A il O KATOLJŠK CERKVEN LIST. »Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velja po poŠti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gi. 20 kr.. za retit leta 1 gl. 2" kr. V tiskarni sprejemana za celo leto 3 gl.60 kr.. za 1 2 leta 1 gl. 80 kr.. za ' « leta 1*0 kr.. ako bi bil petek praznik, izide »Danita« dan poprej. Tečaj Lil. V Ljubljani, 19. majnika 1899. List 20. Na božji poti. 3. 0 marsikaj! . . . A Tvoje slike ni vzel iz duše mi vihar .. . S pozdravom Ti jo, Tolažnica, nocoj polagam pred oltar. Pet let!--in dom je ves prenovljen. pred kipom polno rožnih čas; ko tujca name zro podobe — le Ti kot nekdaj me poznaš: Oživljaš s sveto me tišino, ko jasne zvezde gluho noč . . . Le še, le še! Ah, skoraj, skoraj vrt mojih nad bo spet cvetoč — — Da nocoj me vidiš, mati mila; to bi se ti duša vzradostila . . . Ali ti si daleč za gorami, čas ko polž ti leze sami .. . sami ... Selo spleta spanje v krilu črnem; ti še morda čakaš: kdaj se vrnem Le ugasni lučco, trudna mati! Saj se ti ni treba zame bati ... Mirom hki. Blaženi Ivan Hrvaški. Hrvatje so nasi najbližji slovanski sosedje. Zato hočemo bralcem „Danice" zapisati nekaj črtic iz življenja bi. Ivana, ki je bil rodom Hrvat, živel in umrl pa je na ('eskem kot pu-šeavnik. Cehi štejejo bi. Ivana mej svoje deželne zaščitnike, kakor so sv. Vaclav, Ljudmila, Vojteh, Prokop, Jan Nepomuški, Tiril in Metod. Čehi vedo, da je bil bi. Ivan — Hrvat, in zato so niu ohranili hrvaško ime: imenujejo ga namreč Ivan ali Ivo, d.»rim ostale svetnike istega imena nazivljajo po češko .lan. n. pr. sv. Jan Krstitelj, sv. .lan Nepomuk itd. < eška „Občna cerkvena zgodovina*1 Vso-obecnv cirkevni dejepis . ki jo jc spisal dr. Krv-štutek 1. 1 s s *;., ima kratek njegov življenjepis v L\ delu na strani 4<»0. — P,I. Ivan je bil sin hrvaškega kneza Gestimula prej ko ue iz IkIc Hrvaške tatranske . Pokristjanil so je in odrekel kroni in vladarstvu, ter je odšel skrivaj v puščavo, kjer je oelili 10 let samotaril in delal pokoro. Njegovi bratje in rojaki so ljubiti prečisti« Devico, če pa vedno iz n<»va križaš njenega Sina? Ako tako nepopolno častiš Marci božjo, vzdihni s sv. Alfonzom: ..O Marija, ljubim te. a bojim se. da te prav ne ljubim. Ti si tako čista, a jaz sem tako z grehi omadeževan, l i si tako ponižna, a jaz tako prevzeten. Ti si tako sveta, a jaz tako hudoben. U Mati. stori, da ti postanem podoben. Vzemi moje srce in je pre-drugači. Naredi me čistega, naredi me pobožnega, naredi me svetega. Stori, da ti služim, te ljubim in v tej službi vstrajam.*4 „(Jospod je s teboj'4, tako je rekel angelj k Mariji. Da, da. (Jospod je s teboj, o mogočna presvetla Devica, in če si ti z nami. svojimi otroki, z nami je brez dvombe tudi Bog. O, presveta Mati, o, najčistejša I )evica! ti si naše življenje, naše upanje, naše vse. vse. Toda, čemu te na to spominjati, o dobra, usmiljena Gospodovalka! Moreš li nas pozabiti? Ne, ne. Ti nas ne moreš in ne smeš zapustiti, tega ti ne dopušča materinsko usmiljenje, katero gojiš do nas, svojih otrok. Odkupljeni 8tno z dragoceno krvjo tvojega božjega Sina, zato se s plamtečo, odkritosrčno ljubeznijo zatekamo k tebi. božja Mati, trdno prepričani, da le po tebi moremo priti k Jezusu! A. M. Tri dni iz mojega življenja. Potopisni spominji iz naše gorenske in dolenske domovine. Kot to: r B* seda iladka domovina, AV prideš vri mi iz spominja!* Andr Praprotnik. Ui šole sem se napotil proti cerkvi. Žalni potres 1 18'J5. je bil tudi njo malo d?, n* izpremenil v razvaline, kakor so sploh kraji te okolice, zlasti Vodice, Komenda, Homec. Črnuče in St Jakob to strahovito šibo Božjo posebno bridko občutili. A po drugi strani je zopet jasno razvidno, da oni predobri in vsemogočni Bog tudi zamore celiti rane, kojih zavdaja. V tak dokaz nam je tudi župna cerkev Komendska. Vsa pomlajena se ja vzdignila iz svojih razvalin, prav na moč prijazna je. prostorna, svitla. visoka, zraven pa jako snažna tako da je kar veselje stopiti v njo. Sprelepi, novošegni rumenkasti tlak pokriva tla vse cerkve. Altarjev ima cerkev pet; vsi so lepi, najbolj se odlikuje veliki sv. Petra s svojim bogatim zla-tenjem in nakitjun Orgelj cerkev še nima; naročene so bile baje pri g. Goršič-u, ki je pač prezgodaj umrl glede na umetne izdelke te svoje stroke. Da so vse poprave Kotnendske cerkve morale stati velike svote, vsak lahko spozna, kdor jih ogleduje; Bjg naj poplača dobrotnikom njihove darove! — Komendska župa je zelo stara Že 1. 