25 Didakta | april 2013 F okus: Učit elje va samopodoba Brezposelnost Karmen Pevc univ. dipl. pedagoginja in sociologinja kulture Brezposelnost je dr užbena resničnost že desetletja. P oja v , ki je v zadnjih letih prizadel tudi Slovenijo in velja za enega na jbolj aktualnih problemo v sodobnega časa. V trenutku soočanja z izgubo za- poslitv e posameznik to doživlja k ot v elik neuspeh, ki mu sledi jo občutki sramu, nemoči, manjvrednosti, strah pred pri- hodnostjo itd. Občutki prepla vi jo t elo in poja vi jo se različna vprašanja: kak o naprej, kak o preživ eti. P ogosto za izgubo zapo- slitv e oseba krivi sebe in ob t em občuti globoko prizadetost. Delo kot pravica Delo je t emeljna člo v ek o va pra vica, ki jo var uje 23. člen Splošne deklaraci je o člo- v ek o vih pra vicah (sprejet a 1 948): ‘’Vsakdo ima pra vico do dela.’’ N emški dr užbeni mislec Karl H. Mar x je delo opredelil k ot na jpomembnejšo, t emeljno člo v ek o v o de- ja vnost. P et er Ashb y pa v sv oji knjigi The long-term unemployed: action for a forgotten million, delo označi k ot moralno pra vico vsak ega, ''t he right to contribut e'' – pra vi- ca prispevati. Ne glede na to, kako opre- delimo delo, obstajajo splošne smernice, ki nakazujejo, da je delo dobrina, brez kat ere t ežk o preživimo. Predst a vlja del našega vsakdanjika, vir finančne neodvi- snosti, sv obode in samostojnosti t er hkrati omogoča aktivno udeležbo v dr užbi, da je občut ek pripadnosti in k oristnosti. Kriza identitete Temelj odnosa do sebe se izoblikuje na t emelju odnoso v z dr ugimi. S pomočjo dr ugih dobivamo po vratne inf or maci je o tem, kako nas vidijo, in tako razvija- mo predst a v o o sebi. V odnosih z dr ugi- mi pravzaprav odkrivamo, kdo smo kot osebnost. Pomembno je poudariti, da je razv oj identit et e vseživljenjski proces, ki g re sk ozi različna preoblik o vanja na vseh življenjskih področjih. Med njimi za vzema področje poklicnega dela zelo pomembno vlogo. Razvoj poklicne identitete je mo- goč le v primer u, k o je posamezniku dana priložnost vključe vanja v socialno ok olje; v tem primeru ga sestavljajo pomembni drugi, kateri v procesu dela opravljajo podobno delo. To je prostor, kjer posa- meznik doživlja sv ojo osebno in socialno potrdit e v , ki služi k ot podlaga, da si lahk o ustrezno razvije videnje sebe in sveta, ki mu omogoča razv oj poklicne identit et e. Sodobne karierne poti so danes postale negotove in izredno zapletene, zaznamuje jih predvsem zmanjše vanje zaposlitv enih možnosti in visoka brezposelnost. Če smo v pret eklosti go v orili o t em, da ima v ečina ljudi v zreli dobi stabilno poklicno pot, danes ni v eč t ak o. P osameznik je prisiljen graditi svojo poklicno identiteto skozi vse faze življenja. Njego v o življenje je post a- lo nestabilno, njegova poklicna kariera prehodna in prihodnost nepredvidljiva – izpost a vljena st alnim tv eganjem in hitrim odločitvam. N a pragu krize identit et e se posameznik sooča tudi z možnostjo izgube zaposlitv e in posledično z izgubo poklicne identit et e, ki se kaže v dv omih v sv oje la- stne sposobnosti. P oja vlja se občut ek, da je posameznik izgubil del sebe, del samospo- štovanja, pojav dvoma v svojo lastno iden- tit eto. P očuti se osamljenega in predvsem izgubljenega. Izguba poklicne identitete tako ponovno postavi posameznika pred vprašanje: »Kdo sem jaz? Kak o, da nič, kar sem počel do seda j, ne določa, kar sem?« Torej gre za prepletanje in soodvisnost razvoja osebne in poklicne identitete. Skrhano, zakrpano Darja Kobal Grum iz Filozofske fakultete v Ljubljani v svoji knjigi Bivanja samopodobe med drugim piše tudi o bivanju skrpane samopodobe. P oja v opiše k ot usodo člo- veka 21. stoletja. Tako imenovana sodob- na samopodoba označuje pre vladujoči življenjski slog današnjega posamezni- ka, ki ga lahk o primerjamo s skrpanim k olažem papirjem, ki je sest a vljen iz raz- ličnih zgodb, ljudi, dogodk o v itd. N eka- t eri psihologi kritično o vrednoti jo t akšno skrpano samopodobo in so mnenja, da posamezniku omogoča hitro prilaga ja- nje, flek sibilnost, elastičnost itd. Lastno- s ti , k o s o nu j ne z a p re ži v e tje s odobnega člo v eka. Ob t em se sprašujemo: »Kak o se spopasti z brezposelnostjo ob že t ak o skr- pani samopodobi?« Na novo graditi svojo identiteto in jo sestaviti v smiselno, novo podobo samega sebe, izbirati med danimi možnostmi, biti čim bolj kreativ en, vpa- dljiv, nagnjen k tveganju itd. »Zmorem vse to? Sem sposoben zakrpati zno va načeto samopodobo?« Člo v ek 2 1 . stoletja se na različne načine spopada z življenjskimi situacijami, ki so polni vzponov in padcev in predvsem brez trdnih t emelje v . Hit er razv oj zaht e va njego v o celo vitost in no v e oblik e obnašanja na vseh področjih življe- nja. Ob tem je skrpana samopodoba naj- bolj napor na podoba, s kat ero se je člo v ek kda j k oli moral soočiti. Bivanje v skrpani samopodobi, skrpani tudi zaradi brezpo- selnosti, je danes njegova realnost. Literatura Ka var Vidmar , Andreja. 1 993. Brezposelnost. Socialna Slo v eni ja, 32(5-6), 99- 1 5 1 . Kobal, Darja. 2001. Temeljni vidiki samopodobe. Ljubljana. Pedagoški inštitut. Kobal Grum, Darja, Nuša Leskovšek in Saša Ucman. 2003. Bivanja samopodobe. Lju- bljana: i2. Muršak, Jank o. 2009. Kriza poklicne identit e- t e: vloga poklicnega in strok o vnega izo- braže vanja. Sodobna pedagogika, 60(1), 1 54- 1 7 1 . N epužlan, Sabina. 20 1 0. Psihološk e posledice brezposelnosti. Diplomsk o delo. U niv erza v Maribor u: Filozofska fakult et a.