PoSiarina plačana.
iftev. 11.
Upravništvo ,.Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72
Sihsia vsak petek.
Naročnina: Četrtletno Din 3-—, polletno Din 6-celoletno Din 12-—.
VOLILCI!
Kmetje, obrtniki, delavci, meščani!
Z volitvami v narodno skupščino se bo odločila usoda naše države za nadaljnja štiri leta. Kakšne postave se bodo delale in kako se bo vladalo, o tem bo z večino glasov odločala Narodna skupščina, ki šteje vseh poslancev skupaj 313. Kakor v vseh parlamentarnih državah, tako bodo imele tudi v naši Narodni skupščini odločilno in vplivno besedo stranke, ki lahko radi svoje številnosti sestavijo vlado, in to so samo velike in močne stranke. Volilna borba kaže, da se bije pri teh 'volitvah glavni boj za prvenstvo med	socijalno«, ki je tako majhna, da ne more	Klerikalci ne špekulirajo le, da se bodo poj volitvah zvezali z velesrbskimi radikalci in s tem ogoljufali svoje volilce za vse neštete obljube, ki so jih jim sedaj pred volitvami delali, marveč klerikalci so bili; so in bodo, dokler bodo obstojali največja nesreča za naše ljudstvo. Klerikalci so glavni povzročite!!! sve-
	resno računati niti na enega poslanca, pa tudi razne socialuo - demokratične in	
	komunistične stranke, ki so si med seboi	
	same v laseh in že zaradi razcepljenosti nobena nima niti najmanjšega upa, da bi mogla za svoje volilce kaj storiti. Četudi se drugod kosa z demokratsko stranko, spada vendarle v Sloveniji tudi	
	velesrbska radikalna stranka med male	
	stranke, kajti v njenih skrinjicah bo pri nas le par sto glasov podkupljencev in Nemcev. Le nekoliko bolje od teh omenjenih strank stoji v Sloveniji SLS. (klerikalci). To pa zato, ker so na Slovenskem med malimi strankami oni najjačji, četudi so pri zadnjih volitvah dobili le dobro tretjino vseh glasov volileev Slovenije. Klerikalcev utegne biti v vsej državi izvoljenih 10 do 15. Ako bodo hoteli kaj doseči, bodo morali postati privesek kake velike stranke. To bo mogoče le, če na milost in ne-milosf prodalo sebe in svoie volilco ali	tovne vojne, naše fante in može so gnali
		v prve strelske jarke za habsburške krvo-
		loke. Klerikalci so glavni krivci vseea eoria, pomanjkanja, draginje, nezadovoljstva, ki
		nas danes tepe; kajti večinoma vse zlo
(demokratsko In radikalno stranko, kateri stranki sta bili pri zadnjih volitvah približno enako močni. Demokrati so imeli 316.000 glasov, to je okoli 40.000 glasov več kakor radikali; radikali pa so imeli navzlic temu enega ali dva poslanca več Ifcot demokrati. S tem, da se bije odločilni boj med demokrati in radikali, se bije odločilni boj med velesrbstvom, katerega zastopa radikalna stranka, in jugoslovanstvom, za ka-		današnje dobe izvira še iz svetovne volne.
		Klerikalci so v Beogradu inonarhistl, doma republikanci.
		Na dežel! so hujskači proti meščanom, v Ljubljani oa komunisti, ki nesramno huj-1
		skajo proti kmetom. Obenem so pa postali
		klerikalci z zadružnim denarjem vele-
	velesrbskim radikalcem ali bosanskim	bankirji in kapitalisti. Po vsej Sloveniji oznanjajo avtonomijo, v kateri obetajo ljudem nebesa že na zem-
	Turkom. Demokrati se z niimi ne bodo	
	vezali in celo Radič zanje ne mara. Navzlic temu pa se bo bil pri volitvah v nedeljo v Sloveniji sami glavni boj med	
tero se bore demokrati. Vrši se boj med jpravično, vse narode in vse stanove osre-čujočo demokracijo ter balkanizmom, ko-		lji, ko so pa imeli v rokah narodno vlado.
		ki je bila obenem tudi parlament iu vladar
	demokrati in klerikalci.	takrat s Srbi še ne združene «sIovenske
rupcijo, nasiljem In nepoštenostjo radi-	Vsak glas, oddan za klerikalce, je prav	republike«, pa so sami odpravili celo de-
kalcev.	za prav oddati za velesrbsko radikalno	želno avtonomijo ter uvedli v Beogradu
Radikalci so vse svoje kanone namerili le na demokrate, ker se zavedajo, da bodo vse druge stranke pob r ustali za zajutrek,	stranko.	najhujši centralizem.
	Klerikalci se nikogar tako ne boje kakor ravno slovenskih demokratov; kajti oni se zavedajo, da bo za slovenskimi demokrati stala v parlamentu vsa armada demokratskih poslancev še iz drugih pokrajin naše države. Klerikalci čisto dobro vedo, da bo vsak slovenski demokratski poslanec najmanj toliko zalegel, kot deset klerikalnih. Vsak glas, oddan za male stranke, je	Ali more biti pošten človek za klerikalce, ki hočejo le to, da bi spravili naše šole in vse blagajne pod farovž, s svojimi
če bi se jim posrečilo podreti njihovim nameram največjega nasprotnika, demokratskega orjaka. Čisto jasno je, da bodo v bodočem parlamenta na velike in važne odločitve brez vsakega vpliva vse male stranke. • Med te štejemo našo «Samostojno«. ki »tegne v najboljšem slučaju od 313 poslancev dobiti par poslancev. daUe «narodno-		
		goljufivim! obljubami pa delajo samo na
		to, da ostane ljudstvo od njih duševno od-
		visno, za gospodarski napredek pa nespo-'
		sobno.
		Zato je sveta resnica, da bo glasoval za šibo božjo, kdor bo vrgel kroglico * za klerikalce.
	od volileev proč vržen.	
	Naravnost za šibo božjo pa bo vrgel kroglico, kdor bo glasoval za klerikalce.	
Napram temu Je JDS:
1.	Narodna demokratska stranka, ki hoče z izobrazbo ljudstvu dati sposobnost, da se samo vlada in upravlja v skupščini in po samoupravnih zastopstvih.
2.	JDS. je jugoslovanska stranka, ki hoče enakopravnost vseh plemen in posameznikov. Enake pravice in dolžnosti za vse! Proč s plemenskim bojem, ki veseli Laha, Nemca, Madžara in druge zunanje sovražnike Jugoslavije.
3.	JDS. je socijalna stranka, ki hoče delavstvu iu vsem trpečim slojem priboriti enakoveljavnost, pošteno plačilo za pošteno delo vseh nameščencev in
, . delavcev.
14. JDS. hoče z brezobzirnim bojem z vele-; kapitalom potlačiti draginjo, ki je izvor vseh nesreč v naši državi. 5. JDS. hoče slogo kmeta In obrtnika, delavca in nameščenca, ne pa boj med njimi, boj med reveži, da se veselijo drugi. Ona hoče dvigniti zaslužek teh stanov, da jim bo napredek lažji. Ona hoče red in mir. poštenje v državi po # demokratskem geslu: Svoboda, enakost, bratstvo!
S tem vzvišenim geslom Vas vabimo, da v nedeljo 18. marca vsi oddaste svojo kroglico
v skrinjico Jugoslovanske demokratske stranke,
ta kandidatsko listo
dr*. Žerjava
In
dp. Kukovca.
ki skupno s tovariši kandidati obrtniki, kmeti, delavci in nameščenci bijeta _
boj za zmago pravice in resnice v Sloveniji!
V Ljubljani in Mariboru, I«, marca 1923. GLAVNI VOLILNI ODBOR JDS.
Stanislav Klima:
■vtr
Janošik
(K 210. obletnici njegove smrti.)
(Konec.)
Potem se je Janošik s svojimi fanti oblekel v opravo sodnijskih gospodov ter so hiteli za kočijo. Janošik je bil podžupan, Garaj sodnik, Hrajnoha sodnik-namestnik, llčik in Garko pa sta šla kot slugi z njinu.
Sodnijske gospode na gori sta stražila Djurica in Muha.
Medtem se je zmračilo, tako da so Jano-lik in njegovi fantje nepoznani dospeli do grofovske kočije in kmalu nato tudi na grad k gospodu grofu.
Gospa grofica jih je sprejela kakor prave sodnijske gospode. Hitro je pripravila okusno večerjo in je prosila goste, naj ji oproste, da polaga na mi?o le prenrosto namizno orodje.
Vsak „Ocmsv:nsS" vsgj še tri glasove za J OS.
V nedeljo pride dan odločitve, ko je treba, da državljan stori svojo najsvetejšo državljansko dolžnost ter z volilno kroglico odloči, v kakšnih rokah naj bo država prihodnja štiri leta. Vsak glas je dragocen. Kakor ena sama slamnata bilka ne pomeni mnogo, z bilko pri bilki pa je mogoče pokriti še tako velike strehe, ravno tako zavisi volilni uspeh od prav vsakega glasu.
Do prihodnje nedelje je še nekaj časa, ki ga je treba dobro izkoristiti. Vsak naročnik m bralec «Domovine» je dolžan sebi m dobri stvari, da pridobi v tem času vsaj še tri volilce, ki ne čitajo ^Domovine*, da bodo volih demokratsko stranko. V ta namen obiščite sorodnike, prijatelje, sosede in druge znance. Nagovarjajte svoje sovaščane in če so ti vsi našega mnenja, volilce iz sosednih vasi ali volilce iz sosednih občin, da se odločijo za demekrate. Storite to še pred nedeljo in ne odnehajte prigovarjati, dokler ne obljulrjo, da bedo vrgli kroglico v skrinjico demokratske stranke, ki je na Kranjskem peta (5), na Štajerskem pa prva (1).
Pri svojem agitacijskem delu povejte vo-lilcem:
1.)	Da je v Sloveniji samo demokratska stranka velika stranka, ki lahko kaj stori za naše ljudi. Čim več glasov bo dobila pri nas, tem večji vpliv slovenskih demokratov bo v parlamentu in v vladi.
2.)	Vse druge stranke v Sloveniji so male stranke, katerih poslanci ničesar doseči ne morejo za ljudi. Njih poslanci bodo le kričali in ljudi hujskali, da na ta način volilcem prikrijejo svojo brezpomembnost ter to, da hodijo v Beograd le po dnevnice.
3.)	«Samcstojnim» povejte še posebej, da so njihovi zeleni generali v Ljubljani razbili napredno fronto iz baharije. Škof Jeglič je volil komuniste, minister Pucelj pa ni hotel biti na skupni napredni listi z bivšim naprednim svojim tovarišem dr. Žerjavom, češ, potem bi res izgledalo, da smo «liberalci». Pač pa je vzel na svojo listo Madžara Gezo Hartnerja, veletovarnarja iz Murs!:e Sobote, ki je bil vse življenje sovražnik slovenskega kmeta. Zato je dolžnost vsakega naprednja-ka, da odtegne glas «Samostojni», zlasti tudi zaradi tega, ker je ona največ kriva draginje vsakdanjega kruha, oblačila in obutve.
ker se je pač zelo bala razbojnikov ter je zato vse zlato in srebro poskrila.
Nato je odšla v kuhinjo in Janošik je poslal medtem po rihtarja in zapriseženca. Ta dva sta se čudila, kako je Janošik prišel na grad. Janošik pa jima je strogo zabičil, kako se morata vesti in da on sedaj ni Janošik nego podžupan. Grajski sluge so veselo popivali v krčmi.
Končno je prišel gospod grof pozdravit sodnijske gospode. Toda ti so mu pripravili neradostno presenečenje. Potegnili so iz torbe listino in ga sihli, naj bi jo tudi on podpisal in se s tem odrekel gozda.
Toda grof je takoj uganil, koliko je bilo, da to niso resnični sodnijski gospodje nego preoblečeni Janoškovi dečki. Zato ni hotel podpisati listine.
Janošik mu je takoj prisodil dvajset palic.
Maj bi vsaj vedel, kako tekne pretepanje s
4.)	Vse stare «lifceralce» opozorite, da bodo imeli najlažjo vest, ako gredo volit demokrate. To velja zlasti za one, ki bi hoteli zavreči svojo kroglico s tem, da bi volili NSS ali SKS, ker ti glasovi so izgubljeni za napredno stvar.
5.)	Delavcem povejte, da so njihovi glasovi, če jih hočejo dati komunistom, proč vrženi kakor zadnjič. Delavcem so s svojo vrtoglavo in nesrečno politiko ravno komunisti največ škodovali.
6.)	Republikancem, ki povsod še svoje skrinjice nimajo, recite, da za svojo stvar najbolje store, ako volijo demokrate, ki so vsaj pošteni in odkriti prijatelji ljudstva, drugi so pa sami sleparji in varalice naroda.
7.)	Ni treba dodati, da naj se glavna moč demokra ske agitacije obrne zoper klerikalce. Invalidi brez zdravja, brez nog in rok, žene brez moža, otroci brez očeta in matere so strašne posledice svetovne vojne, za katero je ravno tako sekriv dr. šusteršič kakor škof in cela SLS. Klerikalizem je kuga, ki zlorablja križ, srce Jezusovo in Najsvetejše za umazano svojo pelitiko. Klerikalizem hoče, da bi bila državna blagajna škofom, klerikalnim duhovnom in agitatorjem tako na razpolago za izčrpanje kakor so cerkvene zbirke iz ofrov, za reveže in pogorelce. Če je še kaj pravice, mora Bog blagosloviti vo-lilca, ki pokaže klerikalnim lopovom v volilni skrinjici — figo.
Čitatelji «Domovine», zganite se ta teden in vsak od vas bodi agitator za demokratsko misel, če hočete, da se vam bo že na tem svetu boljše godilo! Ne čakajte na nikogar in sami stopite na delo! Vsak čitatelj naj pri« dobi vsaj še tri volilce za naše geslo:
SVOBODA, ENAKOST, BRATSTVO!
Na dan volitve, v nedeljo, pa se že zgodaj zjutraj vzdignite. Peljite s seboj mlačneže in omahljivce, da hitro volijo. Potem, ko ste oddali kroglico, pa ostanite v bližini volišča in skušajte še tamkaj pridobiti novih i glasov za našo skupno dobro stvar. Bodrite cagovce, pridobivajte nepoučene!
Ako bo vsak «Domovinaš* storil svojo dolžnost, bo v nedeljo zmaga demokratske misli sijajna.
Na delo torej! Vsi v boj za
SVOBODO, ENAKOST, BRATSTVO!
palico, s katerim je tako rad gostil svoje kmete.
Gospod grof je klical na pomoč slugi Ilčika in Garka, rihtarja in zapriseženca.
Toda ti niso hoteli imeti ničesar proti odredbam «gosposke». Tako ni preostajalo nič drugega, kakor kazen prestati in potem —« podpisati.
Šele nato se je Janošik s svojimi dečki lotil večerje, ki mu je teknila, kakor se spodobi. Toda navadno namizno orodje je morala gospa grofica zamenjati z zlatim in srebrnim.
Take šale je uganjal Janošik Toda le dve leti je hodil s svojimi dečki po Slovaškem. Končno so mu napovedale vojno tri župa-nije: liptovska, zvolenska in gemerska, tiste, ki so skupaj mejile na Kraljevo planino. Tam se jih je Janošik lahko ubranil, zakaj v njegovo kraljestvo ni mogel nihče.
Toda naposled so ga dobili vendarle v pest
dela In trptfenia
Še tako Jepe besede in tudi pod prisego dane obljube ne pomenijo prav nič, ako ni volje in sposobnosti, da bi izpremenil besede v dejanja.
Ljudje so danes zato tako zbegani in obupani, ker so izgubili vero v besede in ker ne vidijo dejanj, ki bi jim dajala novega poguma in zaupanja.
«Vssk s.ojo malho hvali, stori pa nobeden nič,» ta obupen klic čuješ neprestano in povsod.
V medsebojnem nezaupanju vse išče moža, ki bi mogel, hotel in znal pomagati; kajti bolj in bolj spoznavajo ljudje, da le delo, združeno s pamstjo, požrtvovalnostjo in piemenitostjo, lahko izboljša težke povojne razmere.
Ljudstvo išče voditelja, ki bi po svojem delu zaslužil, da bi mu lahko poklonilo svojo vero, upanje in ljubezen.
Sredi obupnih razmer pa vendarle, čim dalje bolj prodira spoznanje, da je voditelj slovenskih demokratov
Gregor Žerjav mož, v katerega se opravičeno s čim dalje večjim zaupanjem upirajo oči našega naroda. Kako pa tudi ne!
■ Vse n egovo življenje je ena sama zgodba nesebičnih, požrtvovalnih težkih, pa tudi uspešnih bojev za svobodo, enakost in bratstvo.
Pred več nego 20 leti se je dr. Žerjav posvetil delu za narod. Kot visckošolec je temeljito ižoremenil študentovsko življenje Slovencev. Odvrnil je mlade ljudi od kart, že.isk in pijač ter jih pridobil za izobraževalno d;lo pri samih sebi in med narodom.
To je bil
prvi veliki uspeh
njegovega smotrenega pametnega dela. Istočasno so pa Gregor Žerjav in drugi njegovi tovariši že hodili med ljudi po mestih, trgih in vaseh ter s prosveto, s predavanji in knjižnicami širili samozavest in zavednost!
Takra; je napredna mladina pod vodstvom svojega tovariša Gregorja stopila na pian v boju za naše narodne pravice in svetinje. še vsem nam je v spominu, kako grdo so leta 1908 napadli ptujski Nemci in nem-čiirji dr. Žerjava, pa se pri tem niso zavedali, da je baš mladi Žerjav eden prvih vojsko vodij bodoče Jugoslavije.
Ljubljanski septeinbcrski dogodki,
ki so bili odgovor na ptujske, so nato v glavnem po zaslugi Gregorja Žerjava in njegovih prijateljev, temeljito izpremenili slovensko politiko ter ji zopet dali zanosa in ognja.
Po končanih študijah je Žerjav takoj stopil v politično življenje. Zavihal je rokave za delo.
Z organizacijo podrobnega dela
na vseh poljih naprednega javnega življenja, je vzbudil naprednjake iz mrtvila. Ni se bal
DR. GREGOR ŽERJAV.
: ne dela ne zamer. Trenutni neuspehi niso | mogli zlomiti njegove energije. Dobička za svojo osebo ni iskal nikdar
Zavraina bolezen ga je leta 1910. vrgla na posleljo. Iskal je zdrav ja v Egiptu, a .na domovino tudi tamkaj ni pozabii. Neprestano je pošiljal članke v naše liste, poučeval ter bodril Slovence.
Že naslednje leto vidimo dr. Žerjava med prvimi voditelji volilne agitacije v Gorici, ker se je bil
proti Lahom krat boj
pri občinskih volitvah. Delu v Gorici je sie-diio delo v Trstu, smotreno in energično. Prekinila ga ie svetovna vojna.
Dne 1. avgusta 1914. je avstrijska vojaška oblast iztrgala iz naročja rodbine ter ga odgnala ko{ veleizdajalca
v ječo pri Jezuitih v Trstu. Dr. Žerjav je' bil namreč središče jugoslovanskega proti-avslrij-kega gibanja v Trstu. Okrajno glavarstvo, policija, namestništvo in vojaška oblast, vsi so ga imeli zapisanega kot najbolj opasnega, najbolj sposobnega in najbolj delavnega in požrtvovalnega moža, ki noče' Avstrije in ki ve, da se bližajo habsburškim cesarjem, vojvodom, generalom in vojnim., hujskačem zadaje ure. Z dr. Žerjavom so istočasno privlekli v hudodelske ječe tudi! kmete, delavce, trgovce, obrtnike, študente,; učitelje in druge narodne mučenike.
Iz tržaških ječ so vlekli Žerjava in njegove nove tovariše na rihemberški, odtod pa na ljubljanski' grad, kjer so ostali po več mesecev.
Začetkom oktobra 1914. je bil Žerjav vi zaporih v Gorici, kjer so vodili proti njemu; preiskavo zaradi veieizdaje. Edinole njegov' spreten zagovor ga je rešil sigurne obsodbe in pogreba lici V O'{a škem strelišču. Novembra meseca 1914. so ga izpusiili ,z zapora.
Dr. Žerjav pred vojnim sodiščem.
Komaj je prišel v Trst, je začel iskati zvezo z inozemstvom, da tako v Švici, v Parizu, Londonu in v Ameriki ter je tvegajoč' svoje življenje bil v stalnih stikih z našimi', zastopniki, ki so delovali na lo, da pride tudi za naš narod po končani svetovni vojni odrešitve v lastni državi.
Po izbruhu italijanske vojne so dr. Žer-
]ava	zopet aretirali.
Postavljen je bil pred vojno sodišče v Se-: žani. Nato so ga odpeljali v zapore šentpe-' terske vojašnice v Ljubljani, kjer je bil njegov sosed znani slovenski mučenik in kmet'
Brence, ki je bil kmalu nato ustreljen na Suhem bajerju.
Takrat je dr. Žerjav prestal najhujše čase, svojega življenja. Meseca novembra i915. je:
težko obolel v ječi.