1323. je pripadala. in pripada še zdaj vitežkemu iedu Ivanov ev ali Maltezov, ki jo tudi oddajajo dotičnim čč. gg. prosilcem, kadar je župnijsko mesto izpraznjeno. Poleg cerkve je stal nekdaj tudi močen tabcr, gotovo za varstvo proti krvoločnim Turčinom. ki so tako pogostno nadlegovali in opustoševali našo ubogo deželo. Zdaj tej stavbi ni več sledu. Poleg taborja omenja Valvaz-r tudi gradu, pa nič drugega o njem ne pove. Bržkone je to sosedni Križki grad. ali kaj. Posebnost pa. ki jo kaže VILI. Valvazorjeva knjiga str. 7n;.. je slika Komendske procesije praznik presv. Kešnjt-ga Telesa, pri kateri je jezdilo na konjih poleg č. g duhovnika več sto možakov. Naprej sta jahala dva jezdeca s cerkvenima zastavama, za kar pa je bil baje pogostni prepir, kedo bo dosegel to čast. da bi bil zastavo noša Zastave so imele obliko dandanašnjih društvenih, ali tudi vojaških. Za gospodom duhovnikom z monštranico so jahali ostali možaki paroma. Pri štirih sv. evangelijih so se morali gnjesti jezdeci okrog altarjev, in je pri tem menda marsikaterega neukretnega jahača stres-I konj raz sebe. Valvazor o tem šaljivo omenja, da se marsikateremu teh konjikov mora priznati, da je molil svojega Izveličarja — v prahu. Kar iz te slike posnemliemo, je tudi to. da se takrat možaki po naših krajih niso brili. cel;> tudi čč. gg. duhovniki ne. — Omenjam naj št. da se je konjska procesija opustila krog 1. 1747. L. lsis so jo baje hoteli Ko-mendčani zopet oživiti. A ustavljali so se temu ČČ. gg. duhovni in tudi deželska gosposka zavoljo ve likih nerednosti in nerodnosti, katere so se pri njej godile: kakor je rado pri izrednih shodih. V Komendi je nad 20 let župnikoval moj dobri znanec še iz mladostnih let. knšk. duh. svetnik č. g. Matej Tavčar — Mnogo dopisov in tudi denarnih podpor sem prejel od letod od njega za njegove so-rodovince. Večkrat sem mu izrazil željo, da ga pridem enkrat osebno obiskat; danes pa, ko bi se bilo moglo to zgoditi, ni ga bilo več tu, in tudi več med živimi ne. Prav ginljivo so vrlega moža bili spremili njegovi hvaležni dolgoletni župljani Komendčani kakih 17 mesecev popred v Ljubljani iz njegovega stanovanja poleg cerkve sv. Petra k sv. Krištofu. LjubljanČanje bi se bili lahko od njih učili, kako naj hodijo za pogrebi: gologlavi in moleč sv. rožni venec, ne pa, kakor se vidi ondi in tudi še marsikje drugej, da gredo pokriti in kažejo v vsej obnaši, da jim je mrtvec katerega spremljajo k grobu. — deseta briga.») Da zamorem spregovoriti kaj več o Glavarjevi bolnišnici, kakor sem obljubil, se moram zahvaliti v prvi vrsti veleč. g. duh. svetniku in župniku Ko-mendskemu Martinu Poč, ki so bili tako prijazni in so mi na mojo prošnjo in vprašanja podali prav zanimivih podatkov. Pač se srečen zamore šteti vsak kraj, kateremu se kak dobrotnik nakloni tako, kakor se je skazoval velikodušno odlični Glavar nasproti Komendi. Glavarjevo ime se tudi naše čase še prav pogostno imenuje. Kedo in kaj je bil tedaj on? Peter Pavel Glavar je bil rojen v Ljubljani 1. 1721. Kedo so mu bili roditelji, ni znano. Brž ko ne je bil rojen v bolnišnici. Izrejen je bil v Komendi pri neki družini Basaj. Štirinajst let starega so 1. 1735 poslali v Ljubljano v normalne šole. Po dovršenih študijah v Ljubljani je šel v Nemški Gradec na vseučilišče, kjer mu je pomagal Jernej Basaj, sin njegovih rednikov, da je dobil privaten pouk in se tako preživil. Basaj sam je pustil študije, šel k vojakom in umrl kot general. Ko je bil pa Glavar dovršil bogoslovje na vseučilišču v Gradecu, prišel je nazaj v Komendo. V tistem času je bil komendator Malteškega reda baron Peter Jakob Testaferrata. Stanoval je nekaj časa v Komendi, tukaj storil veliko dobrega, zlasti sozidal sedanjo župno cerkev in podružnico v Suhodolih; druge pa popravil. Nad učitelj Josip LeviČnik. (Dalje prihodnjič.) Rimsko. Papeževo kronanje v Rimu 16. aprilja 1899. -> Mnogoštevilni ptujci so jako obžalovali, da jim skoro ne bo moč videti sv. Očeta. Kako pa so bili veseli, da so mogli IG. aprilja v cerkvi sv. Petra gledati sv. Očeta v sijaju najvikšega duhovna t<*r slišati ,,cappella papaleB,to je petje papeževih pevcev. Odkar so se krivično polastili Piemontezi Rima, vršila seje ta slovesnost 1. 