega bolniškega staleža v letu 1987. Posebno bi še se rada zahvalila tov. Tumpej Jožici in Jernejšek Zdravku za izkazano pomoč pri urejanju dokumentacije za zdravljenje v zdravilišču »Dobrna«, kajti to zdravljenje mi je bilo nujno potrebno za moje nadaljnje delo. Zato še enkrat hvala, v naprej pa jima želim še mnogo delovnih uspehov. Jožica Mernik Posluževalni žerjav v elektrolizi C ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem za darilo sodelavkam in sodelavcem Strojne — Glinice, kakor tudi sindikalni organizaciji TGA. Zahvaljujem se tudi vsem sodelavcem,ki so se udeležili poslovilnega srečanja. Vsem skupaj pa želim mnogo uspehov pri nadaljnjem delu. Vaša sodelavka Štefka Vraz Komu na kožo in komu v zagato letni razpored delovnega časa Ob koncu leta so nam spet ponudili osnutek koledarja letne razporeditve delavnikov —-Razpored delovnega časa za leto 1989. Skrbno smo upoštevali možne kombinacije za razdelitev pravičnosti in ugodja do vseh delavcev DO. Razpored kot vemo zajema izmenski turnsu, kjer da skoraj ni mogoče glede na naravo dela naše DO (procesno) nobenih večjih manipulacij z delovnim časom, in takoimenovano dnevno izmeno (vzdrževanje, uprava, režija itd.), kjer pa na- rava dela dopušča organizacijske manipulacije z delovnim časom. Prav na to slednjo možnost skušam podati nekaj kritičnih pripomb. V notrispravljajoči soboti za predpraznični ponedeljek (dan mrtvih) sem »žical« dva vešča delavca, da bi naj na prosto-postali ponedeljek naredila potrebno dokumentacijo (program litja in črpanja aluminija) za 31. 10. in 1. 11. 1988. Reklame oziroma vabe kot so: »saj potrebuješ nove čevlje . . ., saj bo dež . . ., ne bo snega . . ., nadure . . .,« so ob podobnih podaljšanih praznikih v preteklosti še zvabile koga, žal to pot, ko je na vidiku kar štiridnevni vikend, niso rodile uspeha. Prav to »žicanje« in sočasno dostava predloga razporeditve delovnega časa za 1989. leto na mizo, v katerem nato zagledam prvomajski dopust (šest dni) za dnevno izmeno, mi narekuje, da se lotim tega pisanja. Zakaj? Zato, ker vsa dela dnevne izmene v TGA ne moremo »zakleniti v isti predal« recimo za šest dni (prvi maj 1989), ali za štiri (dan mrtvih letos). »Predal« lahko zaklenejo le tisti delavci v TGA in tudi v drugih DO, ki jim je vsaka noč glede službe vedno enako dolga, tisti, ki jih nikoli nihče ne kliče nazaj v službo, še preden sedejo k mizi kosit, tisti, ki na svojem delovnem mestu ne morejo doživeti strojelo-mov, požarov, nesreč, eksplozij itd. Ni važno za kakšen praznik gre. Vsak pride prav, da ga praznujemo. Rekel bi, da je to ustavna pravica delavca, torej tudi tistega, ki dela v izmenah. V našem okolju so se, oziroma se uveljavljajo naslednji načini praznovanj: PRAZNOVANJE DOMA To je v skladu s predpisi, torej zamišljeno, vendar lahko tudi discipliniranemu delavcu uide stvar iz časovne kontrole, tako, da mora praznovanje čestokrat dokončati na delovnem mestu. Srečni bodimo le, da se mu kaj ne zgodi! PRAZNOVANJE ČUSTVENIH Na vsak način se mora praznovanje odviti točnega dne — termina, oziroma nam čustvo ne dopušča prestavitve svetka na sosednji prosti dan. »Služba ni važna. Pri šefu se bodo že (še) našle ure v dobro, saj v naši izmeni (sektorju) se razumemo, smo složni in familismi.