^To se je godilo v osameli gozdni krčmi v Polgori, na meji žUpanije žvo.enske in ge-irerske. Vojski so zvedeli od stare babe, da se tam Janoškovi dečki sestanejo še pošied-njič pred zimo
Vsi so že bil: zbrani, le Janošik še ni prišel. Cigani so jim svirali, ko so vojaki stopili v krčmo. Razbojnika, ki je sta! zunaj na s.raži, so zvezali.
Razbojniki so se branili zaman. Le dva sta- utekla skozi okno. Vse druge so pplovili. Enega so pri tem ubili.
Nato je morala dekla urno umiti kri s tal, vojaki so se skrili in cigani so morali svirati, kakor bi se ne bilo zgodilo nič. Tako so hoteli dobiti samega Janošika. „ Trenutek nato je res,prišel in se zelo začudil, da cigani igrajo v prazni krčmi in da tovarišev ni tu. Sedel je za mizo in si naročil vina in takoj so bili tu vojaki.
Jancšik je skočil v vogal izbe in se odtod hrabro branil trideseterih vojakov. Vsakega,
ki se mu je približal, je zaznamenoval s svojo sekirico. A hoteli so ga dobiti živega.
Takrat je baba, ležeča na peči, vrgla vojakom vrečico z grahom in jim svetovala:
«Nasujte mu graha pod noge!»
Vojaki so to storili, Janošiku je na grahu izpedrsnilo, sekirica mu je padla iz roke in nalo so ga že lahko zvezali. Da bi jim ne utekel, so mu dali na noge štiri cente težke verige. Sekirico so zaklenili v klet za devetero dveri. Skozi esem se je sama presekala, skozi deveto pa se že ni mogla in tako je cstal Janošik brez pomoči.
Odvedli so ga na sodnijo v Miklavžu. Tam so hoteli sodniki, naj bi iim povedal, kje ima skrite svoje zaklade in kdo so mu bili po-msgači. janošik pa, dasi so ga mučili, ni izdal ničesar. Samo to je rekel, da postavi cesarju štiri polke vojske, ako mu dajo svobodo.	'	J
Vzlic temu so ga sodniki obsodili.
Na estrašenje vsem razbojnikom je imel biti na levem boku za. rebro obešen na kiju-' ko. To se je tudi zgodilo 16. marca 1713.' Tretjega dne, odkar je Jancšik visel, pa je prišlo od cesarja pomiloščenje za Janošika.,' Ko so to Janošiku povedali, je zakričal:-«Ker ste me že spekli, me pa še pojejte!»' — in je umrl.
Liptovska županija je.morala potem dolga leia plačevati po štiri mernike dukatov v cesarsko zr.klr.dnico za to, ker je dala usmrtili takega junaka.
(Iz slovaščine poslovenil Fr. G—r.)


62 fantovskega l
(Dcgodblce.) III.
mama
Kdo iz našega okoliša še ni bil na znani Limbarski gori! Gotovo je ta gora znana tudi Vam, Ljubljančani, Tja radi pridete v kras«
Skozi 8 dni so ga pustili ležati v mrzli vlažni celici, skoraj na golih kamnitih tleh s hudo mrzlico. Vojaški zdravnik ni hotel priznati, da je bolan. Šele, ko so mislili, da se mu bliža zadnja ura, so ga prenesli v vojaško bolnico, ki je služila kot bolnica za arestante. Rešil ga je samo dr. Oražen, ki je bil tam vojaški zdravnik. Ob novem letu 1916. so ga nato izmučenega izpustili iz zaporov ter njega in jegovo rodbino konfi-nirali v Gmundenu ^a Nižjem Avstrijskem, nato pa v Gradcu.
Dr. Žerjav v Jugoslovanskem klubu na Dunaja.
Ko se je leta 1917. sestal avstrijski parlament, je dr. Žerjavu uspelo priti na Dunaj. Tu je postal duša poslanskega «Jugoslovan-skega kluba» in izvrševal s pomočjo svojih prijateljev tajniške posle kluba. Pod to firmo je zbiral ogromni materijal o nemških in madžarskih grozodejstvih med nami in v Srbiji. Vodil je vso veliko interpelacijsko ofenzivo proti vladi, v vsem demokratskem jugoslovanskem časopisju je spretno pripravljal novo mišljenje med našim narodom, povsod širil pravo razumevanje majniške deklaracije
združitev vseh Jugoslovanov proti Avstriji, ne pa pod njenim žezlom in v njenem okvirju,
navezal stike med Hrvati, posegal preko parlamenta v svetovno politiko — brestlitovski memorandum Jugoslovanskega kluba je njegovo delo! —, pripravljal in vodil ustanovitvena dela za «Narodni svet» in «Narodno viječe», obenem pa je načeloval veliki, toda tajni organizaciji, ki je delala na to, da izsili konec vojne in razpad stare Avstrije s tem, da pomaga zaveznikom, zlasti Francozom, z važnimi podatki o avstrijski armadi.
Kdor ni videl tega dela, njegove mnogo-stranosti in težavnosti, ta si ga ne more predstavljati. Reči smemo, da bi pri drugih narodih, n. pr. Čehih, ali Nemcih, ali Francozih, takemu možu vse stranke vsak čas izkazovale največje spoštovanje. Ne smemo pozabiti, da je delo dr. Žerjava na Dunaju bilo takšno, da bi ga bili Avstrijci brez obotavljanja obesili, če bi izvedeli le za en odstotek .vsega tega.
nem poletnem času, kajti raz te gore je res diven razgled daleč naokrog. Vidi se širna Gorenjska, znane Kamniške planine in še dolenjske zemlje nekaj.
Naše ljudstvo pa roma tja gori na romarske shode: na binkoštni ponedeljek, nedeljo pred Kresom in o sv. Tilnu. Na Lim-barski gori je namreč znana božja pot sv. Valentina. Seveda ob takih shodih ne pridejfi vsi iz pobožnega namena — zlasti ne bolj mladi svet. Da je temu res tako, mi lahko potrdijo vsi krašenjski gostilničarji in kramarji.
Tudi naš Janez se je v takih mladih letih podal nekoč na Limbarsko goro. Bilo je na binkoštni ponedeljek. Preden je nastopil božjo pot, je imel še prave namene, ali hudi duh, ki je zapeljal naše prve starše Adama in Evo v podobi kače, je premagal tudi Janeza. To pa je bilo tako:
Ko je hodil Janez med kramarji in po strani opazoval brhka dekleta, mu je oko ob-viselo na Klandrovi Urški. To vam je bilo dekle, ki mu takrat ni bilo para pod zvonom sv. Martina. Naš Janez pa tudi ni bil tak, da bi bil le za strašilo y koruzi. O, to pa že ne!
Ob polomu stare Avstrije
najdemo dr. Žerjava v Ženevi, kamor ga pošlje Narodno viječe skupno z dr. Korošcem in dr. Čingrijem dne 22. oktobra 1918. Ko se je vrnil iz Pariza, je postal podpredsednik deželne vlade v Ljubljani. Po odstopu dr. Brejca — meseca novembra 1919. — je on prevzel predsedstvo deželne vlade ter odstopil to mesto klerikalcem meseca februarja 1920. Ko je padla Protič-Koroščeva vlada je dr. Žerjav avgusta 1920. zopet prišel v deželno vlado in to pot kot poverjenik za pravosodje. Pri volitvah za ustavotvorno skupščino je bil izbran na Kranjskem ter odšel takoj — meseca novembra 1920. —
v Beograd,
kjer je neumorno v klubu, v parlamentarnih odsekih ter v skupščini deloval. Celo leto 1921. je posvetil parlamentarnemu delu. Ustava, proračun in ostalo ogromno zako-nodajstvo prejšnje zbornice so nastali z njegovim marljivim, dostikrat odločnim sodelovanjem. Pri rekonstrukciji vlade je bil dne 24. decembra 1921. pozvan v ministrstvo kot minister za socialno politiko.
Velike načrte
je imel in z njemu lastno energijo se jih je lotil. Rešitev invalidskega vprašanja, delavska zakonodaja in prehrana so bila v njegovem programu. Žal ga je že po 10 dneh prikovala" huda bolezen na posteljo in obležal je do avgusta prošlega leta. Ko so prevzeli radikalci vlado, je podal dr. Žerjav ostavko dne 17. decembra 1922.
Ali ima še kdo drugi političnih Slovencev tako trnjevo življenje? Ali je še kdo drugi med nami, ki je kot politik tolikokrat riskiral svoje zdravje in življenje za narod? Ali poznate poslanca, ki bi toliko dela posvečal javnemu blagu, pri tem pa skoraj docela pozabljal nase in na svojo rodbino?
Če kdo, zasluži dr. Gregor Žerjav, da mu 18. t. m. slovensko ljudstvo izkaže svoje priznanje in zaupanje s tem, da izpuste vo-lilci kroglico v njegovo skrinjico, ki je na Kranjskem peta (5.)
Bil je postaven fant, ravno isto spomlad potrjen k «soldatom».
«No, Urška, boš kaj kupila meni?»
«A si ti, Janez, tukaj? Kaj pa bi rad?»
«Kar hočeš, mi pa kupi; od tebe vzamem vse za najlepše!»
Seveda ji je tudi Janez povrnil njeno ra-dodarnost in ji kupil tisto veliko srce s prav prisrčnim napisom. Kaj je bilo na listku prav za prav zapisano, pa se Janez že drugi dan ni več spomnil, toda ne smete misliti, da zaradi tega, ker je na Urško takoj pozabil, temveč ravno narobe: Zaljubil se je tako, da je pozabil na božjo pot, srce in vse drugo.
Božja pot, ki sta jo skupaj naredila Janez in Urška z Limbarske gore nazaj, jo povzročila, da sta si obljubila večno ljubezen in zvestobo.
Janez pa je tudi res ostal zvest fant. Pot do nje je bila tri ure dolga, tam pa njemu vsi fantje sovražni. A on ni imel «zajčjega srca». Bilo je poleti, ko je prišel med te fante v polnočni uri. Preko ramen je nosil cepec kot za mlačev pripravljen. Ko so ga ti vprašali, kam da gre, jim je brez strahu odgovoril ?
Dr. Gregor Žerjav!
Zakaj kandidira m I
Uredništvo «Domovine» me poživlja, naj v današnji številki povem v par besedah, zakaj sem priglasil svojo kandidaturo zas Narodno skupščino.
Priznati moram, da mi je za en del odgovor na to vprašanje skoro pretežak, kajti če pogledam, da bi že zdavno bil lahko odprl odvetniško pisarno in bi lahko v miru živel, ne pa izpostavljal v neprestanem boju v nevarnost zdravje in pridobitne sile, sem res v stiski, kako odgovoriti na zgorajšnje vprašanje.
Ne morem pač reči drugega kakor da. me neka skrita žilica sili, da se v javnosti bojujem za svoje nazore in vzore.
In jaz pravim, da ta žilica ni nobena sramota. Vi vsi, dragi somišljeniki, demokratje, jo imate več ali manj, ko se izpostavljate v boju za velike ideje svobode in napredka, v, boju zoper klerikalizem. Prišli smo v čase, in to v Jugoslaviji, ko z vseh strani pritiskajo na demokrate in jih skušajo uničiti.
Vi pa, dragi somišljeniki, ki zunaj agi-tirate in branite državno demokratsko idejo, izpodbijate ljute napade klerikalcev in komunistov, vi bi ravno tako prišli v stisko, če bi se vprašali, kakšni nagibi vas pri tem vodijo. Sebični gotovo ne, kajti mi orjemo ledino in težak boj je z nevednostjo, nezaupanjem in zakrknjenostjo src. Potrpljenje moramo imeti sami s seboj, z našo mlado državo in s svojimi bližnjiki, ki so se dali zapeljati po demagogih.
Zakaj torej kandidiram in zakaj se Vi borite za mojo zmago? Vodi Vas pri tem naša demokratska svobodomiselna in nacionalna ideja. Vodi Vas ideja socijalne pravice, ki je zapisana na praporu demokratske stranke. Vodi Vas globoko prepričanje, dai le potom naših idej more ozdraveti naša država, ki trpi od onih običajnih otroških bolezni, ki so jih drugi narodi že zdavno prestali. In kakor oče in mati trpita in po trpita ob bolniški postelji ljubljenega deteta, tako bomo mi vsi, ki nam je srečna in zdrava bodočnost naše države in našega naroda na srcu, trpeli in potrpeli in se bojevali brez
«Prišel sem v vašo vas mlatit. Boste videli, da znam dobro ,odrivati'. Če želite, poskusimo!»
Pa fantje se niso hoteli skušati s tem zaljubljenim mlatičem — in Janez je brezskrbno hodil k Urški v vas ...
Med fantovsko veselje spada tudi čas, ko hodijo v jeseni po prosenih kopicah in ma-nejo proso. To delo opravljajo navadno ponoči. Na kopico pridejo skupaj fantje in dekleta. Dekleta so le domača, fantje pa po navadi iz več bližnjih vasi. Da je veselje popolno, imajo na kopici kakega šaljivca ali: celo godca.
Tako se je tudi Janez enkrat udeležil zabave na kopici v sosednji fari. Pa fantje iz iste vasi so kmalu začeli po strani gledati. Janeza, ki je kot zgovoren šaljivec zabaval živahno Marjetko. To zlasti ni bilo všeč Bre-zarjevem šimnu. Kmalu je uvidel Janez, dai se cela zadeva ne bo dobro nehala.
Ko so dovršili delo, jih ie gospodar povabil v hišo ter pogostil. Nekaj časa so bili vsi fantje skupaj in se zabavali. Kar naenkrat pa so vsi odšli, le Janez in Polde ter domači so ostali v hiši.
,-tj iteigo .£voiliiite9£oq dijjbu :<>.
ozira na levo in desno, brez ozira lia lastne koristi naprej, dokler naš narod ne zasede častnega mesta med zrelimi narodi sveta.
Jpini leiainilarii
Pred podržavljenjem stojite! Kaj pomeni za osobje podržavljanje danes, kc ima radikalska stranka vso oblast v rokah, je jasno. Tudi dokler ta stranka ni imela vse oblasti v državi, je bilo slabo za železničarje, ker je smatrala železniški resort iz partijskih vzrokov kot resort, v katerega se ne sme nihče vtikati. Radikalsko saobračajno ministrstvo ni imelo nikdar srca za železničarje, ker ni imelo socijalnega čuta za živi železniški ma-terijal. To čuti prav vse osobje: državnih železnic. Volitve za skupščino so pred durmi. V tem trenutku si režete svojo usodo! Ako si pridobite močnega in vplivnega zagovornika v skupščini ali vladi, potem je vaša stvar v dobrih rokah in brez obupa lahko gledate po 18. marcu v bodočnost.
Najmogočnejši zagovornik po volitvah vam more biti le velika demokratska stranka. Da umeva ona položaj južnih železničarjev, jasno kaže resolucija, ki jo je sklenil zbor zaupnikov te stranke dne i8. februarja 1923. v Ljubljani brez vsake intervencije katerekoli strokovne organizacije in ki se glasi:
«Osobja južne železnice se je v zadnjih dneh polotila nervoznost in strah pred podržavljenjem, ker so mu znane praktike radikalske stranke in njeno postopanje z državnimi nameščenci. Demokratska stranka, ki je kazala ves čas svojega sodelovanja v vladi prvo socijalno čuvstvovanje za vse državne nameščence in tudi ostale gospodarsko sla-bejše sloje naroda in ki je s svojim delom za činovniško pragmatiko tudi dokazala svoj čut za pravo varnost tega najvažnejšega faktorja državne uprave, bo po svojih izvoljenih poslancih vse storila, da se osobje južne železnice — nameščenci in delavci — s podržavljenjem ne oškoduje na pravicah in prejemkih, ki so si jih priborili in jih uživajo sedaj pri južni železnici.
Zlasti bodo pazili izvoljeni poslanci Demokratske stranke, da se novo službeno razmerje južnih železničarjev nasproti novemu delodajalcu — državi ne uredi samovoljno
s strani ministrstva saobračaja, temveč v sporazumu s prizadetim osobjem.»
Kandidati demokratske stranke so vezani na to resolucijo in nikdo ne bo zaradi po-državljenja oškodovan, ako le oni zmagajo pri volitvah. Njihova zmaga vaša zuiaga!
Demokratski železničarji.
Kranjsko
GORNJA ŠIŠKA. Demokratski shod, ki se je vršil dne 4. t. m. v gostilniški dvorani pri „Svedraču" v Kosezah, je zelo lepo uspel. Udeležilo se ga je nad sto naših trdnih pristašev, povrhu pa še par samostojnežev in Smodinov klerikalec. Predsedoval je naš ugledni župan g. Zakotnik, govorili pa so kandidat g. Turk, g. Ribnikar in g. Tomaž, ki so za svoja živahna izvajanja želi navdušeno pritrjevanje. Smodinov junak je hotel z neokusnimi medklici delati zgago; ko pa mu je predsednik podal besedo, se je začel tresti kakor šiba na vodi in ni mogel ničesar zmašiti skupaj, kar je med zborovalci vzbujalo obilo smeha. Smodinov junak naj še torej le nadalje kleplje žgance, preden se hoče zopet poizkusiti na demokratskem shodu. Po zaključku zborovanja so bili vsi zborovalci trdno odločeni, da na dan 18. marca oddajo svojo kroglico v demokratsko skrinjico! — šiškar.
ŠKOFJA LOKA. V nedeljo zvečer je bil zaupni sestanek pristašev JDS v Škofji Loki v dvorani Sokolskega doma. Sestanka se je udeležilo okoli 130 zaupnikov, ki so z velikim zanimanjem in večkratnim odobravanjem sledili izvajanjem sreskega kandidata g. Ambrožiča in ravnatelja Juga iz Ljubljane. Navdušenje za demokratsko stranko je bilo veliko.
LESCE. Samostojni kandidat za okraj Kranj-Radovljica je g. Ivan Ažman, posestnik v Hra-šah. Potrebno je torej, da ga natančneje pre-inotrimo. Po izjavah samostojnih volilcev obstojajo njegove vrline v sledečem: G. Ažman je predsednik SKS za radovljiški okraj. To ga je že tako napihnilo, da se čuti absolutnega gospodarja. Ako se celo kak zaupnik, drzne staviti kako opazko, ki ni po njegovi volji, ga enostavno kot „nezanesljivega" izključi, kar praviloma spada le v odborov delokrog. Zasluga g. Až-
tnana je, da v našem občinskem odboru sedi sedem odbornikov pod komando svojedobnih komunistov. G. Ažman je pri volitvah v imenu večinske stranke ponudil klerikalcem kompromis ter s tem dal maloštevilnim komunistom priliko in čas, da so si vsled Ažmanovih spletkarij pogumno ojačili svojo vrsto. Vsled Ažmanove brezbrižnosti so tudi komunisti bili izvoljeni v komisijo dohodninskega davka. Tudi v tožbi proti Iskri se g. Ažman z navajanjem čisto zasebnih zadev nikakor ni odlikoval, temveč si je s svojim čudnim nastopom odtujil mnogo somišljenikov, posebno Iskrovih sorodnikov. Ako velja kandidat Ažman za tako uvaževanja vredno osebnost, zakaj pa ni postal občinski predstojnik, marveč je bil za župana soglasno izvoljen ugledni g. Vidic. Samostojni zaupniki so si s svojo proklamacijo postavili slab spomenik, pred katerim se ne bodo slepo odkrivali trezni volilci.
JESENICE. Dne 11 t. m. popoldne je priredila demokratska stranka pri nas svoj volilni shod, ki je lepo uspel. Ta nepričakovano lepi uspeh demokratske stranke nam jasno priča, da tudi na tako zvanih proletarskih Jesenicah demokratska misel ni izumrla. Ravuo na tem shodu se je tako jasno pokazalo, da se nahaja dokaj resnih mož ne samo med uradniki, posestniki, kmeti, obrtniki, marveč tudi med delavstvom. Ti možje uvidevajo, da nas iz sedanjega težkega povojnega položaja more rešiti samo delo. Zastonj so vse tiste razredne hujskanje, zastonj vse komunistične fantazije. Ugleden nemški državnik pravi: „Le delo nas bo rešilo!" Rešiti nas pa seveda ne more delo kakega posameznika, delati moramo vsi, delati mora kmet, delavec, uradnik, obrtnik in drugi, predvsem pa poslanci v narodni skupščini in v vladi, da se država prav uredi, da dobimo dobre zakone. Vprašamo se, kdo razen demokratskih poslancev je pa v narodni skupščini res največ napravil. Kaj so delali socijalni demokrati, narodni socijalisti, naši širokoustni klerikalci? Vsi skupaj so samo kričali, kritizirali in zabavljali, a kričati znajo tudi vrabci na strehi. Edino demokratski poslanci, njim na čelu naš dr. Žerjav, so se zavedali, da nas le delo more rešiti. Mnogi delavci | se tega že zavedamo, zato bomo 18. marca oddali kroglice za tiste kandidate, o katerih smo prepričani, da tudi v bodoči skupščini ne bodo rok držali križem.
Nekaj časa nato so pričeli fantje zunaj klicati Janeza na korajžo.
Premeteni Janez pa jih je dobro izplačat! Pod pečjo je dobil pepela in s tem stopil med fante. Na katerega je naletel, mu je z njim potrosil oči; seveda je delal hitro.