1 b97 o priliki proglašenja nekega svetnika in letos. Dasi je bilo znano, da se bo cerkev šele ob 8. uri odprla in da bode sv. 03e šele po deseti uri v cerkev prišel, bilo je že po peti uri dosti ') Naši j«* t"li zanimiv, «• >m«' nati>aiti poleg «»n<"j;a. ki j.- ..b t'in ist. m |»r«-dm«'tu govoril. Gl. »Danica« li>t 18. Rim>k<». Rim. lfi. mali-ga travna t. 1. Urednik. ljudi po ulicah, prihajali so gosti po električni in konjski železnici od 6 ure naprej, pa tudi izvoščeki so pripeljali mnogo ljudi, tako da se je do 50.000 ljudi zbralo v Petrovi cerkvi. Dva batalijona peScev sta stražila vhode v cerkev in za red je skrbelo veliko orožnikov in redarjev. Ko so se ob 8. uri cerkvena vrata odprla, dovolilo je vojaštvo vstop le onim osebam, ki so imele vstopnice. V cerkvi so čuvali red papeževi orožniki in iz rimskih mestjanov obstoječa častna straža. V ozadji prezbiterija, pred stolom sv. Petra je bil postavljen papežev prestol, in med tem in med velikim oltarjem so stale preprogami pogrnjene klopi za kardinale in za dostojanstvenike papeževega dvora. Poleg sten so bili napravljeni odri za odlično gospodo in sicer na evangeljski strani tik papeževega sedeža za Člane vladarskih hiš. za prestolonaslednik Švedsko in za princezinjo Matildo Burbonsko, grofinjo Trani, — za velikega mojstra reda Maltezov, diplomatični zbor, družino Pecci in svetne komomike: na epi-stelski strani pa za družine dveh asistentov papeževega prestola, knezov Orzini in Colona in za rimsko aristokracijo Na obeh straneh velikega oltarja so bili nižji sedeži za osebe s posebnimi vstopnicami in za poslanstvo iz Carpineta, rojstnega papeževega mesta. V sredi ladije je bil poseben 8 metrov širok prostor ograjen za papeževo spremstvo. Desna stranska la-dija od kapele sv. Zakramenta do kapele žalostne Matere Božje je bila z rdeče svilenimi pregrinjali zaprta Na nekem stebru velikega altarja je bilo papeževo pismo prilepljeno, vsled katerega je bil pooblaščen kardinal Mazzella, da mašuje na velikem oltarju sv. Petra, na kterem sme le papež opraviti daritev sv. maše. Ob 10'/4 uri došel je sv. Oče v za prti nosilnici oblečen z moceto in štolo v kapelo sv. zakramenta, od koder ga je spremila bazilikina duhovščina v kapelo žalostne Matere Božje. Tukaj se je dal obleči v slavnostno svojo obleko. Na glavo so mu postavili trojnato krono: tijaro Potem se je vsedel v prenosljivi tron. Nesli so ga za naprej korakajočo sijajno kortežo ali za spremstvom med dvema velikanskima pahljačama iz štrusovih peres. V cerkev je prišel ob 10»^ uri. Burno ploskanje, s kterim so ga vsprejeli, je preslulo glasove sikstinskih pevcev in srebrnih trobent. Pri vstopu na sedež so vzeli tijaro papežu raz glave, in dali mu škofijsko pokrivalo. Na obeh straneh so stali kardinal L<*docho\vski kot službujoči duhovnik in kardinal Macchi in Steinhuber kot častna kanonika. Potem ko so se kardinali papežu priklonili, začel je kardinal Mazzella kot suburbikanski škaf peto mašo, ki je trajala do 12 ure. Sv. Oče se je zopet; vsedel v nosilni sedež in se dal nesti na pred confessio napravljeni oder, od koder je podelil slovesen blagoslov. Pri izhodu iz bazilike je bilo plo skanje še burnejše, kakor pri papeževem vhodu. Med navzočimi v cerkvi je bil tudi italijanski vojni minister poleg drugih političnih oseb. Bil je ondi tudi general Riccioti Garibaldi. Ko je papeža njegov telesni zdravnik dr. Lapponi na večer obiskal, rekel mu je papež: „Izrednega obiska Vas oprostim, počutim se pa bolje kakor včeraj." To je ob kratkem opis redke slavnosti. ki. e je v Rimu vršila drugo nedeljo po Veliki noči, t«, je prav tisti dan, ob kterem smo zapeli po naših cerk"ah „Te Deum laudamus" v zahvalo, da je sv. Oče no težki bolezni popolno okreval in ozdravel. — Naj ta spis sklenem z besedami, s kterimi moli sv. cerkev za papeža in ki pride iz srca vsacega katoličana ter tudi vernega Slovenca in kterim ves slovenski narod z navdušenjem pritrjuje. „Mili Bog naj ga ohrani, poživi, srečnega stori na zemlji, ter naj ga ne da v roke njegovim sovražnikom." /upnik Ahjzij Kummer. L Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec aprilj 1899. (Spis potrjen in blagoslovljen od sv. Očeta, i a) Glavni namen Bonifacijem drižba. b) Posebni nameni: 19.