« PRAZNOVANJE OB DELU Tudi takih nas je nekaj, katerih sveta želja je čustvo do praznika izliti prav s sotrpini na delu. Prostega časa je škoda za proslavljanje! Hlebčki za tujega kupca Smo pač taki! Razlike med nami, neglede v kateri razpored delovnega časa spadamo, niti niso tako strašne. Kako »močno« pa je bilo to praznovanje, in kakšne posledice je utrpela družba, kar smo vendar le mi, pa ponavadi ocenjujemo po preživelih praznikih, zlasti še, če so bili ti organizacijsko podaljšani: ali pa vtaknemo glavo v pesek. Z uvedbo prostih sobot pred približno dvajsetimi leti je bila zadeva glede izdelave plana litja in črpanja aluminija pri nas v livarni rešena tako, da smo delali po starem naprej, kot da se ni nič zgodilo. Ves kader, ki v livarni to delo obvlada, dela po posebnem razporedu, mimo tega sprejetega. Ob normalnih sobotah ni problemov, ko pa pride do skrbno planiranih-podaljšanih praznikov, pa se nekako moramo znajti — tudi z že omenjenimi reklamami in vabami, saj vsak delavec dnevne izmene ima pravico delati po samoupravno sprejetem razporedu delovnega časa v TGA. Bilo, kakor bilo, to neodložljivo in odgovorno delo bo narejeno. Nekdo bo verjetno pač moral podaljšane praznike iskati, če že ne drugje oziroma prej, ko bo upokojen. Da posebej ne govorim o vzdrževanju — vzdrževalnikih, ki se tudi štejejo med blaginjo osemurnikov, torej dnevno izmeno. Posledice pustošenja ob podaljšanih praznikih nas — procesne obrate docela dotolčejo in izčrpajo, tako da po preživetju takih praznikov traja nekaj časa, da se »pogorišča« spet sanirajo, in da vzdrževanje spet lahko normalno zadiha. Verjetno bo za leto 1989 obravnavani samoupravni akt že osvojen, ko bomo to brali. Pozabiti pa vendarle ne bi smeli, da smo takrat, ko smo v Jugoslaviji začeli vpeljevati proste sobote in s tem tudi možnost manipulacije z delovnim časom, bili še z Japonci na črti gospodarstva natančno izenačeni. Tudi drugi šolski primeri bi lahko podobno pritrdili domnevo, da nekaj z našim odnosom do dela ni v redu, odnosno, da bomo morali prej ali slej začeti posnemati čase, ko smo še napredovali in nismo bili na vrhu svetovnih dolžnikov. Rajko Topolovec Težko se je sprijazniti z resnico, da našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka IVANA PINTERIČA ni več Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih in darovali cvetje. Posebej se zahvaljujemo osnovni organizaciji sindikata DE Promet, govornikoma tov. Širovniku in Elznerju, za odigrano Tišino tov. Dasku, pevcem TGA in tov. Galunu. Žalujoča žena, sinova Ivan in Lojz z družinama Ob boleči in nenadomestljivi izgubi mojega ljubega življenjskega sopotnika MILANA LONGHINA se iskreno zahvaljujem vsem mojim ožjim sodelavcem za pomoč pri delu v času odsotnosti zaradi bolezni mojega moža. Hvala vsem sodelavcem FRS za darovan denar namesto cvetja, ki je bil nakazan patronažni službi Ptuj. S hvaležnostjo se bom spominjala medicinskih sester ambulante TGA, posebej pa dr. Hromiša in dr. Abbasa za veliko pomoč in človeško toplino ves čas moževe bolezni. Iskrena hvala godbi TGA za odigrane žalostinke. Žalujoča žena Greta Ob izgubi našega dragega očeta FRANCA GOJČIČA se vsem v vaši tovarni in naselju Kidričevo iz srca zahvaljujemo, da ste ga pospremili na njegovi poslednji poti. Prelepo je bilo cvetje, ki ste ga položili na očetov grob. Želimo, da se ga spomnite le kot marljivega in poštenega delavca vašega kolektiva. Govornikom Elznerju, Majcenoviču, Rajhu, Lepeju in godbi na pihala pa velja naša prisrčna zahvala. V Ptuju in Kidričevem: Gojčičevi, Stajnekerjevi, Jančičevi, Medvedovi Težko je doumeti kruto resnico, da ni