Tako sta s Poldetom čisto «gladko» šla mimo njih. Janez je še govoril:
«No, no, fantje, kaj si pa manete oči? Saj menda vendar niste zaspani ?»
Pa kaj so hoteli razjarjeni fantje! Oči so si trebili in kleli . . .
Janez in Polde pa sta si po poti zapela na korajžo tisto:
Smo fantje vas'vaF, se nismo nič bal'!
Doslavek.
Dragi čitatelji in čitateljice! Ko bo zopet Janez dobre volje, Vam še kaj napišem od njega. Upam, da Vas bo zanimalo tudi tisto, kako se mu je godilo v ujetništvu v daljnji Sibiriji. Ker sva zadnjič govorila, mi je naročil, naj v njegovem imenu pozdravim vse čitatelje in čitateljice «Domovine»
Anton Stražar.
Pobožni Hudi®
(Resnične zgodbe v premislek pametnim ljudem.)
Dva človeka, sta šla v tempelj molit; prvi farizej, drugi cestni-liar... Farizej je molil: «Bog! Te zahvalim, da nisem kakor drugi ljudje, razbojniki, krivičniki, pre-šustniki ali kakor ta cestnin ar...!» Cestninar pa jo stal pri vratih in ee ponižno trkal na prsi: «Bog bodi milostljiv meni grešniku...!» Pa povem vam: cestninar je Sel opravičen na svoj dom...
Evangelij sv. Luke, 18. pogl. od 9. do 14. vrste.
Že dokaj let je tega, kar so naš župnik imeli krasno pridigo po evangeliju sv. Lu-keža, ki govori o farizeju in cestninarju. Z izvrstnimi besedami so živo zarezali v snov ter izbičali: samohvalo, hinavščino in opravljanje. Pridiga je imela velik učinek. Posebno na ženske je napravila strašen vtis; nekatere so nemirno prestopale sem in tja, druge se silile s kašljem, tretje polagoma zardevale. Pa tudi moške je pridiga zadevala v jetra;
hiteli so z vsekovanjem, odkašljevali so si in; pogosto nosili pisane robce pred nos...
Zadnjo nedeljo popoldne sem zopet enkrat samotaril in premišljeval svoje spomine. Pa se naenkrat domislim tudi te lepe in poučne pridige, ki sem jo čul pred leti na deseto nedeljo po binkoštih. Pridiga mi kar ni šla iz glave — še manj pa prizadeti poslušalci ... Moje misli so silile dalje, sedel sem torej za mizo in začel pisati nastopne zgodbice.
I.
»Siromakov ne maramo!
Podgričje je srednjevelika vas na Gorenj-i skem. Od treh strani jo obdaja hribovje, le! na zapadno plat je svet odprt in vaščanom se nudi prelep pogled čez ljubljansko, mengeško in gorenjsko polje. Daleč v ozadju stoje na straži Kamniške planine, Julijsko pogorje in stari naš očak Triglav.
Po svoji legi torej vas Podgričje povsem zasluži svoje ime, ker v resnici počiva v zatišju pod gričevjem. Njeni prebivalci so zelo različni po imetju in mišljenju; skoro polovica se jih šteje med gruntarje, nekaj je srednjih, a vendar trdnih posestnikov; ostali pa
LUKOV ICA PRI DOMŽALAH. (Pismo brdskega župljana.) Gospod urednik, moram Vas že tik pred volitvami nadlegovati s kratkim dopisom. O jej, o jej, vse že udriha po grbi SLS, pa naj še jaz priložim svojo. Povsod si že ljudje manejo oči, pa tudi naši farani izpregledujejo; počasi sicer, zato pa bolj stanovitno. Spomnite 6e, dragi volilci našega okoliša, kdo je bil pri nas ob začetku krvave svetovne vojne najhujši avstrijski agent! Bil je iz klerikalne vrste; po tajnem navcdilu je spravljal ugledne mladeniče kot „srbofile" v ječo in na fronto. Sreča za tega lopova, da jo je odkuril od nas, sicer bi mu kdo iz gole hvaležnosti malo porahljal izdajalske kosti. O oliki tukajšnjih tercijalk bi tudi vedel povedati marsikaj, pa se o tem obširneje oglasim kaj v bodoče. Zadnjič smo imeli na mrtvaškem odru uglednega moža; ob tej priliki je neka tercijalka na lepem začela zmerjati vse kropilce, da smo ji komaj zavezali jezik. To je lepa olika, fcajne? Druga je zadnjič oklofutala svojo so-vaščanko, ker ji je ta voščila „dobro jutro!". To se je zgodilo, ko je šla v cerkev, kjer je po maši seveda pristopila tudi k obhajilni mizi. Kratek čas na to pa je že odšla „ričet jest"! Res, nekateri naši klerikalci so pa že tako olikani, da bi jih zato zavidali celo Indijanci. Poznamo poročenega klerikalnega moža, ki je, poročeno ženo hotel z denarjem pridobiti za! svojo »ljubezen". Za take nam ni nič žal, če gredo s farovško stranko! Naj se Ie oprijemljejo rešilne deske „avtonomije", če mislijo, da bodo potem lahko brez skrbi prelamljali deveto božjo zapoved! Napredni volilci, vi pa premislite, da «o avtonomijo klerikalci že sami zafurali. Saj so oni kot prvi gospodarji v Beogradu delali ukrepe po svoji glavi. Takrat so zapravili tudi avtonomijo. Pa njim ni za dobrobit ljudstva,1 njim je le za denar. Vsa zgodovina govori tako: Glejte, pred 350 leti je visoka duhovska gosposka odobravala peklensko mučenje našega kmečkega kralja Matije Gubca. Med vojno zopet so blagoslavljali zvonove in poganjali naše može in fante na fronto. Danes pa jim veter piha dru- \ gače in njihova barka nevzdržno plava proti skali, kjer ji preti pogin. Zato se obupno opri-' jemljejo rešilne deščice — avtonomije, da vsaj na njej rešijo svojo gospodovalncst, toda pre- j pozno! Narod izpregleduje. Na dan 18. mar-! ca bo to tudi javno dokazal s tem, da bo oddal j
| kroglico mogočni demokratski stranki. Naša ' skrinjica je peta!
j ŽIRI. Javni volilni shod, ki se je vršil v nedeljo 4. t. m., se je povoljno obnesel. Poročevalec g. dr. Dinko Puc je v svojem živahnem govoru stvarno, izčrpno in prepričevalno opisal politični položaj glede države, posebej glede Slovenije in j razmerja med strankami in strančicami, kojih " glavna smer je svojeglavno cepljenje moči, kar je sploinosti našega naroda do skrajnosti škod-j Ijivo in jemlje ugled narodu in državi na zunaj i in znotraj. Ožigosal je igro klerikalne stranke z avtonomijo, ki ne pomeni nič drugega, nego stremljenje farovške gospode po nadvladi v Sloveniji. Nekaj navzočih klerikalcev je v začetku i delalo neumne medklice, a temeljita izvajanja govornika so tudi te streznile, da so umolknili. Shod je svoj namen vsestransko dosegel.
POLJANSKA DOLINA. Ko prejmete, volilci, to „Domovino", bcste mogoče že na poti na volišče. Iz „Domovine" ste se že lahko prepričali o ciljih JDS, ki ima pristaše po celi državi. Veliko jih je imelo priliko slišati tudi poročevalca dr. Puca. Slišali ste tudi programe samostojne in drugih strank, pa se vam ne bo težko odločiti za našo strank?, ki ima 5. skrinjico. Dosti smo okusili že klerikalnega nasilja in ravno JDS., dr.- Žerjav, jim je v največje napotje, da jim pšenica ne gre v klasje. Hujskajoči govori, ki sta jih imela zadnjo nedeljo klerikalna kandidata, nas trezne ne spravijo iz ravnotežja. Bro-dar pa še sploh ne. On se je kakor sploh klerikalci valjal za časa vojne v prahu pred habsburškimi trinogi, sedaj pa je očital našemu kralju visoko letno plačo, ki ni v primeri s plačami bivših Habsburžanov. Volilci, če hočete, da se bodo razmere pri nas uredile, oprimite se resne in mogočne Jugoslovanske demokratske stranke in vrzite kroglice v 5. skrinjico. Klerikalizem je bil, je in bo poguba vsakega naroda in države.
PLANINA PRI RAKEKU. V nedeljo dopoldne se je vršil pod okriljem župnika klerikalni shod, na katerem je nastopil kot glavni govornik prof. Mazovec iz Ljubljane. Med njegovim izvajanjem je prišlo do hudih prerekanj, kajti večina ni bila zadovoljna z njegovo demagogijo. Zelo mnogo zabave nam je napravil bivši suplent g. Puntar, ki ni vedel nič povedati, pa je vzel zato v roke liste ter hotel nekaj
' prebrati, česar mu pa poslušalci niso dopustili. Padlo je precej medklicev zlasti na račun gosp. župnika, kateremu se je očitalo, da svojemu očetu ni dal prenočišča, ko ga je prišel opominjat, naj se poboljša. Dalje so se slišali medklici: „Kje je denar za zvonove?" itd. H koncu koncev je nastal tak šum in ropot, da se je mo-rdo zborovane prenehati. — Popoldne ob treh se je vršil shod demokratske stranke v gostilni „Pri mesarju". Zavedni napredni volilci so napolnili ves prostor do zadnjega kotička. Točuo ob 3. uri je oivoril zborovanje g. Horvat, za predsednika je bil soglasno izvoljen posestnik g. Ziherl, ki je po kratkem nagovoru dal besedo g. Janku Žagarju iz Ljubljane. Poročilo govornika so vzeli zborovalci z navdušenjem na znanje ter obljubili, da bodo na dan volitev temeljito obračunali z farovško komando. Na zborovanje je prišlo tudi mnogo zavednih mož iz Cerknice z g. Homovcem na čelu. G. Homovec se je burno pozdravljen oglasil k besedi ter izvajal, da se more razvijati država k blagostanju ie v demokraciji. H kcncu se je soglasno sprejela nastopna resolucija: Zborovalci, zbrani na shodu dne 11. t. m. v gostilni pri Vidrihu odločno protestirajo proti režimu, katerega izvaja sedanja vlada pod ministrskim predsednikom g. Pašičem in pokrajinskim namestnikom g. Hribarjem. Posebno smo ogorčeni radi upokojitve našega najboljšega uradnika dr. Baltiča kot velikega župana.
JARŠE-RODICA. Naša občina je po pravici na glasu kot med najbolj klerikalnimi v kamniškem okraju, vendar so tudi pri nas ljudje, ki mislijo z lastno glavo in se ne dajo begati s klerikalno avtonomijo, s katero bi radi klerikalni mogotci dobili izgubljeno moč nad slovenskim ljustvom. Nam je že zadosti klerikalne strahovlade med vojno. Mi hočemo avtonomijo, kakršno zastopa zares demokratični program JDS, ker le po njem bomo prišli do reda in pravice. 18. t m. vsi kroglice v 5. skrinjico. Nihče naših somišljenikov naj ne izostane!
BOROVNICA. V nedeljo sta klerikalna vel-moža advokata dr. Brejc in dr. Natlačen priredila pri nas shod. Da se obvarujeta hudega, sta iz Ljubljane pripeljala s seboj gardo, nekaj pa jih je prišlo iz Verda in Vrhnike. Vsega skupaj je bilo okrog 60 mladomlečnikov, ki so mislili,
so siromašnejši, a tem srčneje ljubijo svoje majhne domove. Poslednjih gruntarji seveda nimajo v čislih, češ, da so «kočarji»...
Tujec, ki ga prvič dovede pot v Pod-gričje, bi o vaščanih sklenil tako-le sodbo: tukaj prebivajo še pravi, nepokvarjeni krščanski ljudje, ki jih dičijo vse dobre lastnosti in vrline. Glejte, glasno opravljajo v vsaki hiši potrebne molitve, le malokdaj slišiš v boljših hišah kako kletev, «Bogoljuba» čitajo in «Do-moljuba» — kratkomalo, bi si mislil tujec, ta vas je domovje pobožnih ljudi...
Toda žal, da je malo drugače. Imam v Podgričju znanca, Pripotnikovega Miho. Večkrat se znajdeva in pomeniva se po domače šegi. Miha je posestnik male kmetije; ostali Podgričani ga gledajo bolj postrani, pa Miha se še manj zmeni zanje kakor oni za njega. Kadar pa se midva sestaneva, mi vedno pove kako mično zgodbo iz svoje vasi, ki mi bolj in bolj da povod, da se domislim omenjene evangeljske pridige ...
Čisto na kraju Podgričja, par streljajev od ostalih hiš — mi je pravil Miha — stoji mala lesena kajžica. Pred dobrini desetletjem je v njej osebenkoval Griški Jakob s svojo ženico Ančko. Od zore do mraka se je trudil
mož, da je pošteno preživel sebe in svojo nislo družinico. Hodil je v delo k vaščanom: v hosto podirat drevje, postregat zidarjem ali pa plužit, kosit, mlatit... Trdo in vestno si je prisluževal kruh ter ni nikoli s kakim moledovanjem nadlegoval svojih delodajalcev. V vsakdanjem trudu so mu neopaženo potekali dnevi.
Pa kakor se ob lepem poletnem dnevu zberejo na vetru črni oblaki, tako se je tudi nad Jakobom nenadno zbrala nevihta usode. Nekega nedeljskega popoldneva so se pri najbolj veljavnem podgriškem možu Hrenu zbrali vsi ostali vaški veljaki, občinski odborniki. Posedli so okrog bele javorjeve mize, na kateri je počivalo par bogoljubnih listov, in gospodar Hren je prvi povzel besedo:
«Možje, zakaj sem vas danes povabil v hišo?»
«Ne vemo,» odkimajo občinski možje, «ti nam govori!»
Gospodar Hren si odkašlja, nato pa prične:
«Vsi poznate Griškega Jakoba. Veste tudi,
da že precej let prebiva v naši vasi. In glejte,
če ostane še nadalje med nami, mu moramo podeliti občinsko pravico. Dragi možje, on je tujec, zato je zsdnji čas, da ga odpravimo iz občine. Pomislite, že domačih revežev imamo dovolj, čemu bi še tuje redili in imeli sitnost z njimi, kadar ostarajo. Siromakov ne maramo! Vsaj tistih se otresimo, ki se jih lahko. Zato bi svetoval, da Jakoba prav lepo pošljemo preko občinske meje...
Kakor navadno, je tudi tokrat obveljala Hrenova beseda. Možje so le prikimali in predlog je bil sprejet. Toda soglasno ne. Našel se je mož, ki ni samo prikimaval, temveč povedal tudi svoje mnenje. To je bil Planinski Matija, ki se je oglasil k besedi:
«Veste, možje, niso Hrenov oče povedali vsega baš po krščansko. Ubog in priden mož je Jakob, zato ne gre, da bi ga kar na lepem pognali v božji svet...»
«Kaj ti veš,» so mu možje hitro pretrgali besedo, «mlad si še, Matijče, čeprav si med občinskimi možmi. Kaj bi se potegoval za Jakoba. Mu pa daj polovico kmetije... ha-ha...»
Matijče je umolknil in razgovor je bil
sklenjen. Očka Hren so se takoj podali na
da bodo Eorovtiičani pred njimi kar vztrepetali. 'nič! Kmetje smo bili poslancem SLS le neumna Pa je prišlo drugače. Vse te romarje je pred žival, ki smo morali molčati, plačevati davke, cerkvijo na zidu pozdravil velik črnoobrobljen ki so jih nam naprtili, sami so pa vlekli mastne
plakat z napisom:
t
DR. BREJCU V VELIČASTEN SPOMIN ZALOŠKA CESTA.
Po maši se je pričel shod in je dobil beseda
denarce — same kmečke žulje in znojne kaplje. Ker smo do sedaj volili le katoliške poslance — j že več kakor 50 let — pa niso storili za nas j niti najmanjše fige, hočemo to pot voliti delavno j demokratsko stranko in bomo na dan volitve' vrgli kroglice vsi v 5. skrinjico. To pa tudi po-1
dr. Natlačen. Pa je tako žagovno natlačil vkup,; vemo, če ne bodo demokratski poslanci napravili j tla je vžival spleino veselost. Ko smo ga prav na§ kmečki stan vzdržen in se ne potegnili v!
spoznali, da je to tisti mož, ki je leta 1914. na ljubljanskem kongresnem trgu šuntal na svetovno klanje, smo ostro zahtevali, da takoj konča besedo. Najeti pobalini, oboroženi s palicami,
parlamentu za nas, jih ne bomo več volili. Možje in fantje! Preberimo stran!:o in ne volimo j SLS, ki nr.s je poznala le takrat, ko je pri vo- j —>, litvah rabila naše glasove. Pa naj se g. kaplan j noži in revolverji, so hoteli opozicijo odstraniti > v ,.Domoljubu" re:enti in napihuje kakor žaba, iz dvorane. A so slabo naleteli. Narodnozavednij m; tomo {0 pot volili po svoji preudarnosti z 1 Borovnicam so se strnili v vrsto in odkrito iz- j demokratsko stranko, ker nismo take mevže, ka-j?vilx: Kdor se le enega domačina dotakne, mu ker nekateri fantje iz Žirovnice, ki jih „Laži-slečemo hlače in mu damo primerno plačilo, jjub tako hvali in ki so nasedli lepim besedam hlače pa mu podjetno po pošti d-mov! Nato so | ter prijaznemu nasmešku g. kaplana. Nekateri vs: pobalinčki imeli korajžo v hlačah in so si po farj trdijo, da bodo ti fantje šli na volišče v unali edino še rahlo ploskati zmedenemu govorniku. Ves razburjen je nato nastopil dr. Brejc in
kikljah, ker jim je hlače slekel g. kaplan v društvenem domu. Moj Bog. ali bomo velili Go-
zažugal, da pusti takoj izprazniti dvorano, ako stinčarja? Ali veste, kaj je bil Gostinčar? Po-kdo napravi neprijeten medklic. Po znani šegi je	t ;„wj„„;	m.1 c„
nato di-. Brejc začel pravljičiti o avtonomiji. Zanimivo je bilo gledati može, kako so zmajevali z plavami, češ: ,,to ni nič..." Dr. Brejc pa je nadalje vztrajno napadal vse stranke, le klerikal-
metač, v Ljubljani je po kanclijah pometal! Seveda, metla in kiklja pa spadata skupaj! — Včasih so po cerkvah rohneli, da bo vsak pogubljen, kdor ne bo volil šusteršiča, danes pa rohne, da !:o zopet vsak pogubljen, kdor ga bo
so je z vsemi močmi vlekel iz blata. Zal je ni' Vrlil. Pojdite se solit, farbajte, g. kaolan, svoje »o-el izvleci, ker preveč tiči v njem. Na vpra- i .,kiklarje", nas mož in fantov, ki mislimo s svo-s-mje. zakaj je dr. Korošec podpisal zakon, da ; j0 glavo, ne boste farbali! Mi ne bomo volili ne
sme imeti ženska dva moža, je dr. Natlačen od-
Kcrošca, ne Gostinčarjeve metle, ne pogublje-
rovori , da je Korošec to res podpisal, a le zato, ne-ja šusteršiča, ne Medveda, ne komunistov, ker zakona ni prečita 1 sicer pa, da velja zakon ampak 18. marca bomo vrgli svoje kroglice v le za Črno poro in Bosno. Na ta odgovor je iz- J mto skrinjico.	Fant.
bruhnil strašen smeh. Klerikalni ministri torej i	v	. .
niti ne vedo, kaj podpišejo!	' BUČKA. Iz našega kraja je pncbcil nekdo
n-,^-,. ' "...J.	v predzadnjih dveh številkah „Domovine" en-
BRnZNlsKA FAR A NA GORENJSKEM.; krat v verzih in enkrat kot notico dopisa o našem Koeitem ,.Domoviro", vidim dopise iz vseh . župnem upravildju g. Kopitarju. Ta je proti
T' P	3 Se'm«, u^:'' .nečakinji podpisanega izjavil, da sem jaz poslal
ie duhovniško stranico. Kaj pa so katoliški poslanci vsa ta lefs. kar smo jih velili, storili za nas kmete? Povejte nam, g. kaplan! Nač, prav
■■1,1 i lil	, .j	,|w n imini
delo za prospeh svoje občine, šli zo do gospodarja Prepeličarja; niegova je bila koča, v kateri je prebival Griški Jakob. Razložili so mti občinski sklep Prepeltčar je tudi kar prikimal in že naslednji dan je Griški Jakob
da to ata cd
podpisanega. Op. ur.) Podpisrni izjavljam, da bem preganjal sodno vsakogar, ki bi me še na-chlje kakorkoli napadal v zvezi z omenjenima dopisoma, s katerima nisem imel opravka. — Ivan Ptmgerčič.
RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU. Pred tukajšnjim okrajnim sodiščem se je vršila zanimiva in za politikujoče duhovnike značilna sodna razprava, ki ima nastopno predzgodovino: V št. Juriju ped Krimom so naprosili vaščanje g nad-
dobil sporočilo, naj si do sv. Jurja poiščei učitelja Fr. Pečka, da priredi na božični večer
rovo stanovanje.