^ Sv. Peter Cel. R«6nična skromnost. Mnogi zaslepljeni po prevzetnosti in samoljubju Pravočasno napisanje važnih oporok. 2<>.) Sv. Bernardin SIJenskl. Hožji blagoslov za prrosno-valna prizadevanja sv. očeta Klicanje presladkega imena Jezusovega v stiskali in potreba i. liagokletneži 21.) Blnkoštna nedelja. Obnovljenje grtfint, a sveta v sv. Duhu. < erkveno učilstvo. Krščanski knezi in vladarji. 22) Blnkoštnl ponedeljek. Da bi, ki so oslabljeni v ven. poskrbeli za pridobitev milosti, ki so jo prejeli pri zakramenta sv. birme. Zabranitev socijalistiškega ljudskega zapeljevanj.*. Azijv in Afrika. 2.s.) Blnkoštnl torek. Po Kdna prostost sv. cerkve pri njenem delovanju, llešitev šolsuega vprašanja v krščanskem smislu Prosilci za službe. 24.) Marija, pomoč kristijanov. Cesar avstrijski Da bi prišteli ..kraljico" Magdaleno med blažene (t I6i»«i 26.) S?. Gregor VII., papež. Sv. oče Pospeševal« i molit-venega apoitoljstva. Več ceikvenih stavb. Mnogi budo skušani in trpeči. -V. Raznoterosti. Šmarnice v Šenklavži. iL majnika za 4 majnik. Svetnica tega dne — AvgušfTnova mati, sv. M-jnika se je rodila v Tagasti. mestu najbogateje tadanje rimske provincije v Afriki. Z bogastvom gre pa mnogokrat razkošje roko v roki. Stariša sta jej bila kri-atijijna; a ne mati in ne oče — pobožna pestunja jej je vcepila tisto živo vero. ki jej je bila sidro življenja. Prošnjo, naj se mu ne zameri — je pripovedoval govornik podobno razmerje v svoji domači hiši ob svoji osebi. Tudi njemu je namreč verna švabska pestunja utrdila že otroka tisto vero. koje mu niso mogli več iztrebiti trije domači pou*itelji, vsi naročeni z univerze; vsi trije pristni nemški „burši." Ne da bi jo bili vprašali— šega je takrat tako peljala — so Moniko stariši dali v zakon možu-nekristijanu. ki je imel povrh še tri hibe: jeznost, upijanljivost in do nje nezvestobo. Težka butara tak mož! Najstarejega sina Avguština je oče pokvaril sam s tem. da ga je uvajal v nenaravna gledišča, starega šele 11 Int. Postal je Avguštin povrh še neveren in bil tak do svojega 30. leta Zgodilo se je Avguštinu torej, kar popisuje v svojih divnih .Spoznavanjih" sebe misleč: „Nikdo ne postane neveren; razun če je bil nečistnik že poprej." S tem vam je naslikano strašno stalo Monike. svetnice v taki rodovmi. A zmagala je s potrpljenjem M »ž je postal kristijan. Z-^ne. sve. tujem Vam. ne sporekajte se z možmi, — tudi, ko bi se možje vdali celo neveri. Ne ugovarjajte jim nikoli. Mesto ugovora se možu zastavi raje vprašanje: wKaj pa. če bi tako bilo?" In zmagale bote! Monika je molila in delala tako — niti možu niti slabemu sinu Avguštinu ni ugovarjala nikoli. Spreobrnila je iz lahkožive vere, koji se je udal — iz manihejizma — tudi sinu. — Krščanska mati zmaga nekrščansko ljudsko šolo, nekrščansko gimnazijo, nekrščansko visoko učilno, da ona zmaga državni zbor. Krščanska mati zmaga vse. — Zato je Monika vračajoč se iz Italije v Afriko v rimskem pristanišči v Ostiji umiraje ob svojih molitvenih pridobitvah vesela ločila se s sveta, svojega Avguština le samo tega proseč: naj jo ohrani v mislih ob Gospodnjem altarji. — 4. majnika je govoril pridigar še o drugem svetnikV~Te|?r"Mega dne: o sv. F1 o r i j a n u. rimskem tribunu. primerom toliko, kot hi bil pri nas polkovnik. Odsluženi vojaki so prejeli za nagrado kako zemljišče blizu svoje zadnje posadke. Florijan se je naselil v Laureacum Lorch ali Enns blizu Lfnca. Svojo vero odločno trdeč je bil utopljen umirovljeni vojak Florijan v Auiži. Razun duhovnikov j« največ vojakov v prvih časih živenje dalo za Kristovo sv. vero. To je tudi naravno tako: kdor je trdil to sv. vero. on je moral biti pogumen; pogumen. kot vojaštvo pogumnosti zahteva. Častna beseda. to vojaku tudi danes ni dosti; vera mu mora še biti in zvestoba — pjtem vladar vojaku zaupati sme. Za Rimljanov so bili cesarstvu najopasneji kraji ob Donavi. Dravi in Savi — zato so se poslali sem naj-hrabreji vojaki in ti so bili pogostoma kristijani. Tako jM prišlo da se je v krajih ob