več našega dragega FRANCA VINKLERJA Zahvaljujemo se sodelavcem za venec in vso pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala osnovni organizaciji sindikata ter pevcem in godbi TGA. Žalujoči: žena Pavlika, otroci in ostalo sorodstvo Ostali smo sami z bolečino v srcu, kajti našega dragega JANEZA VINKLERJA ni več Zahvaljujemo se sodelavcem za venec in vso pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala osnovni organizaciji sindikata ter pevcem in godbi TGA. Žalujoči: žena Anica, otroci in ostalo sorodstvo Iskreno se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem za pozornost, ki so jo izkazali ob smrti moje mame ROZALIJE KUMER ji darovali cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Še enkrat hvala! Franc Kumer POROČILO O KADRIH (fluktuacija JANUAR — OKTOBER 1988) TGA KIDRIČEVO TGA TGA B. LLBK GLIN PROIZ PRED VZDRŽ PROM KK LLBK S. ZAD DRUŽ. STAND. SLUŽBE Stanje zaposlenih 31. 12. 87 2590 2371 384 531 257 543 151 83 219 422 Stanje zaposlenih 1.1. 1988 2590 2382 362 670 111 548 151 94 208 86 72 288 Plan 1988 2681 2423 353 766 117 574 152 78 218 77 61 285 Povprečno število zaposlenih 1987 2563 2361 386 512 255 550 154 81 202 423 Povprečno število zaposlenih 1988 2571 2369 358 657 111 550 152 85 213 85 74 288 Stanje zaposlenih konec meseca 2704 2485 355 746 112 577 160 82 218 92 86 274 — za določen čas 0 20 20 — pripravniki 44 41 15 13 0 6 1 1 3 0 5 PRIHOD: — iz druge tozd 2 25 3 21 3 4 12 8 5 8 — štipendisti oz. pripravniki 49 48 16 18 0 7 1 1 1 0 0 5 — ostalo 299 278 39 122 14 44 16 1 21 8 30 4 SKUPAJ 348 314 57 165 17 72 20 6 34 16 35 17 ODHOD: — v druge tozd 18 18 7 9 1 12 1 6 3 18 — invalidske upokojitve 14 14 4 3 1 3 1 0 0 0 1 1 — starostne upokojitve 33 29 4 9 0 4 4 1 4 1 3 3 — predčasne upokojitve 44 44 19 8 0 10 2 3 0 0 1 1 — ostalo 143 124 19 51 8 17 3 2 19 3 13 8 — (izogibno) 96 84 17 34 5 14 2 2 12 1 5 4 SKUPAJ 234 211 64 89 16 43 11 18 24 10 21 31 FLUKTUACIJA: — celotna 8.0 7.8 15.3 10.7 12.5 6.9 6.4 18.0 9.9 9.8 19.6 10.2 — izogibna 3.3 3.1 4.1 6.1 6.3 2.7 1.2 2.0 5.0 1.0 4.7 1.3 Povečanje zaposlenih (1. 1. 88 = 100) 104.4 104.3 98.1 111.3 100.9 105.3 106.0 87.2 104.8 107.0 119.4 95.1 Povečanje zaposlenih (plan 88 = 100) 100.9 102.6 100.6 97.4 95.7 100.5 105.3 105.1 100.0 119.5 141.0 96.1 Povečanje pov. štev. zap. (plan 88 = 100) 95.9 97.8 101.3 85.8 94.7 95.8 99.9 108.3 97.6 110.8 120.5 100.9 Povečanje pov. štev. zap. (plan 88 = 100) 100.3 100.3 92.6 128.4 43.4 100.1 98.5 104.3 105.1 ERR ERR 68.0 Izdaja delavski svet tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo — Uredniški odbor sestavljajo: Majda Zadravec, Mojca Cafuta, Viktorija Petauer, Majda Lampret, Srečko Širovr ik, Rajko Topolovec, Marija Korada, Franc Sagadin, Ciril Majcen, Janez Liponik, Vera Peklar (odgovorna urednica). Fotografija: Stojan Kerbler, dipl. ing. Tisk Ptujska tiskarna, Ptuj. Člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brezplačno. Rokopisov in slik ne vračamo. Naklada 3800 izvodov. Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije pri IS Slovenije številka 321/172 z dne 24. oktobra 1975. DRUGI O NAS Nova elektroliza daje več kot so pričakovali V ELEKTROLIZI TGA BORIS KIDRIČ PRENEHALI POSKUSNO PROIZVODNJO IN PRIČELI REDNO OBRATOVATI • SPODBUDNI REZULTATI TESTIRANJ • TGA V KLUBU PECHINEY 180 Nova, letošnjo pomlad odprta elektroliza v TGA Boris Kidrič v Kidričevem, je z osemdeset 180-kiloamperski-mi pečmi prenehala poskusno in pričela redno obratovati. Ob navzočnosti strokovnjakov francoske firme Pechiney — od nje je bila kupljena tehnologija — je bilo sklenjeno tudi dvomesečno testiranje. Nad rezultati niso navdušeni in prijetno presenečeni samo naši, pač pa tudi tuji strokovnjaki: meritve in različna testiranja so pokazala, da je nova elektroliza TGA upravičeno uvrščena med najboljše elektrolize v svetu, združene v Klub Pechiney 180. Izkoristek električne energije je bil deklariran z 91.5 odstotka, natančne meritve pa so pokazale celo 96,09-odstotni izkoristek. Deklarirana poraba električne energije na kilogram aluminija je bila 13.5 kilovatne ure, v testnem obdobju pa so porabili samo 12,88 kilovatne ure. Zaradi dobre izrabe električne energije daje zdaj vsaka peč dnevno več aluminija, kot je bilo predvideno. Iz vsake peči so načrtovali dnevno proizvodnjo 1320 kilogramov tekočega aluminija, v testnem obdobju pa so pridobili 1393,4 kilograma dnevne proizvodnje aluminija na posamezno peč. Omenjeni in še drugi testni rezultati so bili dobra vstop- Popravilo ležaja niča za članstvo v omenjenem Klubu Pechiney, kjer imajo svoj sedež zares najboljši. Predstavniki TGA Boris Kidrič so se pred nedavnim že sestali na Norveškem s člani tega kluba, v katerem pa članstvo ni samo čast, ampak tudi obveznost za spodbudne rezultate tudi v prihodnje. Navsezadnje gre za med- narodno priznanje temu našemu proizvajalcu aluminija, ki je z veliko truda in metanja polen pod noge moderniziral svojo proizvodnjo primarnega aluminija. Naložba zdaj, kot je slišati, uspešno vrača vloženi denar s ponudbo aluminija za domače potrebe, uspešen pa je tudi izvoz. VEČER, oktober 1988 Počitek Iz skladišča anodnih kompletov Dosežki v MPPAI Nova alektroliza v Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem dosega odlične proizvodne rezultate V okviru modernizacije proizvodnje primarnega aluminija zgrajena nova elektroliza že nekaj mesecev obratuje s polno zmogljivostjo. 80 elektroliznih peči dnevno proizvede približno 110 ton aluminija, kar zagotavlja skupno letno zmogljivost 40.000 ton. Tako je dosežen cilj, postaviti ob starih elektrolizah novo moderno elektrolizo, kjer se proizvaja aluminij z manj živega dela, z nižjimi proizvodnimi stroški in ta proizvodnja ne ogroža okolja in zdravja ljudi. Peči so velike jakosti toka, s predpečenimi anodami, zaprte, sredinsko posluževane, vodene s procesnim računalnikom in vezane na sistem suhega čiščenja plinov. Najbolj nazorno predstavo o novi generaciji peči in o doseženih proizvodnih rezultatih v novi elektrolizi daje primerjava z rezultati v stari elektrolizi: Stara elektr. Nova elektr. Dnevna proizv. ene peči 370 kg Al 1390 kg Al Izkoristek toka 87% 96% Poraba enosm. elektr. energ. 17360 kWh/t Al 12900 kWh/t Al Poraba anode 550 kg/t Al 410 kg/t Al Poraba fluorovih soli 57 kg/t Al 15 kg/t Al Produktivnost 20 del. ur/t Al 3 del. ure/t Al Emisija fluora v okolje 20 kg F/t Al 0,8 kg F/t Al proizv. na m2 dvorane/leto 1250 kg Al/m21 3500 kg Al/m2 Nova elektroliza je bila zgrajena po tehnologiji francoske firme Aluminium Pechiney. Po tehnologiji te firme obratuje v svetu že nad 2000 lektroliznih peči. Rezultati, ki so na teh pečeh doseženi v Kidričevem, so za kakšen odstotek boljši kot jih dosegajo drugje v svetu. Tovarna anodnih blokov je bila zgrajena na zasnovi strokovnjakov TGA in v sodelovanju s tujimi in domačimi dobavitelji opreme. Gospodarski vestnik, Oktober 1988