Griški Jckob se ni obotavljal. Ko pa je na dan selitve zloži! svoje borno pohištvo na voz in se popeljal'skozi vas, je. zbranim radovednim vaščanom zaklical v slovo:
«T'encaj, Podgričani,. poslednji kristjan odhaja cd vas! Adijo, pogani!»
Voznik Trdina pa, ki je vozil, je še dostavil: «Pcdgričar.i, v vicah ne boste potrebovali občinske pravice!»
Konja sta hitreje potegnila" voz — Pod-gričanom pa .se je pobesil nos. Dobili so precej hrena — pa nič mesa. - A. Stražar.
Prislonite vsi U siovansTci Natitif
gledališko predstavo, da ne bodo ljudje pijance-vali, ampak se rajše izobraževali. Trdi župnik Voclopivee ni imel nič proti temu, toda hotel je, da-se priredi predstava v Katoliškem domu, krapa je učitelj odklonil, češ, igra se priredi v prid revnim šolskim otrokom in se bo zato igrala na nevatralnih tleh — v čeli, kakor se je to že večkrat vršilo z vednostjo in odobren jem krajnega šolskega sveta. Tako se je tudi na splošno za-dovoljnost zgodilo. V -šoli so ss odigrale tri dostojne igre z lepim moralnim in materijelnim uspehom. In kaj je storil župnik? Na sveti dan je napadel v pridigi javno s prižnice g. nad-učitelja, češ, da pohujšuje in zapeljuje mladino. Nadučitelj pa se ni mogel zdržati in je javno v cerkvi zaklical župniku: To je laž! Namesto, da bi bil dal župnik žaljenemu učitelju zadoščenje, ga je naznanil državnemu pravdništvu zaradi —■ motenja vere. Toda državno pravdništvo'je, vpo-števajoč položaj, postopanje proti g. nadučitelju
ustavilo. G. nadučitelj pa je vložil proti nestrpnemu župniku tožbo zaradi žaljenja časti, v kateri je osvetlil na drastičen način, kako otročje in nestrpno obenem se je maščeval župnik, ki ni imel proti predstavi ničesar, nad nadučifeljem samo zato, ker ta predstave ni priredil v klerikalnem društvenem domu, kjer bi se seveda mladina ne pohujševala... Zdaj se je vršila razprava proti g. župniku. Pred razpravo je g. župnik še javno na seji krajnega šolskega sveta izjavil, da bo doprinesel za svoje besede dokaz resnice, na razpravi pa je moško — tajil. Ko pa je ena priča odločno potrdila, kar je župnik govoril, se je dušni pastir šele vdal. Ker se je zavezal plačati vse stroške, mu je dobri g. nadučitelj odpustil, za kar pa ne bo žel nobene hvaležnosti. Tu vse govori daleč naokoli o tej kazenski pravdi. Vsi, ki so pošteni in dostojni tudi med političnimi pristaši župnikovimi, so na strani g. nadučitelja.
ŠT. RUPERT NA DOLENJSKEM. V zadnjem „Domoljubu", ki mu po pravici pravijo „Lažiljub", laže in krade čast tudi v farovž zaljubljeni dopisun iz št. Ruperta, hvali zveneve in pa kimavce. Zvonove že hočemo, to je res, a radi bi vedeli tudi za račun. Zakaj pa ne poveste, koliko stanejo zvonovi in koliko denarja so farani zn:sili zanje? Koliko ste dobili pri „ofru"? Koliko so dali „boierčki", med katerimi smo opazili tudi grofa in grofico, ki jima je pri blagcslovljenju zvonov župnik Natlačen stiskal roke in se jima zahvaljeval? Koliko so pa dali bogaboječi ljudje, še preden so prišli zvonovi? Saj se govori, da je stara „Egipčanka", ki je preživela mladost v turških deželah in prislužila tam sam Bog ve kako milijone, sama d~la 150 tisoč kron za zvonove. In zvonovi so železni, ti niso tako strašno dragi! Povejte no! Bronaste | zvonove ste vi klerikalci zafurali, ste jih dali za i vojno, za katero ste se tako vnelo poganjali vsi in poganjali ned-lžne ljudi v vojno. Po prevratu ste bili tihi in ponižni, ker ste se bali zasluženega plačila in opravičenih groženj trpečih vojakov na fronti. Ko ste pa videli, da se vam nič žalega ne stori, da ljudje pozabljajo prestano gorje in varn Jugoslavija odpušča, ste pa začeli polagoma tipati, natihema šuntati proti vsem. ki ne trebijo v vaš hinavski rog. Ni treba za vaše shode pismenih vabil, to je res, saj imate priž-nico in dosti zaslepljenih priganjačev od mež-narja do poslušnega župana in polno takih re-vežev na duhu, ki vam res verjamejo, da gre za vero. Da, vero in verska čiivstva ljudi zlorabljale v svoje umazane politične namene, da j zadobiie vso moč v roke in uvedete strahovlr.do. ; Pri volitvah pa obljubljate zlate gradove v obla-| kili in ubogi na duhu vam verjamejo. — Šent-| rupertski možje in žene! Se še spominjate, kako so vas pestili tik pred vojno, da volite šusteršiča in Lampeta in tema enake? še celo sv. Rešnje i Telo so v to izpostavili. Pa vojna je pokazala, ! kakšni katoliški možje so to bili. In pod smrtnim ! grehom nam je bilo ukazano voliti take može! In volili ste jih! Ali je sedaj kaj boljše? Prav ' nič, če ne slabše. „Domoljub" zopet hujslca, laže ' in vas vleče za nos, izrabljajoč vaše versko pre-! pričanje. G. Štrajharja peznate, saj je bil dol^o I let za kaplana tukaj in ste ga poslušali in ubo-, gali: Sedaj je župnik v Borovnici. In kaj pravi on? On se je izrazil v tem smislu, da je -'„Domoljub" najbolj lažniv cosovis. V tem ožiru sedaj resnico govori. Ne verujte lažnivemu" „Domo-ljubu", ampak vrzite to ctin*o iz hiše in ne dopuščajte, da vas, vaše žene in otroke še ni r rej zastruplja, vam jemlje razsodnost, da kmetje ne zaupate več drug drugemu in se je v vaša srca "rfašelilo sovraštvo do vseh raz-odno mislečih, poštenih in pravičnih mož domačinov. Pa agrarna reforma „Domoljubovemu" dopisniku ni všeč.
Res pomanjkljiva reforma je. Pa kdo je kriv, da je slaba? Slabi poslanci, bogataši, veleposestniki, med teini tudi škofje in župniki, ki imajo vele-posestva. Dopisunče pa pometa pred Lukekovim Čistim pragom in ga dolži nepoštenosti in podkupljivosti, pač le zato, ker je mož poštenjak, ne klečeplazi in brez strahu pove resnico vsakemu v obraz. Ti šentrupertski »Domoljubov" zavijač, podpiši se, kadar kradeš čast bližnjemu, da te po krivici napadeni prime za ušesa in tira pred sodišče, da sc ti tam očisti kosmata duša. Poglej v farovž in tam pometaj, pa povej, da ima župnik veliko njiv, travnikov, vinogradov in gozda ter da vsega tega prav nič ne potrebuje ali vsaj v toliki meri ne, da naj se tudi to veleposestvo dene pod agrarno reformo in razdeli med reveže, ki bi z lastnimi rokami obdelovali to farovško veleposestvo. Ker župnik vseh pridelkov svojega ve-leposestva ne potrebuje, pa daje za drag denar v najem. In potem, kadar je cena najvišja, pa drago prodaja zdaj žito, zdaj seno in slamo, drugikrat vino, in si polni nikdar natlačeno bi-sago. Koliko je lani za vse to dobil! Letos pred kratkim je samo za vino prejel 182.000 K, pa še ga ima več ko zadosti. Cerkev mu je molzna kravica. Saj še moli ne brezplačno, pisari tudi ne zastonj, ne krsti, ne poroča, ne pokopuje, sploh ničesar ne stori za „boglonaj". Veleposestvo je druga molzna kravica in vseverni ljudje so mu ovce in koštruni, da jih striže in tudi oslov, ki rade volje nosijo naložene jim tovore, ni baš malo. Kdaj jih sv. Duh razsvetli? Tiste, Jsi berejo »Domoljub", gotovo ne! Tisti pa, !;i pišejo in lažejo po »Domoljubu", pa ne verujejo v pravega Boga. čeprav ga stokrat na dan po nemarnem imenujejo. In ker v ujedinjeni Jugoslaviji ne pridejo do take moči, po kateri hlepijo, tedaj vas vzgajajo v mržnji do skupne naše domovine, da bi jo čim prej zrušili in pripravljajo pot Italijanom, Nemcem in Madžarom. Le vprašajte primorske Slovence in Hrvate, kako se jim godi pod Italijanom in koroške Slovence, kako pod avstrijskim Nemcem. Le volite tiste, ki vam jih priporočajo klerikalci in njih »Domoljub", da čim prej pridete v verige suženjstva. Potem pride jok in stok. Pa bo prepozno. Vsak je svoje sreče kovač, a vi brezmiselni volilci, ki volite klerikalce, kujete verige tudi drugim, pametnejšim, ki z žalostjo opazujejo vaše brezumno početje, ko derete v pogubo, misleč da Boga rešujete. Pri volitvah gre za gospodarstvo in za izboljšanje našega stanja. Gre za kruh! Veleposestniki, ki hočejo draginjo, da tein dražje prodajajo svoje obilne pridelke, ti naj le volijo klerikalce ali samostojneže, oni pa, ki imajo malo ali nič na prodaj, pač pa morajo večino ali vse življenske potrebščine kupovati, hočejo, da se draginja odpravi. Da se cene vseh potrebščin znižajo, to hočejo in na to delujejo demokrati; zato bo vsak pameten kmet, vinogradnik, kočar, obrtnik, rokodelec in delavec volil kandidata Jugoslovanske demokratske stranke iu izpustil volilno kroglico v peto skrinjico na Kranjskem, a na štajerskem v prvo.
DVOR PRI ŽUŽEMBERKU. Kakor smo sicer po naravni legi v prijetnem zatišju, tako nas tudi politični vihar, ki pretresa sedaj do-malcga skoro vsak okraj, ni tako hudo zajel. Zalo se nahajamo tembolj v vlogi opazovalca, kar jc vsekakor prijetnejše. Drugače se pa godi našim sosedom žužemberčanom. Komaj je poteklo par tednov od zadnje tako krasno uspele sokolske prireditve, ko smo se čutili vsi kakor eden, že izkušajo politični črvi uničiti, kar so drugi z marljivostjo in izredno požrtvovalnostjo Zgradili, čudno se nam zdi, da se ne najde železna metla, ki bi s takimi škodljivci ponietla. Torej bratje, na delo in izfistitc hlev! Slišimo
pa, da tudi v splošnem ni vse v redu kakor bi bilo pričakovati. Radovedni smo, kako se bodo gotove politične veličine obnesle pri bližajočih se volitvah. O teh veličinah bomo še ob priliki izgovorili kako besdo, ki jih bo jasneje osvetlila. Volili bomo pa pri nas demokrate ter spuščali 18. marca kroglice v peto skrinjico. To svetujemo tudi našim sosedom žužemberčanom, kar bo najboljši odgovor njihovim garjevim koštru-nom. —
NOVO MESTO. Pismo Novomeščanov ra-clikalskim „]uiranjim Novostim'1. Odkar čitamo vaš list, ki ga brezplačno pošiljate, smo kar osttpnjeni vsi Novomeščani. Zakaj? Vi ste zares prava, nad vsemi povišana stranka, poštena, vsa sveta, še čisto nedolžna kakor dete, ki pride na svet. Vi ste celo nad Bogom, ker Bog ne more vsem ustreči, vi pa lahko ustrežete celemu svetu. Zato vas prav ponižno prosimo: »Nikar se ne mešajte v te volitve, to ni za vas, se boste še vi od njih pohujšali. Pustite volitve rajši drugim strankam, ki so vse pregrešne in imajo vse madeže na sebi! Prihranite svojo nedolžnost za ženske, kadar bodo imele volilno pravico; te vas bodo vse volile, ker imajo rade nedolžnost. O vi nedolžni »radi v-vse-nos-vtikalci", ne mešajte se v volitve, da vas ne zapeljejo grešniki in da ne boste za večne čase pogubljeni. Amen!
Na Kranjskem
je naša skrinjica
peta!
ŠT. JERNEJ NA DOLENJSKEM. Zadnji članek v »Lažiljubu" kaže dovolj, da naših klerikalnih popov še sedaj ni srečala pamet. Za vse drugo se bolj zanimajo kakor za cerkev. Kaj pa popa briga, pri kateri skrinjici kdo sedi? Naj pogledajo raje sebe! Ali je župnik Lisjak kot dober šusteršičev prijatelj tudi hlapec srbskih radikalov? Lepa reč! Od koga je pa odpadel: od kaplana Dimnika ali Gnidovca ali od obeh? Volitve bodo tem ljudem glave zmešale. Vsako nedeljo priredijo po dva shoda, kjer jim oblju-bujejo vse mogoče in nemogoče reči — seveda tudi Indijo Koromandijo — avtonomijo. Kar ne morejo pozabiti, da jim je Avstrija enkrat za vselej odklenkala. Kaj so pa naredili klerikalci med vojno? Ljudje še dobro pomnijo, kako so morali oddajati žito, seno itd., sami so pa stradali. Posestniki so morali iti v strelske jarke, gospodarstvo pa je doma propadalo. Marsikateri ima še v spominu, kako je bila njegova prošnja za odpust od vojaščine odbita, češ, da sc gospodarstvo tudi brez njega dobro opravlja. Znani »Domoljubov" klobasar se še vedno plazi po občinski pisarni ali pa kaže pred vrati svojo žalostno vlogo — menda »Bogu v čast in dušam v zveličanje". Ljudje že dvomijo, kdo je pravi župan. Noben človek ni več varen, da ne bo danes ali jutri oblajan v klerikalni cunji »Domoljubu". šc pes pusti človeka pri miru, če ga ne draži, gotovi ljudje pa čutijo venomer potrebo.
I odlagati svoje odpadke v svojih edino zveličavnih listih. Sedaj, ko ne morejo več nemoteno paševati, pljujejo in obmetavajo z blatom vse, kar ne trobi v njihov rog. Mnogi volilci klerikalci bodo do 18. marca še sprevideli, kaj se skriva za klerikalnimi obljubami in marsikatera kroglica ne bo več padla v nenasitno klerikalno žrelo. Volili bomo take ljudi, ki v parlamentu zastopajo vse stanove, ne samo enega, in ki tudi res kaj delajo. Tak naš delavec je dr. Žerjav. Demokratska skrinjica je pela.
SVIBNO PRI RADEČAH. Samotna je ta vas kakor so večinoma naše vasi. Vendar tudi nam ne manjka novic. V prvi vrsti imamo župnika, ki prav rad ustreže — narobe. Stara navada je pri nas, da se zberemo vsako leto k velikonočnemu izpraševanju. Na tem izpraševanju jc nekdo izrazil prošnjo v imenu več staršev, da bi bila maša v zimskem času pozneje, ker ne more nihče zahtevati, da nekateri otroci s hribov že ob 4. in pol uri odidejo od doma. Ker se je župnik izrazil, da sv. maše ob 6. uri ne more opustiti, je obljubil, da bo naprosil dovoljenja za drugo mašo — z opombo, da bodo na škofijstvu gotovo dovolili. Prošnja, če ni šla preko Rima v Ljubljano, bi bila v dveh mesecih že lahko rešena! Sicer se govori, da je dovoljenje baje že došlo, a o drugi maši ni ne duha ne sluha. Ali se pa mogoče župniku ne zdi vredno ljudstva ustreči? Bravo gospod župnik! Ljubi bralci »Domovine", kajne, v pridigi dostikrat slišimo besede zoper oderuštvo in požrešnost. Seveda, to se tiče le nas župljanov, ki imamo žuljeve roke. Pri nas stane pogreb 600 do 1280 K. Kaj je tu vse vra-čunjeno, ne vemo, to pa vemo, da to tudi po ode-ruštvu smrdi. Naj povemo en slučaj: Umrl ja mož in pogreb bi stal 170 Din, a ker so po-grebci rabili cerkvena nosila (trage), je stal pogreb vsled tega 200 Din. S smrtjo je dovolj velika nesreča, a tudi stroškov črez glavo, potem pa še take stroške kakor za nosila, to je pa že malo čez mero. Da bo ceneje, si bomo morali sami napraviti nosila za našo zadnjo pot. če se mu za mašo plača 10 Din, gleda nezadovoljno ter pravi, da maša ni nikdar dovolj poplačana. Mislimo, da boste, dragi volilci, do 18. marca spoznali, kdo dela nam v prid in kdo je bil vnet za vojno, ki nam je prinesla toliko gorja. Volilci, peta skrinjica je naša!
ROŽNI VRH. Vsi zagovorniki klerikalne stranke zdaj ob volitvah na ves glas trobijo, da edino oni imajo srce za kmeta, in neprestano poudarjajo svojo gorečo krščansko ljubezen. Da pa vidimo, kako ta ljubezen dejansko izgleda, vam povem primer, ki se je pred meseci dogodil v naši fari: Umrl je kmet, starček 80 let. Žena je prosila v farovžu, naj mu priredijo lep pogrebi in želela kondukt z dvema duhovnoma. Iz čisto neumljivih razlogov pa je prišel na kondukt samo en kaplan. Nič zato, pokojni starček je tudi tako prišel na oni svet. Toda nedolgo zatem je nekemu tukajšnjemu imovitežu umrl otrok, star eno leto. Tokrat pa naših duhovnih gospodov ni oviralo ničesar. Šli so za pogrebom vsi trije, dekan in oba kaplana. — Kako torej naši gospodje pojmijo krščansko ljubezen, da starčka očividno zapostavljajo, drugemu, ki je imovitejši, pa so v vsaki meri na razpolago? To se vidi tudi pri oddaji cerkvenih sedežev: nekateri, ki so gospodu dekanu po volji, imajo kar po dva, drugi pa se moramo prerivati po kotih. Tudi to nam nič ne stori, svojo dolžnost opravimo vseeno in smo povrhu še zadovoljni, da nam ni treba pridobivati si »krščansko ljubezen" naših gospodov z vinom, piščanci, jajci in drugimi dobrinami. Pa tudi prš volitvah se ne bomo nikoli več silili k njim, temveč oddali kroglico — demokratski stranki!
RAKA PRI KRŠKEM, Našemu kraju posveča »Domolump" posebno pozornost in nas obsipa z dopisi kakor z gnilimi jajci. Pa vsega tega šmira se mi dobro otresamo ter se le smejimo obupnim lažem, ki režijo iz »Domolumpo-vili" predalov. Predvsem rohni dopisun nad našim g. nadučiteljem Golobom in stresa svojo go-lido nad njegovo glavo. G. nadučitelju je v največje zadoščenje, da uživa v fari splošno priljubljenost. Naj se tudi „Domolump" norčuje iz naših naprednih kmetov, bo že na dan volitev uvidel, koliko neumnežev ima še na svoji strani! Na izmišljotine in ogabne „Domolumpove" laži podrobno ne bomo odgovarjali, ker tukajšnji ljudje itak sami uvidijo, kako je v resnici. Lahko bi pa povedali zgodbo, kako je neld duhovnik nekemu dekletu postregel z maslenim kruhom in se mu priporočil za nočni obisk. Dekle pa ni ostalo možbeseda in duhovnik je „škorničke doli djal, pa sam zaspal..O, saj vemo, kaki tički ste svetnički! Ne bojte se, za vse svoje početje dobite zasluženo plačilo. Prvi odgovor pa vam damo dne 18. marca s tem, da vržemo kroglico y peto skrinjico!
RAKA PRI KRŠKEM. Včasih smo imeli na Raki duhovnike, danes pa smo brez njih. Kaplan Janez se je preselil v hlev, škerjanc pa v klet. Za Božnarja pa pravijo, da še premalo zna, ker ima samo 6 šol. Tudi cerkve nimamo več. Včasih smo v cerkvi molili in poslušali besedo božjo, danes pa poslušamo obrekovanja in hujskanja. S kelihom v roki se izpred oltarja agitira za orlovske prireditve. Rožni venec se v sredini prekine, se malo pozabavlja čez »Domovino" in se zopet nadaljuje. Mnogokrat se je že zgodilo, da škerjanc zjutraj ni maševal, ker je imel „mačka". Pijan je že obsedel na pragu neke hiše, otroci pa, ki so ga videli, so pritekli v vas kričeč: »Župnik so pa pijani, sedijo tam dol na štengah!" Govorijo se o njem čudne stvari. Pred letom mu je ušla kuharica skozi okno. Zakaj? Otroci pripovedujejo doma, da jih je bilo dostikrat sram, take reči jim je pripovedoval v šoli. In takim ljudem moramo zaupati svoje otroke. Ni čuda, da so otroci tako podivjani, ko slišijo v cerkvi samo zabavljanje.