Emoni —Ljubljani. Oleji — Olji. Petovium—Ptuji. Laureacum— Lorch—Krnsu. posebno še krščanskim vojakom zahvaliti za vero — Čudno pa to ni: saj je že pod Kristoviin križem poleg duhovnika evangelista Ivana, pravnika Nikodeina. kamenarja Josipa iz Arimateje — neustrašeno svojo vero v Krista pričal uprav tu stoječi vojsčak. rimski stotnik vekovito besedo: „To je sin Božji(i redn.i — 5. majm^a je govornik zopet pridigal o svetniku tistega tine — sv. papežu Piju V., in primerno času. v katerem se toliko govori zoper papeštvo. — zlasti od strani protestantov — spregovoril nekaj besedij o papeštvu. Rekel je, da je med vsemi papeži za Nemčijo, Avstrijo in posebej za Kranjsko največjega pomena Pij V. Bilo je i. liMi. ko je hrabri Nikolaj Zrinjski branil Siget proti Solimanu Krasnemu, ki je sicer zmagal a izgubil življenje. Na njegovo mesto je prišel Murat III. Ker je pa turška vojska trpela velikanske izgube, vrnil se je Murat v Turčijo. Ko je umoril svojih šest bratov, napravil si je načrt, ki ga je imel tudi njegov oče — sklenil je podjarmiti vso Evropo. Njegov oče je skušal to doseči na suhem. Murat pa na morju. Zato je zbral okoli 250 ladij, in jadral proti Grški. Evropski vladarji so imeli toliko opraviti, da se niso nič zmenili zanj: v Avstriji je imel Karol opraviti s protestanti, na Francoskem so divjali hugenotje, v Belgiji kalvinci in v Angliji anglikani in prezbiteri-janci Gotova bi bila tedaj Evropa žrtva muhameda-nizma, a tu se je oglasil sv. Oče Pij V. Hitro je poslal svojega izvrstnega državnika Muroneja na razne dvere, Marija prav gotovo pomaga, ako jo le z zaupanjem prosimo 2 ) Krščanski vojak je silen junak. 3.) Kako po krivem bodisi ali iz nevednosti ali iz hudobije se papeštvo prezira. — Dne jLjaaipika. j« dal sv. Janez evangelist povod, da je govornTK začel govoriti o veri. Odbral je najprej vprašanje: „Ali je v resnici omikanca nevredno, sploh kaj verovati, česar on sam ni videl ali poskusil? Da bi znali pravi odgovor na to vprašanje, razložil je najprej besedo verovati. Ta se rabi v trojnem pomenu isosebno v nemškem). Prvi je meniti. N. pr Menim, da bo jutri ravno tako slabo vreme kakor danes Drugi dan pa je prav lepo. — Drugič se pravi verovati: imeti kaj za resnično, kar so meni drugi povedali, ki imajo avtoriteto ali veljavo. N. pr. Oče vpraša sinčka, ko pride iz šole: „Kaj ste se danes učili? Sinko: Računati. Oče: No. koliko je dvakrat dve? Fantek odgovori: Dvakrat dve je štiri. Oče: Od kod to veš? Sin: Gospod učitelj so povedali; to učitelj vedo in tudi hočejo učencem resnico povedati. I čenček učitelju trdno veruje da je dvakrat dve štiri. Tretjič pomeni verovati tudi vedeti reč, katero sami spoznamo. N. pr. ko je oni fantiček prišel v četrto latinsko šolo ne veruje več, da je dvakrat dve štiri, zato ker je učitelj povedal, ampak ker sam to razvidi, on sam šteje na prste, in se prepriča, in ve da je dvakrat dve štiri. — Torej, ali je sramotno za omikanca, če veruje? — Da ni sramotno za omikanca kaj verovati, spričuje drugič vse znanstvo v celoti in vsaka veda posebej, n. pr. zgodovina, zemljepisje itd. Glejmo učitelja v šoli. On pravi: Glejte, otroci, to je črka a; recite „aB. In ves razred se zglasi „aa. Le samo neki učenček dvigne roko in pravi: prosim gospod učitelj, jaz ne verujem da j§ to „a", dokažite mi. In gospod učitelj mu ne more dokazati. Vidite, kako sloni vse imenovanje črk in potem tudi vse branje in pisanje na veri. — Glejmo zdravnika. On se je v gimnaziji in na visokih šolah pridno učil naravoslovja. Tukaj mu je učitelj kazal različne rastline in pravil: vidite, ta rastlina je strupena, ta ne. In ta učenec veruje besedam profesorjevim in tudi profesor veruje besedam svojega učitelja, ki mu je to povedal. Glejte, če bi hotela vrjeti. zato ker sta sama skusila, morala bi prej vse rastline povžiti. — Tako je tudi pri pravniku ali juristu. Vsa znanost torej sloni na veri, kakor steber na svojem fundamentu. Na veri sloni tudi vsa družinska sreča. Mož mora vrjeti zvestobi svoje žene in narobe. — In kako da otrok precej ve, da je ta »li ta njegov oče in ta ali ta njegova mati ? Nekateri pravijo: to mu kaže posebna ljubezen, katero razodeva svojemu otroku. Pa ni res! Koliko je starih mater in tet, ki otrokom skazujejo vso večjo ljubeznivost kakor mati. In vendar bo otrok vedno rekel: To so moja mati, to je pa moja teta. Odkod to? Ker so mu povedali, to je tvoj atej, to tvoja mama. — Na veri sloni vse naše gospodarsko življenje itd Torej vsemu je poilaga vera. In sedaj naj pride kdo in naj pravi: Omikane* je nevredno, da kaj veruje! — 7. mejnika. Podlaga vsemu je vera Še torej vdPttJetofl 0 zemeljskih stvareh temu ali onemu, zakaj bi ne verovali Bogu, saj če ni sramotno prvo, tudi ne bo sramotno drugo. Toda ali paje Bog? — Glej, ti si podedoval po očetu lepo, vehko hišo in z njo še mnogo posestva. Sedaj pa pride k tebi nekdo in pravi: „Ta hiša ni tvoja, to posestvo ni tvoje, ampak vse je moje. Čudno ga pogledaš, saj že veš od svojega očeta, da so tudi oče podedovali po svojem očetu in da je to posestvo že toliko in toliko let pri tvoji rodovini. Kdo mora seiaj dokazati, ali ti, da je tvoje posestvo, ali tisti, ki ugovarja, da ni tvoje? Znano je pravilo pravo slovcev : melior est conditio pos^identis, to se pravi: Jakopu. ki ima neko hišo že dolgo v posesti, ni dokazati, da je njegova, ampak Andreju, ki Jakopu ugovarja. Čujte sedaj: Resnica, da je Bog, je stara že tisoč in tisoč let in milijoni in milijoni ljudij so verovali in še verujejo to, zato nam ni treba dokazovati da je Bog. ampak tisti, ki nam pravijo, da ga ni, nam morajo dokazati, da ga ni. Vendar pa hočem — tako je nadaljeval govornik — dokazati, da je Bog, Glejte, tukaj imam uro: Vidite, iz česa je, vidite, da ima kazalce in mnego kolesec i. dr. Kaj ne, kako bi se smejali, če bi vam rekel, da se je sama naredila. Glejte, svet je velikanska, preimenitna ura, v kateri se vrti ne-številno kolesec. In sedaj pridejo in pravijo: svet se je naredil sam! Ali mislimo si veliko tvornico ali fabriko, kjer je na stotine strojev. Kažoč kak stroj bi ti kdo rekel: vidiš, tole se je samo naredilo. Ali bi se mu ti ne smejal, ko vendar veš, da je bilo treba inženirja, ki si je sestavil ves načrt za to zgradbo in je potem različnim delalcem dal narediti različnih stvarij, in je rabil zidarje, da so postavili zid i. dr. Vidite, svet je tudi tovarna in tudi za svet je bilo treba velikanskega inženirja mojstra, in temu pravimo Beg. Toda inženirja sem že videl, tako bo rekel kdo, Boga pa še nikoli, torej ga ni! Govornik je povedal sedaj izgled iz svojega življenja. Bilo je — pravi — pred 10 leti, ko sem na svojem potovanju obedoval v gostilni na kolodvoru Tam zraven mene pri drugi mizi je bilo precej mladih gospodov uradnikov, ki so nalašč zato, ker je blizu njih sedel duhovni gospod, zabavljali zoper vero. Jaz dolgo poslušam mirno. Ko pa neki gospodič slednjič reče: „E. kaj boste govorili o veri, to ni nič. Boga ni, jaz ga še nisem videl," me posmukne jezica, vstanem. in stopim k mlademu gospodu in pravim: „ Čeprav me je sram. da se jaz siv mož dam učiti mladeniču, kateri je še mlečen pod nosom. Vendar Vam verjamem na prejšnje besede, (namreč da tega ni, česar še kdo ni videl s svojimi očmi) in trdim: Kes je, še nikdar nisem videl Vaše pameti, torej je nimate!" Glasen smeh tovarišev je udaril na uho gospodu, ki je glasno ugovarjal mojim besedam. — Gospodje poslušalci! Imate li očeta. Vi pravite: ,Da, seveda, ako je sin, mora tudi oče biti." In jaz: „Ni res, jaz ga še nisem videl", torej ga nimate — Bil sem dolgo časa prjfesor zgodovine in zemljepisja — pravi govornik daljo — in mislite, da sem bil zraven, ko so Cezarja zabodli, ali mislite, da sem bil zraven, ko so Karola Velikega venčali, da, tudi v bitki pri Vatrlo nisem bil. in vendar sem verjel, da se je to zgodilo, in predaval v šoli. Ia kot profesor zgodovine in zemljepisja sem pripovedoval o Afriki in Ameriki, :n mislite, da sem bil kedaj tam — Tedaj po Vaši trditvi Amerike ni! saj je nisem videl! — Vidite, kam se pride, če bi bilo treba verovati samo, kar človek vidi! Da. če je sin, mora biti tudi oče. In ako gremo tako nazaj, pridemo do Adima in K ve, in tuii ta dva sta imela očeta — Boga, ki ju je ustvaril. Toda morda se bo kilo oglasil: Kaj pa descedenčna teorija — ali je ne poznatePo tem nauku se je človek razvil iz nižjih živalskih vrst, da je postal to, kar je sedaj. Dobro! recimo, da se je tako zgodilo. Toda to se je