BIRČNA VAS. Dne 6. t. m. se je vršil pri nas »velikanski" tabor SLS. Na ta shod so prišli kar trije govorniki, ki so imeli veliko povedati, a žal, da poslušalcev ni bilo kljub agitaciji in oznanjenju v cerkvi. Celo po hišah so lovili ljudi, a so jih spravili skupaj le kakih 10 in še od teh so bili 3 od SKS, 2 od JDS in 1 od NSS. Tudi skozi okna so pozivali ljudi, pa jih niso dobili. Zato so pa klerikalci bili poparjeni kakor miš, ki jo s kropom poliješ. Računali so bili, da bo 18. marca vse z njimi drvelo, sedaj so pa videli, da jim celo najzvestejši pristaši obračajo hrbet. Kar piše „Lažiljub" o komediji na Ušivci, povemo samo, da si klerikalci sami dajejo izpričevalo podivjanosti in sirovosti, ker se hvalijo, kako so razbijali po mizah. Le tega niso povedali, kako so gasili. Sv. Florijan ima golido, naš kaplan pa gasi s »Štefanom". Tako je bilo na shodu na Ušivcu. Dne 18. marca bodo razumni volilci oddali kroglico v peto skrinjico.
BELA KRAJINA. Belokranjci pa res nismo nikoli zadovoljni, pa včasih imamo za to povod, včasih pa tudi ne. Posebno hudo je zdaj, ko se bliža vesoljni potop za vsakega, ki ne oblizuje Jarovških pet. Tako so namreč napovedovala vabila za nedeljski Bajčev in Nemaničev shod v Črnomlju. Vabilne listke sta raznašala dva pre-starja. Za njima sta zopet opravljala agitacijo šusteršičeva priganjača in končno zopet bivši metliški dekan g. Učak. Poslednji gospod je imel v Metliki zaupne pogovore in poučeval svoje
podrepnike, kako morajo farbati z avtonomistič-nimi obljubami o odpravi davkov, vojaščine in vsega hudega, češ: le obljubljajmo! če pa bomo izvoljeni, bomo že znali na demokrate zvaliti krivdo, da ne moremo za kmeta ničesar storiti! Belokranjec, vidiš, kako za tvojim hrbtom brijejo norce iz tebe. Pa smo zelo nestrpno pričakovali nedeljski klerikalni shod. Župnik Baje je sicer udrihal vsevprek, opravil pa je presneto malo. Kar smejali smo se, ko je z vso vnemo zabavljal čez napredne zaslužne može ter hvalil malhe klerikalnih veljakov. Kako, da ni omenil tudi tistih svojih privržencev, ki nič ne poznajo zadnjih pet božjih zapovedi, a se vendar štulijo v klerikalno ospredje. Ali hočete, da Vam jih mi imenujemo? Tudi z Nemaničem smo imeli svoj dober špas. Še tiste besede, ki jih je imel napisane na papirju, so se mu začele mešati. Začel si je mencati roke ter odhrkavati, končno pa se je kar na lepem vsedel na svoje lovorike. O, župnik Baje in Neinanič, na Vajin lim bo sedel le kak kalin, nikakor pa pameten tič. Belokranjci smo siti obljub, temveč zahtevamo delo in pravico. Zato se pridružujemo demokratskemu taboru in bomo 18. marca v ogromnem številu oddali kroglice za peto skrinjico!
SEMIČ. Tukajšnji Orlovski dom v prvi vrsti služi ponočniin predstavam in veseljačenju Or-
lov in Marijinih devic, torej vse drugim namenom kakor bi jih zahtevala krščanska morala. Pa kaj bi se čudili, saj je v naši neposredni okolici še bolj čednih cvetk. V bližnji občini nače-luje zagrizen klerikalni župan, o katerem si hudomušni jeziki namigavajo čudne stvari. Zaenkrat vemo le to, da jc pred kratkim bil aretiran tamošnji sluga, in sicer zaradi zelo osladnih pregreh. Radovedni smo, kaj k temu poreče občinski odbor, ki je pri zadnjem proračunu črtal postavko: »nagrade za junca plemenjaka". Splošno znano je pa tudi, da imajo v tamošnji fari moža, prav za prav fanta, ki igra v klerikalni stranki važno vlogo zaupnika, a je znan pod posebnim nelaskavim imenom. Človek s protinaravnimi nagnjenji je sposoben za načelnika krajevne kmečke zveze in za variha klerikalne skrinjice z znamenjem križa! Tretja rožica je najhujši klerikalni agitator, gospod Frauc, ki se prav dobro razume na mero ženskih modercev! Naprednjaki, taki ljudje nam ne bodo tovariši! Zato oddajmo kroglico v pelo skrinjico!
PLANINA PRI ČRNOMLJU. Nedavno je k nam prišel črnomaljski Skubic, ovaduh pokojnega Kromarja, v spremstvu nekega sodnega uradnika in priredila sta nekak volilni shod v Reteljnovi gostilni. Skubic se je začel hvaliti, koliko hočejo klerikalci storiti za Kočevarje. Poslušalci pa so se mu kar v obraz smejali ter delali: ..Dar išt a Lugncrfačkel. ar brt bos ma-
hen jo!" Razpoloženje je bilo vedno hujše i« Skubic jo jc moral na kratko odkuriti s svojim hrbtom, za katerega se prav posebno boji. Ima tudi prav, ker če bo še večkrat prišel k nam, mu bomo na njegov hrbet napisali račun za avstrijsko ovaduštvo!
VRČICE PRI SEMIČU. Tudi pri nas napredujemo v političnem in društvenem pogledu. Zavedamo se; da smo svobodni državljani, zato nemoteno ^ delujemo v prid sebi in skupnosti. Zadnje čase. nas vneto obiskujejo klerikalni agitatorji, vežejo nam otrobe in kažejo mesec v vodi. Ali nas s svojimi avtonomističnimi otročarijami res hočejo imeti za norce? O, gospodje klerikalni priganjači, povemo vam samo to: manj piškavega besedičenja, pa več dela! Potrkajte se na prsi, doslej niste storili nič! Mi smo se že davno otresli vpliva vašega mračnega besedičenja. Ostanemo napredni, narodni in svobodni državljani! Zato bomo oddali glasove v peto skrinjico!
KOSTANJEVICA. V nedeljo se je vršil tu sijajno obiskan shod demokratske stranke. Prvotno je bil shod sklican v gostilniških prostorih, vsled ogromnega števila udeležbe pa se je od tam prenesel na prosto. Predsednik shoda je bil g. Malnerič. Podrobno je pojasnil dosedanje delo vseh obstoječih strank, posebej pa še delo demokratske stranke in njeno bodoče prizadevanje g. dr. Rape. Tudi pripadniki nasprotnih strank so v debati priznali smotreno prizadevanje naših dosedanjih poslancev, odnosno ministrov, tako da je shod končal kot mogočna manifestacija jugoslovanske demokratske misli.
BREZN1CA. Tudi pri nas ne spimo — pod tem naslovom je prinesel »Domoljub" poročilo, da se pri nas potapljamo v veselicah in v vinu in da je nek kmet v pijanosti potolkel za 10 tisoč kron hišne oprave. Resnici na ljubo bodi povedano, da se je ta mož upijanil v družbi gospoda župana. Glede popivanja se ne bomo prerekali, ker vemo, da je baš »Domoljubov" dopisun največji oblizovalec vinskih kozarčkov, če le kje kaj dobi zastonj. Zakaj pa dopisun ničesar ne pove o Žirovnici kjer sta tudi bili dve veselici in je v fantovski družbi sam gospod kaplan popival do pozne noči. Sploh ima ta kaplan povsod vsoje prste vmes; izpreobračal je komuniste, pa so menda oni njega izpreobrnili. Hvala Bogu je v Žirovnici obilo treznih in pridnih mož, ki ne bodo podlegli farovški gonji, ki se je začela širiti iz kaplanije.
Štajersko
SV. MARKO-TRBOVLJE. Tako slabi pa Se nismo, da bi nam tercijalke prirejale kaplanove shode za volitve! Iz radovednosti smo res šli nekateri gledat, pa bomo — razen treh ubogih na umu — vsi volili svojega rojaka dr. Rošs, katerega poznamo in on nas, ter vrgli kroglico v prvo skrinjico!
»Pri nas ni več Coklburg,
kamor ne pride nikdar Turk!"
Zdaj nas je pamet srečala in pridružiti se hočemo najmočnejši stranki v Jugoslaviji, ki bo lahko kaj naredila za nas uboge hribovce, ki so nas do sedaj farovški gospodje vodili za nos, dokler smo na svetu. Zdaj vidimo, da smo drugemu svetu s"mo v posmeh, ako volimo stranko, ki bo imela kakih 10 poslancev, — stranka doktorja Roša pa skoro 100! Taka bo zmagal »Domovina" se nam še nikdar ni zlagala, »Domoljub" pa v vsaki številki! Torej pazite na besede in sodite! Vsi omahljivci na volišče in vrzite kroglico v prvo skrinjico in potem boste lahko s ponosom rekli: »Mi smo zmagali!" in zraven ste storili veliko dobro delo sebi in svojim otrokom! Vse dežele, kjer volijo duhovniške poslan-
ce, so revne in si ne morejo pomagati. Španska' dr. Roša podelila beseda tudi Deželaku. Z dema-dežela je zelo rodovitna in lepa, pa ljudstvo ne gcškimi frazami je holel pobiti govor dr. Roša, zna trati ne pisati in duhovnike vse uboga, na zabavljal je čez kanone, priznal, da noče kleri-vsakih par sto korakov stoji velikanska cerkev j kalna stranka mestu čez Savinjo, ker ga bo že in še večji samostan ali klošter, kjer brez dela J sama napravila, kadar bo potreba itd. V stvar-in prijelo živi nekaj sto menihov in ti treti so' nem govoru mu je odgovarjal naš kandidat in
Zmasulosa demokratska misel rea Štajerskem
izvlekli iz ubogega ljudstva vse blagostanje, da bose raztrgano in lačno hedi okoli, vedno moli in zastonj dela. Debeli menihi pa pijejo za samostanskim zidovjem nnjdraž'o vinsko kapljico, uživajo vse dobrote tega sveta in se muzajo neumnemu knr'u, katerega potolažijo z nebesi na drugem svetu. Zdaj poglejmo pa Ameriko! Tam nima duhovnik v posvetnih zadevah •tobene besede, zalo pa je ta dežela najbogatejša na svetu in tako silna, da je hitro napravila kenec svetovni vojni s svojim orožjem in armado. Sveti
končno je še klerikalni župan krištofske občine g. Sluga izrekel dr. Rošu popolno zaupnico, vabil pa ga je v klerikalno stranko, češ, volili ga bodo potem vsi. Ta shod je bil uspešen za nas, ker so volilci spoznali, kje je resnica in pravica. Zato pa 18. marca volimo vsi v prvo skrinjico
REČICA PRI LAŠKEM. Prejšnjo nedeljo' popoldne smo imeli zaupni sestanek pri g. Draks-1 lerju. Na sestanek pa je prišlo toliko volileev, da je zadobil obliko shoda. O. dr. Roš je v obširnem oče, rimski* papež, "s svojo* molitvijo ni mogel i govoru pojasnjeval program napredne kmečke napraviti mira, delavni in prebrisani Ameri-1 obrtne zveze, odnosno JDS. in pozival volilce,! kanci pa hitro. Nedavno se je amerikanskemu | naj pridejo končne do uvidevnosti trez razlike ministru v sanjah prikaz il Bog in mu je rekel: | stanu ter se združijo in organizirajo v demo- j „Vas Amerikance ljubim zato, ker znate pamet | kratski stranki, ki edina je močna dovolj, da b> rabiti, katero sem vam dal jaz; zato boste vedno , do našli p ."i. njej pomoč in oporo. Na shod je v blagostanju in miru živeli! ' Tako je in nič i prišlo precejšnje število ljudi, ki so omoteni s drugače! Kdor drugače govori, je lažnik in'pijačo in nahujsk-ni po mdividuih, prerojenih hinavec! Pomagaj si sam in Bog ti pomaga — J boljševiškega in klerikalnega duha, poizkušali tako pravimo mi in tako bomo (udi storili, volili na najsirovejši način motiti izvajanja našega mogočno stranko, nekaj dosegli in razmere sta kandidata. To se jim seveda ni posrečilo, pač pa nam bodo zfcoljšale in ne bodo nas po svetu je bilo ginljivo gledati in prslušati komunistič-. šteli med tiste nnjzabitejše kraje, kjer bodo vo-' nega govornika, ki mu je dr. Roš dovolil besedo | lili 2ebota in Korošca.	in ki je po kratkih fcoljševiških zmerjanjih in
hujskanju povedal, da bodo vsi komunisti volili SV. LENART NAD LAŠKIM, človek se ( SLS, to je klerikalno stranko, ker je ta sedaj še mora prijeti za glavo, če premisli, da se po kon- j proti državi; če pa se bo čez 2 ali 3 leta izpre-canem svetovnem klanju še vedno dobijo črede menila, ji bodo zaupanje odrekli. — Na dan vo-zaspanih backov, ki silijo v klerikalno stajo, litev se bo pokazalo, da prevladuje tudi pri na-Slovenska pozabljivost je vredna vsega pomilo- čem kmetu pamet, kajti vsi trezno misleči, bomo vanja. Če pomislimo, koliko naših fantov in mož 18. marca volili v prvo skrinjico, da pripomorejo prelilo kri na frontah zavoljo klerikalnega mo do zmage dr. Rošu blagoslavljanja in odobravanja vojnih zločinov,
te preračunamo, kolik3 škode mora trpeti naš
ŠOŠTANJ. Zadnje oni smo se tudi pri ir.s
narod z vojnim posojilom, za katerega co delale malo razgibali v političnem ozira. Osrečili so pru.^ce največje priporočilo, nadalje, ako vemo, nas ie razni agitatorji, seveda tudi radikalskih kako je Korošec v Beogradu hotel nas osrečiti podkupovalcev ni manjkalo, tc.da njih smo sc z gnilim fižolom, modcrci in svilenimi noga- otresli kakor nadležne golazni. Kmalu nrto so vicami, poiem resnično nc moremo razumeti,; narodni socijalisti doživeli hudo polomijo. Po-kako se še more kak slovenski kmet slepo podati udariti jc treba, da je io za enesesarje posebno v vajeti klerikalnih furmanov! Na Zaloški cesti hud udarec, kajti med šoštanjčani jih je doslej so pustili streljati v delavske vrste,' v Beogradu bilo znatno število, ki so se nagibali k ta ,,'pla-so slepomišili za kolo slovenskega kmeta — in vim", zdaj pa so izprevideli vse brezupno po-vendar si upajo še nadr.ljc stopati pred našcčeije svojih šibkih zastopnikov in se pridružili kmete in delavce ter jih skušajo potegniti za pravi narodni in napredni fronti. Tudi socijal-nos! Pri nas so postavili za kandidata Skuderi-' nint demokratom jc začelo srce zdrkavati v dol-škovega Mihca. „G1iha vkup štriha", pravega njo plat. Nič ne vedo, kam naj se obrnejo. Kar novinca so dobili'v svojo sredo. Na kratka ome-' je med njimi nemčurjev, ki so po prevratu našli nimo le to: vsaka stranka postavi na odločilna še najboljše zavetje v; socijnlistiinem taboru, so irrsia sv-je najboljše može. Ako pa klerikalci zdaj zopet začeli dvigaveti greben in že škilijo mislijo, da so to storili z ljubim Mihcem, po- k nemški stfn.nki. Kar pa ie med njimi pravih tem jih r.- zavidamo. Mi ga pa velili ne bomo! slovenskih delavcev, se počasi začenjajo dramiti Demokratski mož je naš kandidat in sama nje-; k narodni zavesti. Uvideli so, da socialistični gova osebnost je porok, da bo tudi izvoljen! poslanci s svojim švigašvaganjem niso zanje sto-
; I
Naša skrinjica je prva. — Kmet.
ŠMARJETA PRI LAŠKEM. Prejšnjo so-
rili nič, dovolj jim je pa tudi, da bi še nadalje pod rdečo zastavo redili na prsih nemškutareke gade, ki so le na videz , soeijaldemokratie", v
boto se je vršil pri nas v gostilni g. Dernovška i resnici pa najbolj cblizni pedrepniki tukajšnjih
prišli tudi pristaši SLS pod vodstvom Deželaka, j Naši obrtniki se zavedajo, da z izvolitvijo tova-ki je že dan prej obljubljal, da bo s šmiklavškimi' risa Pebeka' pošljejo v parlament najboljšega kmeti razbil shod in pognal dr. Poša. Pa kako, moža iz svoje srede, tukajšnji delavci pa, ki so razočaranje je doživel on in njegovi kimavci!. vsi sinovi slovenske matere, vedo, da bodo v veliki Shodu je predsedoval g. Teršek, posestnik iz demokratski stranki našli najboljšo oporo za Smarjete, ki je podelil besedo dr. Rošu. Ta je pravice, katere jim dolguje kapitalizem. Pri na3 razvil svoj program v skoro dve uri trajajočem I bodo volitve pokazale za demokratsko stranko crovoru, ki ga je Dežel r* poizkusil motiti z med- j brezdvomno lep uspeh, kajti šoštanjčani bomo klici, kateri so pa dobili prinierne odgovore ccb na dan 18. marca storili svojo narodno in na-našega kandidata in volileev. Govor g. dr. Roša I prodno dolžnost ter oddali kroglice v — prvo je bil burno odobravan. Za niim se je na prošnjo j skrinjico!
Naša zelena Štajerska kaže nadvse razveseljivo razširjanje demokratske ideje. Množeči se demokratski shodi in sestanki po večjih ali manjših krajih dokazujeio, da demokratska misel prodira že v poslednjo štajersko vas.
Na Štajerskem je demokratski stranki zagotovljen zelo časten uspeh, saj se demokratska stranka smatra za edino najresneišo in najbolj delavno stranko. Da bo taka ostala tudi-nadalje, za to jamčijo srečno izbrane kandidature najboljših štajerskih mož. Nosilec dr. Kukovec uživa kot izkušen politik in neutrudljiv narodni delavec splošno priljubljenost. Pozna ga vsa Štajerska in kamor pride osvoji srca naprednih rojakov. Štajersko obrtništvo je z največjo simpatijo vne;o za kandidata Ivana Rebeka Saj je on «oče štajerskega obrtništva» in zanj bodo oddali kroglico tudi oni obrtniki, ki se sicer ne priznavajo k stranki, a se zavedajo, da z Ivanom Rebekom pošljejo v Beograd najbolj poklicanega zagovornika svojih skupnih stanovskih teženj. Tudi kme ski in drugi stanovi so zastopani s svojimi kandidati, ker ie itak načelo demekratstva: Bratstvo med sioii.
V zeleni Štajerski je demokratska misel zmagujoča. V nedeljo bo 'zvojevala končno zmago. Štajerci, naša skrinjica je prva!
ICmet&i sisn y smrtni
r^e^erticsls
Naša vest, da bo s 30. majem 1923. izpeljan nesrečni zakffij gg. Drojeruaa ^sKsj in t.o.i-njcca ^oLb), po Kojfcm bodo skupno z indusurij-
"sximi cieiavci zavaiOvani za bolezen "m nezgode v znanih rdečih bolniških blagajnah tudi kmetski posli (hlapci, de.de, zanji^e, Kosci, drvarji), je vzbudila po vsej c.e^eli ogromno lznenadc-nje. "Ogorčenje se obrača pred vsem proti SLS, ki se kmetu 1.1.ni, da mu r.o^e davčna bremena kar odpraviti, a ga s tem zakonom zavaja v davek, ki je gotovo 20krat večji od zemljiškega davka. Svoj zaslužen del obpoai-e pa dobe tuai peslauci .SKS, zlasti gg.. Pucelj in Drofenik, kateri so čisto na tihem brez pooblastila volileev in njihove vednostt skovali io zavoženo postavo.
Nešteto resolucij je poslanih, v Becgrad in se zahteva, da še zaken preklice. Na zborih JDS so sprejete resolucije, ki sicer ieie, da se tudi kmečkemu poslu zagotovi življenje za. slučaj onemoglosti, bolezni in nesreče, a nikakor ne v skupni organizaciji s fabriškun delavstvom, ampak v posebnih organizacijah, ki se bodo naslanjale na občino.
Kdo bo io izvedel? Ali stranka g. Hohnjeca, t. j. klerikalci? Ali stranka g. Drojcnika (SKS) ? Ne, te dve stranki ne bosta pljuvali sebi v obraz, ko sta vendar sami izvojevali ta zakon. Jasno je, da pridejo v poštev le demokrati, Li so se osiro postavili po robu g. Drofeniku, Puclju in hoh-njecu, in je edino-le zasluga dr. Žerjava m dr. Kukovca, da Drofenikov zakon ni ie izveden in da kmeta še ne rubijo in ne zapirajo za najnovejši in najhujši davek.
\S rseisia vpPcša • bo^oskreinstoo
Klerikalne stranke so tudi po drugih državah, v katerih pa klerikalci niso tako podivjani. Tudi je v drugih državah dohevni-štvo v vseh različnih strankah. Le pri nas in Še menda na Španskem imamo klerikalce, ki mešajo vero in politiko v en koš in kjer
■ t ..ro:-'
so skoro vsi duhovniki v klerikalni stranki. To ie pač znamenje, da je pri ras še mnogo ljudi, ki imajo na vratovih namesto pravih razumnih glav le zeljnate. Hvala Bogu, da je tekih praznoglavcev vedno manj.