gotovo zgodilo po določenih naravnih postavah. Kjer so pa zakoni ali postave, tam je tudi zakono- ali postavodajalec in to je Bog. — Ako bi prišlo tisoč in tisoč in milijon slepcev, in bi trdili, ni solnca, saj ga ne vidimo. Kdo jim bo verjel? Solnce sije. čeprav slepec ne vidi. Tako je! Bog je. čeprav ga tajite! In kakor čuti slepec solnčno gorkoto, tako j« tudi pri veri. So ljudje, ki so prišli ob njo, večinoma vsled slabega izgieda drugih. Bil sem osmošolee 1 (»letni mladenič, — pravi govornik — in nisem imel nič vere. Moji tovariši so rekli: ni Bjga, in jaz sem trobil z njimi, da bi me ne imeli za neomikanega — Toda taki ljudje, ki taje Boga, pa le čutijo v srcu — kakor slepec solnčno gorkoto — to čutijo, daje Bog, in sredi grešnega veselja jim večkrat pride misel: „Ah, se je pa vendar le Bog, gorje moji duši." — (.L X. J1.) H majnika Če se hočeš zvati olikan, moraš biti veren. Prav to. kar je slabo oko brez očal — prav to je um brez vere. Slabo oko brez pomoči ne razloča v daljavi; isto tako mnogokrat um brez vere prodreti ne more. — Kdor je neveren, ta je neolikan. Kaeega neolikanca bi g* smatrali, kdor bi se ne uklonil n. pr. Livingstonovim in Stan-ieyevim razkritjem iz afričanskih pokrajin — če se pa ne uklone Bogu, je pač neolikan tem bolj Koliko štejemo modroslovnih šjI; a druga drugo pobija: toda vsaka je imela svojih pristašev. Ljudm modro-slovcem. se verjame, akoprav se menja njihovo ine-nenje vsak dan — Bogu. večni resnici, pa nočejo verjeti. — Kdo pa piše po časopisih zoper vero, kdo govori zoper vero? Taki pišejo in taki govore, ki še katekizma ne znajo. A njim se vse verjame; Bogu. večni resnici, ki vse ve. se pa ne verjame. Ali je to pamet ? Ali ni to neolika brez meje? D i bi pa mož ne bilo mogoče pridobiti za vero, tega vsaj jaz ne verjamem. In ko bi bili še tako zašli, še jih je mogoče pridobiti — Poglejmo le na Dunaj. Pritrdili boste tej resnici: da ljudem časih verjeti ni mogoče; a Bogu se mora verjeti. —ma|nika. Eden Log bi v a. Tega nam je priča I. naravno razodenje. »o Že pamet človeka vodi do Boga. Če pogledaš to lepo stvarjenje krog sebe; to veličastno gorovije; to neizmerno morje — vprašaš se pač: kdo je to stvarilV Tako vprašanje se tvoji pameti usiljuje nehot»' Ti si lahko odgovoriš Pes tudi to vidi. kar vidiš ti. a odgovora si ne ve; ker nima pameti. Oče jezuit sreča nekokrat svojega součnea oficirja. Videla se nista že dolgo let, šla torej nekaj časa vkup. potem se ločila Ob ločitvi vsklikne častnik součencu jezuitu: .Škoda za te; tako vesel mladenič si bil — kaj pa. ko bi le ne bilo nebes'-4 V eni sapi mu cdgovori duhovnik: .Škoda za te; tako ljubezniv si bil vselej — kaj pa, ko bi pekel vender le bil - Ta beseda o peklu oficirju ni izdonela nič več: sedaj je duhovnik. )o Vest vodi človeka do Boga. Glas vesti se zatreti ne da. Tertulijan je morilcem kristijanov veliko resnico izjavil v obraz jim govoreč: rAnima humana naturaliter christiana — človeška duša je po naravi kristijana". Oče, ljub otrok ti umira Morda že dolgo nisi mislil na .Boga", a sedaj pa nehote sklepaš roke, proseč: .Bog'! ohrani nam to dete Vidiš, kako je tvoja duša po naravi kristijana Na Dunaji sem poznal sedaj mnogokrat imenovanega gospcda Veren ni bil. A, odkar mu je ozdravela edina hčerka, je veren — Prepričal se je, namreč, da je bilo zdravje cd Loga Ko si v strašni nesreči, izvije .*e ti iz notranjega nehote .Bog—moj Bog!" Glej. kako je tvoja duša res po naravi kristijana. — In te vere v Bega se. dragi moj. nikdar odkrižal ne boš. — Ni mi do tega, če tudi to povem. Moja sestra je vzela moža. starišem zoper voljo. Za tri tedne je bila že doma. Izgubila je tudi vso vero. T* čas sem postal duhoven. Ko sem domu prišel, pokleknila je sicer pri moj^m novomašniškem blagoslovu. a križa naredila ni Drugi dan sem šel maševat v župnijsko cerkev; a tje ona ni šla — Ko sem odhajal. rekel sem jej resnobno: .In liog te, ljuba moj.a vender le dobi — če ne kot usmiljen odrešenik pa kot c.»ter sodnik. Za P/a leta dobim vest, da se je vrnila k možu ona, ki 7 let ni bila v cerkvi in ni ta čas naredila križa Vprašal sem jo: kaj jo je napotilo do spreobrnitve. Odgovorila je: tvoja beseda o sodniku in odrešenik u mi ni hotela več iz spominja. 