Revežem na duhu seveda lahko klerikalci natrobijo, kar se jim zdi. Slepiti nepoučene preproste ljudi jim je prava slfst. Kakega bogoskrunskega dejanja se klerikalci poslužujejo v agitacijske svrhe, je razvidno iz pisave «Glasnika presvetega srca Jezusovega*.
Ta list, ki ie vrgel vero in Krista v posvetno politično blato, brezbožno proglaša srce Jezusovo — za klerikalno skrinjico, a Jtzusa Kristusa pa predstavlja kot nosilca klerikalne liste. Tako proglaša našega zveli-čarja za — klerikalca: Čudno se nam zdi, da država dopušča tako bogokletstvo in da oblasti niso zaplenile omenjenega lista.
«Glasnik» pravi dalje: «Častilci božjega Srca, uredite volih e tako, da bo z njimi zadovoljen vaš Zveličar, največji prijatelj Slovencev.* Ako bi človeče, ki je te besede napisalo, res poznalo sveto pismo in bilo res verno, bi moralo vedeti, da Jezus Kristus ni posebej prijatelj ne Slovencev, ne Nemcev in ne Madžarov, Indijancev, Zamorcev itd., temveč Jezus Kristus je prijatelj vseh ljudi brez iz;eme, on ie storil smrt za odrešenje vsega človeštva. Resnično veren človek bi si gornjih besed ne upal napisati.
Vsak človek, komur je Bog dal le trohico razuma in komui ni satanska zloba zgrizla v duši vsak čut za poštenje, mora vedeti in razumevati, da pri volitvah ne gre za vero, temveč le za posvetna politična prepričanja, kako se naj država uredi. Nihče nam pri nas ne bo kradel vere. Celo v svobodomiselnih državah nikogar ne ovirajo v izvrševanju njegovih verskih opravil. Le ruski boljševiki in komunisti edini preganjajo duhovnike in cerkev. Da se pa izkaže vse brezmejno hinavstvo in lopovstvo klerikalcev, so ravno ti klerikalci, ki toliko govore o veri, volili pri ljubljanskih občinskih volitvah skupaj prav s takimi komunisti in boljševiki, ki so istih naziranj kakor njihovi somišljeniki v Rusiji.
Mislimo, da mislečemu človeku to zadostuje. Fej, klerikalni hinavci!
K^ko bomo volili ?
1.)	Kdo sme voliti?
Odgovor: Voliti stne vsak Jugoslovan, ki je star že 21 let in je vpisan v volilni imenik.
2.)	Ali bomo obveščeni o volitvah? .
Odgovor: Ne! Nobena oblast nas ne bo
obvestila. Dobili ne bomo nobene volilne legitimacije.
3.)	Kdaj in kako bomo volili?
Odgovor: Volitve se vršijo v nedeljo dne
!18. marca. Vsakdo naj vzame s seboj kakšno osebno izkaznico! To je domovinski, krstni ali poročni list. Zadostuje tudi delavska ali pcselska knjižica, ali potni list ali uradna legitimacija, lovski ali orožni list, službeni dekret, obrtni list ali diploma. Veljaven je tudi vsak javni dokument. Ako nimaš ničesar takega, si dobodi potrdilo županstva! Če te komisija pozna, gre tudi brez dokumenta. Pri volilni komisiji mora vsakdo povedati ime, priimek in poklic. Vsak volilec dobi od komisije eno kroglico. Član volilnega odbora mu razkaže glasovalne skrinjice in imenuje vse kandidatne liste. Vsaka stranka ima svojo skrinjico. Volilec vzame kroglico v desno roko, nato roko zapre in pomoli roko po vrsti v vse skrinjice. Ko ima roko v naši
demokratski skrinjici, jo odpre toliko, da pade kroglica v skrinjico. Naši volilci na Kranjskem spustjo kroglico v peto (5.) skrinjico, na Štajerskem pa že takoj v prvo (1.)
skrinjico, a v mestu Ljubljani v četrto skrinjico. Nato pomolite prazno, a še vedno zaprto roko v vse ostale skrinjice do konca. Tako ne more nihče vedeti, kje s':e kroglico izpustili. Vsi zavedni volilci pridejo volit 18. marca že dopoldne.
4.) Ali si dolžan voliti?
Odgovor: Zakon te sicer k (emu ne sili, toda tvoja napredna dolžnost je, da prideš oddat glas za našo stranko, ki bo zaradi svoje moči po celi državi mogla edino kaj napraviti za ljudstvo. Kdor ne gre volit ali pa bo volil nam nasprotne stranke, naj potem nikar ne toži, da se nič zanj ne stori. Dolžnost vsakega trezno mislečega človeka je, da nam zaupa glas.
Zapomni si vsakdo: Jugoslovanska demokratska stranka se bori za enakost, bratstvo m ljubezen med sloji in za pravice vseh krivično teptaruh. Naša stranka ima jasen določen program, dočim n. pr. klerikalci le sipljejo nepoučenim pesek v oči s svojo avtonomijo, k; bi pomenila pri nas farovško tlako in popolno osiromašenje slovenskega ljudstva.
NAMESTO PESE.
Pesa je izborila mlečna krma. Po pesi nam krave v zimskem času veliko več mol-zejo kakor ob sami suhi krmi, tako da lahko rečemo, da učinkuje pesa v zimskem času podobno kakor učinkuje zelena krma v poletnem času. Sočna pesa pospešuje prebavo in vpliva ugedno na mlečnost. Ako imajo n. pr. v severni Nemčiji tako dobro molzno goved in toliko mleka v zimskem času, je to pripisati tudi pokladanju obilne pese. Tudi za naše kraje se pokladanje pese molznim kravam zelo priporoča, posebno tam, kjer se sveže mleko lahko prodaja. V tem pogledu je pesa veliko več vredna kakor pa repa. Iz tega vzroka bi bilo želeti, da se pridelovanje pese tudi pri nas še razširi. Pesa je tudi izvrstna klaja za prašiče, posebno za dojne svinje, ki potrebujejo dosti mleka za svoje mladiče. Po pesi imajo svinje največ mleka in tudi najbolj zdravo mleko, s čimer je že velik del uspeha pri vzreji praset zagotovljen.
Če manjka pese, se priporoča pokladati pesne zrezke, ki niso nič drugega kakor zre-zana in posušena sladkorna pesa. Ti zrezki se dobe v sladkornih tovarnah, kjer se odvzame pesi najprej sladkor, potem se pa izrabljene zrezke posuši in spravi kot pomožna krma v promet. Ti zrezki vsebujejo skoraj 50% sladkorja in 4% beljakovin in vplivajo podobno kakor naša krmska pesa. Izgledajo pa tako, kakor če bi našo kislo repo, ki je ravno tako zrezana, posušili na vročini. Pesni zrezki so temne barve, popolnoma suhi in več. ali manj nadrobljeni.
Za pokladanje moramo pesne zrezke kuhati, kakor delamo s peso, ali pa v gorki vodi namakati. Za prašiče je prav, če jih kuhamo, za krave pa namakamo. Pri tem se seveda napno in zmehčajo. Kravam polagamo po 1 in pol do 2 kg in več na dan, svinjam pa tričetrt do 1 in pol kg.
Kuhani ali namočeni pesni zrezki se lahko mešajo tudi z drugim korenstvom Kmetijska družba jih ima za svoje člane po 3,50 Din 7/\ kg z vrečami vred naprodaj.
KRITIČEN POLOŽAJ MALEGA OBRTNIKA NA DEŽELI.
Zaradi padca valute, velike draginje in slabe letine je postal položaj malih obrtnikov na deželi zelo opasen. Ker primanjkuje konzumentom denarja, ni dela,' in v vseh strokah grozi brezposelnost.
Zlasti je škodljiva okolnost, da se je po preobratu število obrtnikov jako pomnožilo, ker postane sedaj moški že z 21. letom polnoleten in so se mladi pomočniki osamosvojili kot mojstri, se oženili in sedaj trpijo z družino vred pomanjkanje. Ti mladi mojstri tudi nikakor niso v polni meri sposobni za svojo široko, ker niso dovolj naobraženi in je že marsikateremu žal, da je postal prezgodaj mojster.
Vsekako bi bilo priporočati, da bi se pomočniška doba podaljšala najmanj na pet let, ker bi se s tem omejilo število mojstrov in pripomoglo pomočnikom do popolne izobrazbe.
Veliko zlo je tudi to, da imajo nekateri mojstri pre\eč učencev; čez par let imajo ravno toliko pomočnikov, potem mojstrov in konkurentov. Kadar pa je v kaki stroki preveč ljudi, je jasno, da imajo potem vsi skupaj malo dela in slabo izhajajo.
Če daje mojster učencu hrano in stanovanje, bi bilo bolje, da bi še pridejal nekaj kron in imel bi lahko pomočnika, kateri mu več koristi kakor vajene:, s katerim ima največkrat le jezo in škodo.
Preveliko število pomočnikov povzroča tudi, da ne morejo vsi dobiti mesta in so mnogi prisiljeni «fušati» doma in delati mojstrom nelepo konkurenco. Zatorej, obrtniki, zmanjšajte število vajencev, skušajte doseči podaljšanje pomočniške dobe, ker le na ta način bo mogoče pomagati propadajočemu obrtniškemu stanu.	J. H.
Belokranjska politika in g@S99darstvo
BODOČNOST BELOKRANJSKIH GOZDOV.
šume so za rudami največje prirodno bogastvo. Od nekdaj zapuščena Bela Krajina je imela krasne graščinske šume, ki šo prišle iz rok nekdaj tako mogočnih grofov in baronov — v židovske roke.
Veliko bukovje, nekdaj kras in ponos pc-brešlce graščine, bo vse na tleh, preden zapoje kukovača. Brez ljudske krivde so postali širni gozdi nekdaj grofovska last, a po ljudski nevednosti so prišli sedaj v tuje roke. Ne bo dolgo, ko bodo morali naši ljudje hoditi na Kočevarsko po kurivo. Ali mislite, da so vse tiste velikanske židovske žage postavljene po Beli Krajini le za dobo dveh ali treh let?
Ko bodo požagali svoj les, pride na vrsto kmečka hosta. Eden bo v stiski in bo prodal, drugi bo zamenjal, skratka — vse bo padlo v žrelo nenasitnega kapitalizma. Eelokranjci, ali vas ni strah tega? Ko bodo padla pod sekiro zadnja drevesa, bo prepozno vsako tarnanje.
Danes je čas, da glasno protestiramo proti zadnji nakani, ki nam preti ugrabiti zadnji belokranjski zaklad — gradačke lože. Treba ie, da poseže belokranjski kmet s trdo pestjo med kupčijo, ki se vrti okoli imenovanih šum!
Povemo na glas, da morajo ostati te šume državna last, kajti le na ta način bo imel korist od teh šum tudi narod. Zakaj naj bi imel od tega koristi le tujec, a naš domači Belokranjec pa naj gre s trebuhom za kruhom!
III. LJUBLJANSKI VELIKI SEJEM (od L do 10. septembra 1923.).
Kakor doslej že dve leti, tako se bo tudi letos vršila ta v narodnogospodarskem oziru tako važna prireditev v času od 1. do 10. septembra. Priprave so že polnem teku in lepo je že število neobveznih prijav, na katere se bo pozneje pri razdeljevanju prostora v prvi vrsti oziralo. Čeravno sta oba dosedanja ve-Jesejma dosegla v vsakem oziru zelo lepe uspehe, vendar naj bi letošnji III. Ljubljanski veliki sejem po svoji sijajnosti in uspehih prekašal oba prejšnja; letošnja velesejmska prireditev naj bi bila manifestacija naše gospodarske sile in pokazala naj bi svetu cvet naše industrije in veletrgovine. Zato vabimo vse interesirane kroge, naj si že sedaj z neobvezno prijavo zasigurajo udeležbo, ker se je lansko leto zgodilo, da je moralo biti preko 50 reflektantov odklonjenih, ker so se zglasili prepozno.
V mesecu marcu se bodo razpošiljale tiskovine za prijavo in se tem potom naproša vsakdo, ki je na tem interesiran in slučajno tiskovin ne bi prejel, da jih reklamira pri uradu Ljubljanskega velikega sejma v Ljubljani.
Predsedstvo Ljubljanskega velikega sejma naproša vsa društva, korporacije, klube itd., da blagovolijo svoje nameravane kongrese, koncerte itd. sklicati, oziroma prirejati v času letošnjega velikega sejma. Vse svoje tozadevne namere, želje itd. naj blagovolijo sporočiti uradu Ljubljanskega velikega sejma v Ljubljani.
= Vrednost našega denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo dne 12 t. m.: 1 dolar za 93 in pol do 94 in pol dinarja, 100 avstrijskih kron za 13 in pol pare, 100 češkoslovaških kron za 280 do 282 m pol dinarja, 100 madžarskih kron za 2 dinarja 95 par do 3 dinarje, 100 laških lir za 450 do 452 dinarjev.
= Žitne cene v Novem Sadu so bile 12. t m.: pšenica 447 in pol dinarjev, ječmen 452 dinarjev, oves 290 dinarjev, koruza 245 do 300 dinarjev, moka «0» 650 dinarjev, fižol 450 dinarjev, otrobi 160 dinarjev.
— Svinjski sejem v Mariboru. Na sejem 9. t. m. so prignali 79 glav. Cene v kronah: 7 do 9 tednov stari prašiči 1100 do 1200, 3 do 4 mesece stari 1800 do 2200, 5 do 7 mesecev stari 4000 do 4500. Svinjsko meso je stalo 1 kg 100 do 112 kron.
BeSeika
'+ Naša demokratska stranka za mir. Ako hočemo, da bo prišla država, ki že sedaj grozno trpi na posledicah vojne, zopet v redne razmere, moramo odločno paziti na to, da se ne vpletemo s kako sosednjo državo v vojno. Vojna bi nam uničila vse gospodarstvo. Tega se demokratska stranka zaveda in je njena politika miroljubna. Naši pristaši so bili proti vojni tudi leta 1914., ko so jo klerikalci pridigovali in blagoslav-
ljali, Klerikalci so takrat denuncirali in naznanili naše ljudi, češ, da so proti vojni. Proti vojni s Srbi je bil takrat v stari Avstriji tudi dr. Žerjav, katerega so potem zato Avstrijci zaprli v ječo.
+ Kakor svinja z mehom tako delajo radikalci z milijoni. V Sloveniji podkupujejo, kdor se kupiti da, in se nič ne menijo za robo, še manj za dinarje. Plačane duše ostanejo večna slovenska sramota. Torej pri nas v Sloveniji skušajo radikalci s čistim denarjem; drugod pa drugače. N. pr. v Vojvodini, kjer so ljudje radi veseli, so radikalci zadnje čase začeli prirejati «politične» večerje. Pri kakem odličnem radikalcu napravijo velikanske priprave, najamejo cigansko godbo in z njo po vasi od hiše do hiše vabijo na večerjo. Povabljen je vsak, lahko je in pije, kolikor mu duša da, samo ko se radikalni agitator oglasi k besedi, mora biti miren. Ob sklepu pojedine pa mora obljubiti, da bo oddal kroglico za radikalce. Ni torej zastonj vzkliknil neki zapeljani kmet drugo jutro po pojedini: «Sinoči sem jedel prašiča, danes imam mačka, v nedeljo pa naj bi volil še — osla!»
NSS je sfrančica, o kateri se sedaj komaj kaj čuje. Ker smo zadnjič orisali brez-pomembnost in neresnost te stranke, se je narodno-socijalistična «Nova Pravda» zelo razjezila nad nami. Na njeno jezo jo samo vprašamo: Kak pomen ima vobče, ako kaka stranka pošlje n. pr. tri zastopnike v narodno skupščino? še manjši pomen ima, če pošlje le dva. Toda narodni socijalisti bodo lahko zadovoljni, če se jim posreči dobiti en sam mandat. Kaj bi eden njihov zastopnik delal v narodni skupščini in kaj bi mogel napraviti? To smo hoteli povedati še poleg tega, da narcdno-socijalistično stranko sploh ne smatramo za resno, kajti ta stranka še sedaj prav ne ve, kaj hoče. Kroglice, oddane za to stranko, niso samo izgubljene, temveč pridejo vrh tega le v prid nazadnjaškima strankama klerikalcem in radikalcem, kateri si ničesar bolj ne žele nego razcepljenja naprednih glasov in s tem oslabljenja najmočnejše stranke v državi, to je jugoslovanske demokratske stranke. Tu je vsako drugo besedičenje prazno. Kateri naprednjak celo zadevo le količkaj premisli, bo oddal kroglico edino demokratski stranki.
AGITACIJSKO POTOVANJE G. MINISTRA ZUPANIČA V BOHINJ.
Dne 7. t. m., kmalu popoldne je pripihal proti Lepenci v Bohinj avto, v katerem so sedeli minister Zupanič in dve dami. Ne vem zakaj se je avto naenkrat spuntal, ali so bile dame pretežke, ali minister, pa skoro gotovo je bilo še preveč snega, ker so avto porivali lia vse pre-tege, kočijaž je preklinjal, klical vse svetnike na pomoč, a vse ni nič pomagalo, g. minister z damami je moral izstopiti ter iti peš v Bohinjsko Bistrico. Tu se je pokazalo v malem, kako radikalski ministri spoštujejo zakon. G. Zupanič se je namreč meni nič tebi nič napotil po železniški progi v Bistrico. Ko je prišel do prve čuvajnice pred železniškim mostom v Boh. Bistrici, se je službujoči čuvaj Boltar zavedal, da je prise-žen in da mora službo tako opravljati, kakor mu postava predpiše; ker je pa postava za vse enako kovana, je Boltar družbo kraikomalo ustavil ter od gospoda zahteval legitimacijo. G. Zupanič pa je iz njega norce bril iz kratkomalo nadaljeval pot čez železniški most v Boh. Bistrico. Čuvaj Boltar je javil telefonsko dogodek postaje-načelniku v Boh. Bistrici, naj se družba ustavi
in ovadi. Kmalu pa je dobil obvestilo, da naj odstopi od ovadbe, češ, ne bodi se z bikom, ker moraš podleči. Ako sem tudi le Bohinjec, moram g. ministru Zupaniču javno povedati, da naj se drugič zadrži kot se za gospode ministre spodobi in naj spoštuje zakone. Radikalci so kakor se zdi v malem in velikem enaki! Na svidenje 18. marca. tu-	, . „ ,. .
'	Tihi opazovalec iz Bohinja.
SAMARITANSKO DELOVANJE RAŠKEGA ŽUPNIKA ŠKERJANCA.
(Spomin iz svetovne vojne.)
Nedavno je poročala «Domovina» o župniku škerjancu iz Rake pri Krškem. Zato smo se spomnili nanj in hočemo še nekaj povedati o njem.
Takoj v začetku svetovne vojne so se dogovorili nekateri zavedni Slovenci, med temi posebno iz Primorja, da se bodo ob prvi priliki in brez prelivanja krvi dali ujeti in se potem pismeno oglasili v domovino. To se je tudi zgodilo in «Slovenec» št. 125 z dne 2. junija 1917. je priobčil notico: Iz italijanskega ujetništva so se oglasili Primorci, da se jim dobro godi itd.
To priliko je pa izrabil župnik Škerjanec in je poslal «Slovencu» z dne 14. junija leta 1917., torej čez 12 dni, dopis, ki ga je objavil < Slovenec takole»: Na gori naslovljeno notico nam sporoča vojni kurat Škerjanec od naših znanih črnovojnikov, da naj se «ujetnika» Valentin Vižin iz Kromberga in Fr. Faganel iz Šempasa ne bahata s svojim zdravjem na Laškem, ker jih doma vsled de-zertacije čaka vrv okrog vrata, premoženje zaplenjeno, družine pahnjene v nesrečo. Smo s svojim zdravjem v gorah veliko srečnejši.
To je bil Škerjancev poziv na avstrijske oblasti, da naj tem ljudem zaplenijo imetje. Ta poziv je imel takoj tudi uspeh in «Slove-nec» je prinesel dne 14. julija 1. 1917. notico: Premoženje so zaplenili Ivanu Klinarju, roj. 1. 1888. v Vipolžah, vojaku 27. p. p., in Valentinu Vižinu, roj. v Krombergu, vojaku 155. peh. bat., ker sta osumljena bega k sovražniku, dalje dr. F. A. Gambiniju, roj. leta 1845. v Kopru, pobeglemu odvetniku.
Pristavljamo samo: «Srečni» faranl, katerim župnikuje Škerjanec! Bivši vojaki.
POZOR, PRIJATELJI SOMIŠLJENIKI!
Volitve se vršijo v nedeljo 18. marca. Ni izključeno, da Vas bodo skušali do takrat od te ali one nasprotne stranke zbegati z raznimi sredstvi, da bi Vas odvrnili od volitev ali pridobili za svojo stranko. Mi smo dovolj jasno povedali, kaj je naša stranka in kaj hoče, zato ne nasedite nobeni farbariji, laži ali slepariji od nasprotnikov in stojte trdno do zadnjega trenutka! Stranka bo svoje zveste poznala vedno. Danes se odločite trdno in če Vas oblegajo še s takšnimi sredstvi, Vi jim povejte: «Mi bomo volili demokrate, pa konec besed!* Vztrajajte do konca, pazite na omahljivce, da jih še v zadnjem hipu ne dobe na limanice nasprotniki! Ne verjemite nobeni volilni zvijači nasprotnikov!