'Jjed^ Umirovljeni gflt^BJm nadzornik Jakob Smolej, vitez reda železne krone, rojen 1. 1825 na Brezji kovorske župnije, je ponedeljek. 15. t. m, umrl. Veliki četrtek obbajanega je ») ur pred smrtjo vsemi sv. zakramenti previdel oče Angelik Hribar, bivši mu učenec. Milo se je storilo hvaležnemu učencu ob tem sv. činu pri učitelji, ki je dospel do zadnje postojanke — do groba vrat. Sredo, 17. t m., ga je spremila nepregledna vrsta ljubljanskega mla-din«tva do kraja večnega miru Smolej je bil šolnik v pravem pomenu besede, svojim učnim tvarinam latinščini in grščini k«'-s kot malekedo. Pesnika Ko-seskega pa je poznal tako in na um vedel brezdvom-beno toliko, kot nobeden drug Slovenec Navduševali so ga njegovi zvonko doneči heksametri. Znane so bile umrlemu do dobra tudi vse ostale gimnazijske učne tvarine. Pri matumem izpitu si ga Čul lahko, kako se je vtaknil sosebno rad v svetovno zgodovino ter izpraševal vešče in umerjeno, kot da je sam profesor tej tvarini. Svet mu je bil verski čut in verska mladinina izgoja. Prišel je nekokrat v poročevalčevo uro iz krščanskega nauka. Karal je mladino, čemu da hojeva že Va ® pred gimnazijskim poslopijem časa gubeč in resno pristavil: .Ali bi ne mogli te '/a ure stopiti v Šenklavž, v škodo bi vam ne bilo, da ste te V> ure tam pri sv. maši ?* Do duše so segle te besede morda bolj še katehetu kot učencem. Vsaj to uro je svetnjak Smolej v živčje zadel, nego duhovnik • katehet. Svoje živeče dni je Smolej rad kregal mrmraje. A ob tej vedni navidezni nezadovoljnosti z mladinskimi uspehi ga v resnici hudega nisi videl nikoli. Kot referentu v deželnem šolskem svetu se mu je nekokrat polaskalo, da sploh ne pozna ostrosti niti do mladine, niti do podrejenega si učiteljstva. Nekako zadovoljnostjo je povzel to nazorovanje in precej dolgo tu razlagal, da se je v dvomnih slučajih vselej raje zglasil učencu k dobremu, nego v kvar; uttteljstvu pa da vsaj škoditi noče, če že vselej koristiti ne more. — Prav tu je v letnem poročilu do ministerstva, vsaj 3krat tudi to povdarjal, kako je kn. šk. Alojzijevišče svojimi dobro izgojenimi in vestno poučevanimi mladeniči tista zaslomba ljubljanski viši gimnaziji, ki jej je neprecenljive vrednobe. Vsako leto namreč pošilja dež. šolski nadzornik odobritvijo dež. šolskega sveta tako obvestilo ra Dunaj. V dolžnost si je smatral poročevalec, da se je Smoleju zahvalil na takem njegovem dobrosrčji. .Storil sem le svojo dolžnost4 bil mu je odgovor. Prav, dolžnost; a danes je možatosti treba, da se hvali cerkven vstav." — Učite-ljeval je na gimnazijah v Ljubljani, v Opavi na Šleskem in dolgo v Ogrskem Požunu. Potem je bil ravnatelj stari ljubljanski gimnaziji in kat tak imenovan deželnim šolskim nadzornikom srednjim kranjskim šolam po svoji, in deželnim šolskim nadzornikom na ljudskih žolah te kronovine pa zoper svojo željo. Ob smrti 74letnega moža bo pač pripuhtela marši-kaka gorka molitvica iz hvaležnih duš učencem, ki jih je imel na tisoče. Komu bodi pa hvaležna mladina, če Smoleju ne bo? Nekteri učitelj se bo spominjal tega očetovskega predstojnika, ki je po svoji gorenski naravi vselej mu povedal golo resnico in tudi poopominjal — a vender imel ob enem pripravljen lek, da je ozdravil tam. kjer je poprej bil ranil. Š Smolejem so v grob dejali mladinoljuba tiste mar-kantnosti, kot slove po njej med Slovenci ime Valentina Vodnika, Matija Čopa, nedosežena učiteljska nadarjenost Janeza Krstnika Kersnika in imeni Peter Petruzzi ter Josip Globočnik. — Tisočem je učitelj Smolej preskrbel tistega bogastva, kojega ne moreta dati ne oče ne mati; tisočem je pripomogel do duševne omike, ki je tat več ne ukrade. — Zato naj velikemu dobrotniku slovenske mladine stotisočkrat povrne tisti Bog. ki je bil Smoleju vseskozi luč na poti njegovega živenja. Listek. Kanonično umeščena sta bila vnebohodni dan v stolnici novoimenovani infulovani stolni dekan, preč. g. Andrej Zamejic in Woll\vitz-Flachenfeldov po deželnem odboru imenovani kanonik preč. gesp. Tomo Kajdiž, deželni poslanec ter bivši moravški dekan. — Umrl je veleč. g. kn. šk. duhovni svetnik Štefan Jakljič, šentviški župnik na Dolenskem. V. M. P. Odgovorni urednik Tomo Zupan. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.