* Današnja številka «Domovine» je izšla en dan poprej kot običajno. Prosimo vse one naročnike, ki najprej dobe naš list v roke, da sporočijo oddaljenejšim naročnikom, naj pridejo takoj na pošto po «Domo-vino».
*	Kranjska gora proti Drofenikovemu zakonu. Občinski odbor je v svoji seji soglasno sklenil ostro resolucijo zoper tako zvani Drofenikov zakon v zadevi zavarovanja kmečkih poslov in delavcev, ki meče iste s tovarniškimi delavci v en kos in ki po-menja neiznosno novo breme za kmeta. Smo popolnoma za to, da se zavarujejo hlapci, dekle in kmečki delavci zoper nezgode, bolezen in starost, a to naj se zgodi na kak drug modem način (kakor n. pr. v Zedinji-nih državah Severne Amerike), ne pa, da se uvrsti kmet med velekapitaliste in kmečki posel med tovarniške delavce, kmet, ti pa plačuj! Občine in druge korporacije, zganite se s sličnimi resolucijami! To skrpucalo mora izginiti kot zakon kraljevine SHS!
*	Belokranjci! Zadnja divjaštva klerikalcev po Beli Krajini jasno kažejo, kaj imamo od njih pričakovati. Obračunajte s povzročitelji vojne, pobirači živine! Maščujte se s kroglico, ki jo vržete le v peto skrinjico. Prijatelje našega lista prosimo, da storijo svojo dolžnost med vsemi prijatelji in znanci.
*	Demokracija krasno napreduje. Javni shodi demokratske stranke, ki so se vršili v soboto in nedeljo v Krškem, Kostanjevici, Tržišču, Planini, Ribnici, Sodražici, Bledu, Kranju itd. so bili skoro vsi nepričakovano lepo obiskani. Povsod so želi govorniki za svoja stvarna izvajanja priznanje. Saj se na naših shodih govori le stvarno brez farbarij in demagoštva, kakršnega so navajene drug«;, stranke, zlasti klerikalci. Ljudstvo tivideva, da le demokratska stranka s svojim smotre-nim delom deluje za narod.
*	Stric Pašič bi bil moral v nedeljo priti v Ljubljano. Ljubljanskim radikalom, ki jih je z namestnikom Hribarjem vred ravno za eno staro merico, so se tresla srca in cilindri v škatljah. Ko pa ie stric Pasič dospel že do srede pota, mu je začel nasproti pihati oster slovenski veter. Istočasno je tudi od namestnika Hribarja dobil vesel pozdrav, da smo Ljubljančani zadnje dni hudo objestni. iV strahu za svoj revinatizem se je Pašič sredi pota premislil in se vrnil nazaj v Beograd. Tam je zdaj zopet živ in zdrav, gotovo bolj, ko da je prišel -v Ljubljano.
*	Pašič na bobnu. Preteklo soboto je pokrajinska vlada brzojavno naročila vsem okrajnim glavarstvom, naj po krajevnem običaju naznanijo, da Pašič ne pride v Ljubljano. Posebno imenitno se je ta ukaz izpolnil v Konjicah, kjer je v soboto zvečer resnično po domačem običaju policaj tolkel na boben in izkliceval: «Pašič ne pride v Ljubljano! Naj se nikdo ne izpozabi, da bi se zastonj odpeljal tjakaj!» In Konjičani so res ostali doma, kar pa bi bili storili, če bi Pašič tudi ne bil prišel — na boben...
*	Kaplanova pot skozi okno. Posebno zanimiv slučaj se je v preteklo nedeljo dogodil v Mozirju. Prišel je tjakaj znani kaplan dr. Lenard, ki je že pred letom vstopil v radikalno stranko in je hotel Mozirčanom razlagati velesrbski radikalni evangelij. Na shod pa so pridrli tamkajšnji Orli z namenom, da radikalnemu gospodu kaplanu napravijo zgago. Začeli so razgrajati, končno pa so pograbili clr. Lenarda, ga pošteno pre-mikastili in ga skozi okno vrgli na cesto. Dr. Lenard je dobil precej težke poškodbe, a se je vendar hitro pobral in jo urnih krač popihal iz Mozirja. Bo že v Beogradu povedal, kako nehvaležna je krščanska ljubezen slovenskih Orlov!
*	Klerikalno divjaštvo v Črnomlju. Pišejo nam: Ko se je vršil zadnji sejem, sta
priredila kandidata SKS. gg. Pucelj in Ma-kar shod v Črnomlju. Ta dan pa sta zelo nesrečno izbrala, ker se na takih sejmih pije precej likofa in je potem s takimi ljudmi težko mirno govoriti. Ne briga nas sicer SKS., toda klerikalno divjaštvo, pa naj se vrši proti komurkoli, moramo obsojati. Tukaj je šlo za čisto organiziran napad, kateremu ni bila kos niti oblast. Srečna Slovenija, kadar dobi svojo avtonomijo! Črnomaljski shod je jasno pokazal, kaj imamo pričakovati, če bi se uresničile klerikalne politične sanje. »Slovenec", ki tolikrat povzdiguje našo kulturo, naj bi bil poslal svojega posebnega poročevalca in fotografa, da bi svet potem videl, kako so naši „avtonomisti" kulturni. Takega kričanja in divjanja ni še videla mirna Bela Krajina. Številni sejmarji bodo sirom sveta raznesli to divjaštvo, in to je prav. Naj izve svet, kam pripelje hujskarija pristaše SLS. To je sramota, kakršne še ni bilo v Beli Krajini! Zato proč s klerikalci, ki hočejo le podivjanje ljudstva!
*	Lažnivim kljukceni. Nekateri klerikalni in pa samostojni govorniki se zdaj na volilnih shodih otresajo laži in suhih obljub kakor malhar uši. Zato jih spominjamo na pregovor: Kdor laže, ta krade; kdor krade tudi slepari; slepar rad ubija, ubijalci pa navadno pridejo na — gavge... Lepa bodočnost se torej obeta lažnivim prerokom.
*	Mšsijon za gospode okoli «Slovenc.a». ^Ljudski dneynik» prinaša vsak dan po deset ugotovitev, da se je na novo zlagal «Slove-nec». Mi smo take ugotovitve za glasilo ljubljanskega škofa že zdavnaj opustili. Za Veliko noč pa gospodom okoli «Slovenca» vendarle priporočamo, da napravijo v ^Katoliški tiskarni* misijon. To pot se bodo že pred vstajenjem tem lažje spokorili, ker do 18. t. m. še lahko nemoteno lažejo in kradejo čast, potem jim bodo pa še pravočasno izbrisani vsi grehi.
*	Najbogatejši Jugoslovan. Ameriški konzulat v Zagrebu je dobil obvestilo, da je v Ameriki umrl neki Juri Borič, ki je zapustil ogromno premoženje v znesku 33 milijonov dolarjev. Konzulatu se je komaj posrečilo najti dediča, in sicer preprostega se-ljaka v selu Petrijevci pri Osijeku. Srečni dedič je takoj obljubil, da bo osiješki mestni občini posodil potrebni denar za napeljavo elektrike. Mož je preko noči postal največji bogataš v naši državi. Zdaj lahko s Pašičem pije bratovščino.
*	Smrtna kosa. V Kočevju je po kratki mučni bolezni umrl sodnik g. dr. Mirko Schmidinger. Bil je zvest somišljenik demokratske stranke. — V Hrastniku je umrla gospa Groznik, mati tamošnjega učitelja. — V št. Jakobu v Slov. Goricah je umrl veleposestnik in vpokojeni učitelj g. Oroslav Armuš. Bil je neumorno delaven in splošno priljubljen mož.
*	Triurni volilnega shoda na Božjakovem pri Metliki. Dne 5. t. m. so imeli velečastiti g. župnik Baje pri nas svoj shod. Svojim vernim poslušalcem so pravili tako pametne, da je eden izmed njih začel — bljuvati. Če ni res, pa se naj oglasijo oni, ki so imeli od tega zamazane obleke! Shod je uspel imenitno, navdušenje za alkohol je bilo veliko.
*	Polomija samostojnih v Škofji Loki. Shod SKS v Škofji Loki, na katerem je bilo le sedem pristašev SKS, so člani škofjeloškega Orla razgnali. Kandidat Ažman je
moral oditi, ne da bi prišel do besede..
;?;2Sf | tvfii&j	pi*J ,,ii;Mrl ''vO V
*	Usodna zmota. V Sarajevu je te dni ostala neka slepa babica sama s svojim štiriletnim vnukom doma. Otrok je bil žejen in je prosil vode. Slepa babica je po pomoti1 vzela z mize kozarec s špiritom in ga ponudila otroku, ki ga je takoj zalepnilo. Zgrudil se je na tla in kmalu na to v groznih mukah umrl.
*	Ustrelil brata. V Sarajevu so živeli skupaj trije otroci. Starši so jim umrli in starejši; brat Edvard, absolvirani pravnik, je vzdrževal ostala dva, štirinajstletnega Julija in šestnajstletno Emilijo, ki je gospodinjila. Živeli: so v najlepši slogi in ljubezni. Nekega jutra je Julij kakor navadno zbudil Edvarda. Ker pa starejši brat ni takoj vstal, je mlajši za šalo dejal: «Čakaj, te pa ustrelim!» In je resnično vzel z omarice revolver ter izprožil. Počil je strel in Edvard je, zadet v glavo, bil takoj mrtev. Žalostni dogodek je po vsem Sarajevu vzbudil globoko sočutje.
41 Miši obgrizle otroka. Ta nenavaden slučaj se je pred dnevi dogodil v Splitu v Dalmaciji. Neka delavska žena se je morala; podati po opravkih in je svojega otročička' pustila doma samega, spečega v zibelki." Medtem so miši deteta tako nevarno ob-grizle, da so ga morali izročiti v bolnico.
*	Milijonski prevarant. Pred mariborskim porotnim sodiščem so jc zagovarjal carinski uradnik Karel Jenko, ki je tekom zadnjih mesecev s ponarejenimi potrdili oškodoval južno želez-; nico za dva in pol milijona kron, katere j« razkošnem življenju s svojo ženo in prijatelji sproti porabil do zadnjega vinarja. V pokoro za] dosedanje vesele mescce mu je sodišče prisodilo! Štiriletno težko pokoro v ječi.
Ss raznih krai@¥
*	Pri Devici Mariji v Polju je bilo vlomljeno v delavnico krojaškega mojstra Kepeja. Tatovi so odnesli blaga in obleke v vrednosti 30.000 kron.
*	V Zalogu so bile iz zaprtega vagona; ukradene tri vreče riža, ki so jih pa orožniki; kmalu izsledili v svinjaku trgovca Novaka v Kašlju.
*	V Zagradcu se samostojnežem ne godi; dobro. Napredni volilci so s Pucljevo poli-: tiko nezadovoljni in bodo volili demokrate..
*	V Domžalah je številno obiskani shod demokratske stranke pokazal, da tudi tu napreduje demokracija.
*	V Radomljah je bilo na našem shodu! lepo število naših somišljenikov, kar nam kaže, da Radomlje ne spijo.
*	V Starem logu pri Kočevju je pretekli teden ustrelil trgovec g. Haberle orjaškega! medveda. Splošno so se v okolici Kočevja; zadnje dni pojavile zopet gruče volkov, ki pa so jih lovci takoj pregnali.
*	V Hrastju je šolarček Josip Lešnik na poti v šolo zdrsnil z brvi v potok in utonil N. v m. p.!
*	V Žužemberku se je vršil sijajen shod demokratske stranke. Poročal je dr. Puc.' Navzočih je bilo več klerikalcev, ki so z zanimanjem sledili izvajanjem in nekateri celo obljubili, da bodo volili z demokrati. Dopoldne so imeli shod samostojni, katerim so' demokrati stvarno ugovarjali, tako da so bili! samostojni vodje zelo poparjeni.
*	V Kresnicah so se na shodu komunist« med seboj zravsah. Komunistični govornik; Žorga, ki je bil naznanjen, ni prišel in se tako javni shod ni vršil.
*	V Kranju se je v soboto zvečer vršil sijajno uspel demokratski shod. Prišla sta! tjakaj gg. dr. Gregor Žerjav in dr. Reisner,
Zbralo se je nad 300 ljudi, ki so obema demokratskima prvobonieljema priredili prisrčen pozdrav. Za svoja izvajanja, ki so na vse prisotne napravila najgloblji vtis, s a gg. kandidata žela burna odobravanja. Sobotni shod je dckazal, da ie Kranj čvrsta postojanka demokratske misli.
» * V Litiji je med deiom v kurilnici izpod-lefela kurjaču Frauču Klanšku lestva ter je pri padcu zadobil težke nevarne poškodbe.
*	V Izlrkah, ki je eno dosedanjih najbolj klerikalnih gnezd, se je naš shod, ki sta ga imela naš kandidat g. Cencelj in namestnik Fincinger, dobro obnesel, čeprav so klerikalci uprizorili gonjo proti nam. Se že svita — tudi pri nas.
*	Na Vačah smo s shodom JDS. zadovoljni. Kandidat g. Cencelj in namestnik Fincinger sta naša prava moža. Na shodu so se samosiojni repenčili in holeli ugovarjati, a stvarnemu govoru g. Fincingerja je morala tudi opozicija pritrditi. Shod je bil prav šleviino obiskan.
vernika za svoja stvarna izvajanja žela živahno odobravanje.
*	Prsprotno, Flesko, Retje, čeče nad Frastnikom! Ali bodete zatajili svojega dobrega prijatelja Roša? Ali bodste v nedeljo pozabili, da je njegova skrinja (Štajersko) prva? Vse kroglice v prvo! Kmetje, mladi gospodje kaplani vas hodijo plahtat, beste verjeli tem ali možu, ki je že stokrat pokazal, da čuti in trpi z vami, ker je vaš prijatelj!
*	V Polenšnku pri Ptuju bomo šli 18. marca v boj za listo dr. Kikovca. Malokje poznajo tako kot nri nas, kai je farovška komanda. Klerikalcem bo stopila na rep le mogočna demokratska stranka.
*	V Žetalah imamo mnogo zavednih pristašev naše stranke, ki bodo 18. marca šli vsi volit v prvo skrinjico.
*	V Savinjski dolini klerikalci že od ne-kdaj niso bili močni. Zato si pri nas tudi ne obaiajo uepeha. Ravno tako tudi samostojni cagu^e o. Naš kmet že premišljuje, kaj mu naj samostojna s par mandati koristi v parlamentu, kjer bodo odločevale le ve!ike stranke. Tako pravijo hmeljarji, da se bo
*	V Kandršah je bil naš shod v nedeljo dobro obiskan. Repenčenje samostojnih je
dobilo primeren odgovor.	,	, ■	,. ■ ... . . ___
*	V št. Jerneja so podivjani klerikalci	ufeho™ fvvzet! z\"]mZ Z * napadli s kamenjem zborovske na demo- e vehka demokratska stranka, kar bo go-
kratskem in komunističnem shodu ter ne- tov° ' sto . ' . ,,	. „ . .
varno ranih nekega otroka. Pametni može.1. X P,e3"!Ci Mariboru se ,e v soboto i, se jim gabi tako početje, bodo zato o^ | !f l^^ork ^s samokresom, k, ju i>ali krcghce v pe o skrinjico
Blj m o invalidov v L'*ubHanI
V nedeljo se je vršil v Ljubljani občni zbor
slovenskih invalicov, kateremu je predsedoval invalid g. Zdravko Rus iz Bleda. Zbor sta pozdravila kot zastopnika osrednje invalidske organizacije iz Beograda g. major Kctlarii in Bogu-novič. Odbor je dobil abselutorij s pohvalo za vestno delo in prizadevanje. Izvoljen je bil ves stari odbor, za predsednika pa je bil izvoljen g. Stanko Teme. Pri slučajnostih se je razvnela prav huda debata, pri kateri so gg. Ušan, Ju-van, Rus in beograjski odposlanci prav ostro prijemali sedanjega čefa za socialno politiko dr Goršiča. Med izvajanji je prišlo do prav burnih prizorov in sprejeta je bila resolucija, da naj se g. Goršiča odstavi kot šefa oddelka za socialno politiko, češ, da je hud sovražnik invalidov in da zato ne spada na to mesto.
Tako se je radikalija in g. Hribar sedaj še na invalide spravil in jih preganja. Odkar je žel iz ministrstva za socialno politiko demokratski minister dr. Žerjav, so se začeli za invalide hudi časi. Ako hočejo invalidi sebi dobro, bedo šli v nedeljo v boj za demokratsko stranko, ki ima na Kranjskem peto (5), na štajerskem pa prvo (1) skrinjico. Lc tako lahko upajo, da se bodo v do-glednem času zon je ugodno rešila vprašanja obstoja in življenja.
*	V Krškem se je shod NSS. ponesrečil. Demokrati so jim stvarno ugovarjali in jim povedali svoje, da so gospodje NSS. kar pobrali šila in kopita.
*	V 1 ominjah pri Ilirski Bistrici se je dogodila strašna rodbinska žaloigra. Fosest-
je nenadno zdrsnil iz rok m se izprožil. Krogla je dijaka zadala naravnost v sence. Težko ranjenega so takoj prepeljali v mariborsko bolnico.
Sohelstvo
SOKOLSKO GLEDALIŠČE V RADOV-
n:k Zagcdnik se ni dobro razumel s svojim, LJICL Na?e marljivo sokolsko gledališče je
sinom. Iz maščevanja je oče linancarjem J uprizorilo ie dvakrat mladinsko igro ,,P'ehta ',
izborno. Druga pred-Ijučno mladini. So-
BP HBHH^HB	_______ _____.„_ _______
se je vmešala iudi mati. V jezi je sin pogra-; ki ima;0 vedno velik uspeh) za katerega se ima-fcil sekiro, ubil na,prvo očeta, nato pa še 1II0 zahvaliti pač v prvi vrsti voditeljici teh pred-
mster. Otroci so se v strašnem kriku razbe-žali. Ubijalec je nato vzel vrv in se obesil. Sam se je obsodil!
* Na Bregu pri Nasovčah je posestnik Franc Fludobivnik šel v gozd podirat drevje. Po i.esreči pa ga je zadelo podsekano drevo
stav, učiteljici, cectri M. Flutovi, ki naj bi bila v tem pogledu vzor učiteljstvu. Ne samo v šoli, ampak tudi izven šole naj deluje učiteljstvo za prosvelo in vzgojo. Takoj po volitvah, v nedeljo c!ne 18. t. m. ob 7. zvečer pa nam bo nudilo (o gledališče izreden užitek. Uprizori se namreč
m. mu zmečkalo nogo. Ponesrečencu so v | Velika |j*a .,V znamenju kriza« iz debe preja holmci takoj odrezali nogo, a je ze nasled- n|„n]-a Vristjcncv pod cesarjem Neronom v Ri-
bjega dne umrl.
4 V Hrastnik« se je v rovu smrtno po-
i:e:rečil rudar Hrf.šan. Pri razslreljevanju lr.u je zračni.pritisk zaradi prenagle eksplozije raztrgal glavo. Rudarji, ki so svojega tovariša Flrašfna zelo spoštovali, so ga mnogoštevilno spremljali na zadnji poti. M. v m. p !
* Hrastnik, Trbovlje! Naša skrinja jc prva!
inu. Videli bomo junaštvo in trpljenje pravih krščanskih duš, ki so rede drle življenje za Kri-sta in ce H;o bistveno razlikujejo cd onih, ki ga danes nosijo le na jeziku. Igra re na praznik, 19. t. m. ob treh popoldne ponovi.
TELOVADNO DRUŠTVO SOKOL V 21-REH je v nedeljo 4. t. m. uprizorilo v dvorani Sokoljega doma lepo igro „Spavaj, moja deklica". Kakor vselej, so igralci tudi to pot po-*" V L>'a1oment se je preteklo nedeljo ' kazali, da so zmoini mojstrsko igrati tudi težje vršil izborno uspeli shod demokratske stran-1 »gfe. Vsak je bil kos svoji vlogi. Vse priznanje !:e. Zbojovalci so voditelju štajerskih demo- za£luži na tcm P-1]" tukajšnji carinski uradnik
. oijcanaSr ie
čil Pavel Paver, trgovski zastopnik, ki ima na vesti več goljufij. Orožniki so ga spremljali v mariborski zapor, toda Payer se že mora dobro zanašati na svojo trdo butico, da se ie kcrajžno pognal iz vlaka in — pobegni).
* V Slovenjgradcu sta v nčdeljo, 11. t. m. priredila demokratki shod celjski župan gospod dr. Hrašovec in prof. Fran Mravljak. Shod je bil zelo dobro obiskan in sta go-
uzijo o
stvar in tako pomagajo vzgajati občinstvo za lepo in dobro. Želeti je, da bi se mladina z vztrajnostjo oprijela cdra. Mladih moči je d-ovolj na razpolago, treba je samo zbuditi njihove speče moči in sile. Občinstvo je željno lepih prestav, kar je dokaz obilna udeležba. Zaradi tega mj bi se igre po možnosti še večkrat prirejale. Ni zastonj trud, ako se čim, več žrtvuje za ■ umstve.uo: povzdigo in srčno vzgojo, mladine. Mladina je naša bodočnost.
Klerikalna @*ctacia
Le vkup, Ie vkup, da nič ne bo ostanka,
na «ausferkauT» je klerikalna stranka! V zalogi marsikaj imamo, poceni danes vce oddamo. Na kile, metre ali vatle, vagone, skrinje ali škafe; vse damo vam po božji ceni, kakor se z nami kdo pomeni!
Najprei oddamo avtomat, ki pisan je na vsako plat, poskočne pesmice zavija, ime mu je: avtonomija!
Vse drugo damo po izberi, kar kdo želi si v dobri veri: za imenitnejše -\ eljalce talarje čuvamo in irake, ministrske stoličke tri, udobno S3 na njih sedi... Za tercijalke in Orlice so mcdarci in nogavice; Korošec jih je naročil, ko je gospod minisier bil. Za naše fante in Orlice itramo kolce in nožiče, vse na debelo m na drobno, kakor sa jim zazdi spodobno.
Za našo pridno Kmečko zvezo darov imamo polno nezo: županom dali bi cilindre namesto Tomaževe žlindre. Imamo liste vsake baže, «Slovenca», «Gospodarja», «Straže»; da pa ne bo prehuda zguba, dodamo vam še «Domoljuba». Ve to za kmečke konzumei.te oddajamo samo na cente. Je gnojnice na polovnjake, z njo smo škropili poštenjake. Laži. obljub je kilometer, ko pleve jih razgnal bo veter. Če naše kupite otrobe, dovolj imeli boste robe!
Zato le vkup, da nic ne bo ostanka,
na «ausferkauf» je klerikalna stranka!!!
I3R. Silvin:
¥i1narie?a leiika
Enkrat se jim je že zdelo, da je precej boljša — toda na žalost se je njeno stanje zopet izdatno poslabšalo. Minevali so tedni in meseci. Ker se zdravje bolnice le ni hotelo obrniti na bolje in ker na drugi strani tudi ni bila tako blazna, da bi bila komu nevarna, so začeli premišljati, ali ne bi morda kazalo, da jo pošljejo zopet domov — toda ne k njenemu možu, nego k njeni materi, kamor je tudi sama tako želela:
«Zakaj so me vtaknili med te ljudi, ki bodo vsi pogubljeni? Mati, oh, pridite pome in vzemite me zopet domov!»
In prišla je mati, ali prišla jo je samo obiskat. Prihajali so k njej tudi drugi sorodniki in znanci, da jo vidijo, da jo potolažijo — le Luke in njegove matere ni bilo nikoli; mogoče je bilo zanjo še bolje tako. Posebno pa jo je znal potolažiti blagi dr. Krak, ki jo je prišel obiskat največkrat izmed vseh. Smilila se je revica dobremu možu, ki je prav od srca želel, da bi se ji povrnilo ljubo zdravje. In kadar je bil pri njej, je bila res vsa bolj vesela in mirna.
Tudi Lovro, ki je bil tedaj za kaplana v Idriji, je zvedel, kaj se je zgodilo z Vrtnarjevo Nežiko. Vedel je vse, vse — in večkrat si je očital na tibem, da ie mogoče tudi on malo kriv. Rad bi jo bil šel obiskat, pa si ni upal: bal se je, da bi utegnil njegov obisk slabo vplivati na njeno zdravje. A tudi njega je pekla vest in cesto je divjal po Zali brez miru ure in ure.
In čim jasneje mu je postajalo, kako blazna in nečloveško kruta je bila zahteva umirajočih roditeljev. Umirajočima je žrtvoval srečo dveh živih! Kako blazen je bil sam, da je izpolnil željo dveh blaznikov! Čemu ni bil mož in zakaj ni zavrnil očeta in mater? — Zdaj je nesrečna Nežika, nesrečni so njeni starši in bratje ter vse njeno sorodstvo; zdaj je nesrečen tudi on, in nesreča se vali dalje ter se veča in veča kakor snežni plaz, ki drči z gore!
Samo nesrečo in greh, samo obup in povodenj solz je rodila grdo sebična zahteva dveh neomikanih, tercijalsko omejenih umirajočih starcev. Zaradi teh dveh starcev mora pogin jati mladost! O, ni večjega greha, nego ubiti srečo mladega srca! In s tem grehom obtežena sta odšla v večnost njegov oče in njegova mati.
In razmišljal je, kako bi bilo lahko vse krasno, a tudi vse drugače, ako bi ne imel dveh srčno in umstveno tako slabih roditeljev. Mislila sta le nase, a žrtvovala v nesrečo in pogubo njega, Nežiko in vse druge! Ako bi bil Lovro ostal svoboden, bi bil lahko postal profesor ali odvetnik ali sodnik. Oženil bi se bil z Nežiko, imel z njo lepe, zdrave otroke ter bi deloval zanie. za do-
movino, državo in človeštvo v časti in blagostanju. In srečni bi bili njeni starši, bratje, sorodstvo in sreča bi se širila z njunega doma na vse strani...
Lovro je premišljal in premišljal. V nočeh brez spanja se je valjal po svoji postelji ter včasih glasno za-ihtel...
Zjutraj pa je stal pred oltarjem in molil, molil z ustnicami... srce in duša pa sta bila pri nji, ki jo je ljubil in ki je ni mogel pozabiti
Skoro dve leti je bila Nežika v bolnici. Nekoč so jo bili za poizkušajo vzeli domov, ker je tako milo prosila in ker je tudi dr. Krak tako svetoval. A uverili so se kmalu, da je še najbolje, da jo zopet pošljejo nazaj. In tako ni minulo 14 dni, ko je bila zopet na Studencu.
Strežnice in pazniki so ravnali lepo z nesrečno, a mirno bolnico. In tako se je Nežika polagoma popolnoma privadila na bivanje v bolnici. Vdala se je v božjo voljo in ni več silila domov. Da ni nikdar omenjala Luke, da ni nikdar vprašala po tašči, se ni nikomur zdelo čudno, da pa se ni nikdar spomnila svojih otrok, ki jih je vendar morala rada imeti, tega ni mogel razumeti nihče.
Bili so dnevi, ko bi človek mislil, da je popolnoma zdrava, a prišle so zopet ure, ko je bila silno otožna in ko je začela zopet fantazirati. Tako so bili nekateri mnenja, da se nikoli ne pozdravi, drugi zopet še niso obupali popolnoma. Vsi pa so bili edini, da se ji je proti koncu drugega leta bolezen obrnila oči-vidno na bolje.
Zopet so zdravniki sporočili Vrtnarjevim, naj pridejo ponjo. In nekega lepega dne je pridrdrala zaprta kočija na Studenee. Iz nje sta izstopila Vrtnarica in dr. Krak. Slučaj je hotel, da se je ravno istega dne pripeljal z Dunaja Slavko in da je tudi on prišel Nežiko obiskat. Ravno se je mirno pogovarjal s svojo teto, ko prideta dr. Krak in Nežikina mati. Nežika se ju je silno razveselila.
Nedolgo nato so stopale štiri osebe po dolgi, s peskom posuti poti. Sedli so v kočijo. Nežika je sedela sredi med materjo in dr.Kra-kom. Molčali so vsi štirje in mislili vsak svoje...
«Kam pa se peljemo? Meni se zdi tako daleč,» je rekla naposled Nežika.
«še danes boš doma!»
Dr. Krak in Slavko sta ostala v Ljubliani in se prisrčno poslovila od Nežike, mati pa je šla z njo na vlak. Nekaj časa sta se peljali z vlakom, potem pa s pošto, ki se je hitro pomikala med ljubkimi, z gostim smrečjem in bukovjem poraslimi grički.
«Ali vidiš tamle ono cerkev, kamor sva nekdaj zahajali skupaj k maši?» je vprašala mati.
«Vse se mi zdi tako čudno in nekam veliko. Zdi se mi, kakor da sem sanjala, da sem nekdaj hodila tod, a je od tega že silno dolgo. .»
Pošta je drvila mimo cerkve in se za trenutek ustavila sredi vasi. Mati je pokazala z roko proti lepi hiši, ki je stala malo niže doli nasproti velikemu znamenju in rekla: «Po-glej, tamle doli je tista gostilna, kamor sva navadno zahajali po maši na kosilo — ali se spominjaš — in kjer si spoznala Luko.»
«Mati, pa me vendar ne mislite peljati k njemu nazaj? Ne, k njemu že ne grem več. On je tako hudoben, on bi me enkrat še ubil, njega se teko bojim!«
«Sedaj greš k meni in pri meni ostaneš. Nihče te ne bo iepel, me-dve bova skupaj delale in molile. Le tiho bodi in nič se ne boj!»
Pošta je hitela zopet naprej in v drugi vasi se je zopet ustavila. Mati in Nežika sta izstopili in potem sta morali hoditi peš še dobro uro daleč. Stopali sta počasi in govorili malo: mati je na tihem molila zanjo. Šli sta po oni poti, kjer je Nežika hodila Bog ve kolikokrat. Nekaterih reči se je spominjala prav dobro — drugo se ji je pa zdelo zopet tako čudno ...
Od tistega dne je bila Nežika doma in mati ji je stregla, kot more streči le mati. In zgodilo se je, kot je bil rekel zdravnik v Ljubljani. Sveži gorski zrak je dobro vplival na njene živce, ma erina skrb in ljubezen sta ji kmalu vrnili popolno zdravje.
Včasih je Nežika srer še postala zamišljena in otožna, včasih je tožila o bolečinah v glavi in prsih, včasih je jokala kot otrok — ali mešalo se ji ni nikoli več. Kljub temu pa je niso pustili nikamor same, da bi jim kdo ne mogel očitati malomarnosti, tudi v cerkev, v uro oddaljen trg, je niso hoteli vzeti s seboj, da je ne bi zijali ljudje, ki so v takih slučajih navadno premalo obzirni.
Nekega dne. ko je bila Nežika že več mesecev doma, je priletela po-tovka Špela vsa v eni sapi v Vrtnarjevo gostilno. Ali ste slišali, kakšna nesreča se je danes pripetila pri To-minčevih? O Bog, o Bog!»
«Kaj pa se je vendar zgodilo?« je vprašala Vrtnarica. Nežika in gostje, kar jih je bilo, so napeto pričakovali, kaj bo povedala vaška po-tovka. Ta pa je sredi sobe stoje pripovedovala:
«Tominčevega Tončka so našli danes zjutraj okoli devete ure mrtvega v njegovem mlinu! Pravili so, da je danes izredno zgodaj vstal in da je bil videti posebno dobre vol e. Ob sedmih je prišel iz hleva in jedel turšične žgance, z maselni-kom zabeljene, ki jih je imel posebno rad. Po zajtrku je rekel, da gre nekaj v mlin pogledat in da se takoj vrne. Ko ga le ni hotelo biti, je šla žena pogledat in našla ga je ubitega pod kolesom ... Menda je bilo vse zamrznjeno in ledeno, zato mu je izpodletelo, da je padel in se ubil. Ubogi otroci!«
(Daljo prihodnji?.)
j U smeh in fepafeii m
! Samo ena vrsta kač.
Kunigunda, mestna ■ frajla, pride k svojemu sorodniku Ožbovtu na deželo na počitnice. Frajli je na deželi vse ' novo, zato jo pelje Ož-I bovt tudi v gozd, toda Kunigunda pravi boje-če: «I<aj je dosti kač v gozdu? Je kaj nevarno ?»
! Ožbovt: «0 ne, saj se nahaja tu samo ena vrsta strupenih kač, no, ta pa je precej razširjena.®
Vse zna.
' V muslimanski gimnaziji, kjer se včasih prav po domače pomenijo, skuša prcf:sor dijaka Csmana in ga vpraša: «Zn:.o li, kaj je Budimpešta?«
Osman: -<Znam.»
Profesor: <Znaš 11 mogoče, kje je London?®
Osman; «Znam.»
Profesor: «Ti boš znal goLvo tudi, kje je Amerika!«
Osi..uu: «Pa sigurno znarn.»
Profesor se cbrne nato proti ostalim dijakom: «Eto, kaj naj ga še nadalje sprašujem, saj zna vse.»
Pametna Izbira.
Pri predpustni zabavi se dve imenitni da-tni pogovarjata o u.o-ških. Prva dama vpraša drugo: «Kak mcž bi se ti bolj dopadel, aii Anglež, ki je dolg in suh, ali Rus. ki je majhen pa čokat?« i «0h, jaz bi si najbolj želela takega Angleža, ki je več let živel na Ruskem!« i
Vroča pečenka.
Gost: «Natakar. tale pečenka pa je strašno vroča!«
j Natakar: «Jo pa malo opihajte!« 1 Gost: «Si ne upam, ker bi jo odpihnil.«
V gostilni.
Ožbovt: «Natakar, plačal bi rad.«
Natakar: «Kaj pa imate » 1 Ožbovt: «Jaz imam telečje možgane, moja žena zajčji hrbet, sestra svinjska ušesa, Gustl in Jakec pa te-. lečie noge.-*
IG
Klerikalna avtonomija
Na planke se stara kokoš je povzpela in klic petelinji posneti hotela: Ze avtonomije nam raj se obeta, kokoš v petelinje bo hlače zapeta...
Bo kmetic vse davke le v farovže nosil, odpustkov od fajmoštra s tem si izprosil, pometal bo farovž, kopal vinograde in farovške njive za božje le gnadc.
Iz okna bo župnik smejal se veselo, ko gledal bo tlako in kmetovo delo; za njega že zemlja bo radosti kraj, a kmetom obljubljal nebeški bo raj! Bo v avtonomisticnih, farovški h davkih propadalo ljudstvo in kmetic tlacan bo prosit prihajal pred farovška vrata ves v božjo in farovško voljo udari.
Prelepa res bila bi avtonomija, ki farovška snuje jo zdaj fantazija... Ne bo nas še farovški gajžlal biril, iz rok naš Žerjav bo iztrgal mu bil!
Zanimivosti
ŽABJI DEŽ.
Videli smo že točo, debelo kakor kurja jajca, sneg, ki je padal z neba tako rekoč v cunjah . . . Tudi o prekljah, ki padajo z neba, smo že slišali, čeprav jih še nismo videli, toda niti videli, niti slišali še nismo doslej o žabjem dežju. Kaj pa je bilo? Te dni je v Srednji Franciji padala z neba prava žabja toča med dežjem. Na tisoče malih žabic je padalo po hišah in tleh in ljudje so se začudeno spogledaval«, kaj to pomeni.
Tak pojav, kakor je neobičajen, pa vendar ni tako neznan po svetu, čeprav se nam zdi na prvi hip nemogoč. Že večkrat se je zgodilo v drugih krajih, da so padale z neba razne živalice. Močni ciklonski vetrovi namreč dvignejo male žabe, drobne ribe in podobne živali, ki žive blizu površine vode in jih spuščajo nad pokrajino, kjer se veter umiri.
Takšni vetrovi odnašajo s seboj tudi s suhe zemlje semena raznih rastlin, jajčeca raznih živalic, prah, celo pesek, razne hrošče, mrtve ptice. Za časa hudih ciklonskih vetrov v Južni Afriki pred nekoliko meseci je veter nosil s seboj tudi močerade. Takrat je v raznih pokrajinah padala z neba vsakovrstna šara.
Takšni pojavi so zanimivi tudi s poučne strani, ker le tako si moremo razlagati, kako vzrastejo na malih zapuščenih otokih rastline in se zaplodijo živalice.
Kako le ori nas
Če klerikalce griža vije, vsa klerikalna žlahta vpije: „]a, vsega kriv je le Žerjav!" Če Pucelj prulejo v zadrege, zajavkajo na vse pretege: „Usmili se, gospod Žerjav!"
Za te gospode so najbolja mazila brezovega olja: pozdravil bo jih naš Žerjav!
Na plan, slovenski demokrati, doktor Žerjav je brat med brati: napravil bo, da bo prav!
X Električna rokavica. Velikomestna policija neprestano izpopolnjuje svoje orodje in orožje, da ga kolikor mogoče prilagodi tedanjim veluomestnim potrebam. Tako so pred par dnevi stražniki v Haagu na Holand-
skem, ki v nočnih urah na križiščih prometnih ulic ravnajo promet, dobili «električne rokavice». Baterijo imajo v žepu in čim dvignejo roko in pritisnejo na gumb, se zasveti roka v električnem sijaju, da jo lahko vsak kočijaž in šofer opazi že na več sto korakov. Slično rokavico so dobili tudi tajni policisti, toda v druge svrhe. Ako se namreč s svojo električno roko dotaknejo kakega aretiranca, ga pretrese tako močna struja, da se ne more upirati in je aretacija izvršena prav na kratko. Toda tudi haaški tajni policist ima velik strah, da se zločinci ne bi poslužili istega sredstva proti njim samim. Zato vso iznajdbo čuvajo v najstrožji tajnosti.
X Uničevanje oblakov. Včasih so pri nas
razganjali oblake s streljanjem, kar pa se je izkazalo za neuspešno in se je opustilo. Sedaj so iznašli nov način uničevanja oblakov. Seveda se je zgodilo to v Ameriki. Profesor Bankorft je izvedel, kakor poročajo ameriški listi, na vojaškem zrakoplovu celo vrsto zanimivih poizkusov o uničevanju oblakov, in sicer tako, da je letel nad oblaki in s posebnim strojem sipal na oblake droben z elektri-
ko napojen kovinski pesek. Tako je tekom pet do deset minut razpršil daleč na okrog vse oblake. Ta iznajdba, če se obnese, bo prinašala velike koristi, saj bo lahko na ta način človek po svoje prikrojeval vreme.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Marija Reka pri Trbovljah. Vaše pismo glede naše notice o vabilu slovenskih kmečkih fantov v Češkoslovaško smo odstopili Zadružni zvezi v Celju, kamor se obrnite za podrobnejša pojasnila.
LAHKO NAGNJENJE K PREHLAJENJU?
Prevelika občutljivost? Bolečine olajšuje in naredi telo odporno masiranje in umivanje s pr<v-vim Fellerjevim Elzafluidom. Veliko močnejši, izdatnejši in boljši je kakor francosko žganje« Kot kosmetikum že 25 let priljubljen za negovanje zob, zobnega mesa, ust in kože na glavi. Za zavojnino in poštnino: 3 dvojne steklenice ali
1 specialna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnih ali 12 specialnih steklenic 208 dinarjev in 5% doplačila. Razpošilja ga lekarnar: EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg št. 360, Hrvatsko.
Treia, da morete FELIESS3EU ELZDFLUID povsod kupili!
Alio ugotovite, da Fellerjevega pravega Elzafluida, kje ne morete dobiti, prosimo sporočila, in takoj se Vam nazunni najugodnejše mesto, kje se prodaja.
| To je najboljše, kap sem hdaj okušal? j
Pravi Fellerjev Elzafluid kot dobrode no sredstvo za drgnenje! Za ude! Za vrat! Za glavo! Za zobe! Za negovanje kože! Kot kosmetikum! Za negovanje usti V zimi! V letu! Pri tiso* priložuostili pokaže se blagodelujoč, bolečine lajšajoč, koriBten in mn>go-stransko uporabljiv. Je veliko močnejši in bolj delujoč kakor francosko žgauje in najboljše sredstvo to vrste! Nekoliko kapljic zadostuje, da tudi Vi rečete:
[ To je najboljže, kap sem kdaj okušal! j
Skupaj z zavojnino in pnštnino stane: 3 dvojnati ali 1 „pecialna stelenica 24 Din, 12 dvojnatih ali 4 specialno steklenico 84 Din, 24 dvoinatih ali 8 specialnih steklenic 146 Din, 36 dvojn;itili ali 12 specialnih steklenic 208 Din.
KOT PRIMOT: Elza-obliž pro'l kurjim očesom 2 in 3 Din; Elza-mentolnl irtnlkl 4 Din; Elza-posipalnl prašek 3 Din; Elza ribje olje 20 Din; Elza-voda za usta 12 Din; Elza-kotonska voda 15 Din; Elza-Sumskl mlris za sobo 15 Din; Glicerin 4 in 15 Din; Lisol, Llsoform 12 Din; Klneškl čaj od 1 Din dalje, originalno Radlkum francosko žganje velika steklenica 13 Din; Elza-mrčesnl prašek 7 Din; strup za podgano In miši 7 Din. Za primot se zavojnina in
poštnina posebej računata.
Na to cene se računa io 5 •/, doplačila. Adresirati natančno: EUGSN V. FELLER, lekarnar, STUBICA DONJA, Eizatrg št. 360, Hrvatsko.
□
Bremen
Direktna zveza s krasnimi ameriškimi vladnimi parnlkl. Neprekos-ijlvl po udobnosti, čistosti In po Izbornl oskrbi. Hitre In varne ladjo. „George Washlngton"	„America"
„Presldent Roosevelt"	„Presldent Hardlng"
Zahtevajte podrobna pojasnila In brodar. list št. 286.
UNITED STATES LINES
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Beograd, Paiata Beogradske Zadrugo
□
Odgovorni urednik Andrej Ražem.
Izdaja konzorcij Domovine.
Tiska Delniška tiskarna, d, d. v Ljubljani.