Letnik XXVII
Številka 1

anuar 1,990
oh inrunij
Ljudska in študijska knjižnic» . |H j TriJ svobode
62250 Ptuj	Jjjj^ß
GLASILO TOVARNE GLINIC^ ■■-. wi_umim ja »buhis MUHIU« K 0. KIDRIČEVO
Na zadnji seji delavskega sveta so delegati imenovali vodje delovnih enot in služb ter člane kolegija. Prišlo je do nekaj zamenjav v samem vrhu. »Ne gre za nobeno nenormalno dejanje«, je dejal predsednik kolegija in nadaljeval, da se pač »spreminjajo zahteve, vsi pa nismo enako in ob vsakem času pripravljeni odgovoriti nanje, sploh pa velja, da človek ne sme predolgo stati na enem in istem delovnem mestu, kjer iz dneva v dan sprejema kompromise s samim seboj, okolico in počasi izgublja tisto ostrino in prodornost, ki jo mora imeti pri svojem delu.« Napovedal je, da je bil to šele začetek sprememb, ki se bodo nadaljevale od vrha navzdol — torej ni izvzet nihče, zato se moramo sprijazniti z dejstvom, da nihče ne more imeti privilegija do stalno zagotovljenega delovnega mesta. Predsednik kolegija je napovedal v naslednjem mesecu preveriti še okoli 30 odstotkov delovnih mest.
Bomo nadaljevali z modernizacijo?
Ib je bilo eno od vprašanj na delavskem svetu. Janko Bedrač, član kolegija za ekonomsko področje, je odgovoril: Mnenja v vodstvu si še niso čisto enotna. Težko se je odločiti, saj so pogoji gospodarjenja še vedno nejasni Pogovori s tujci so in niso ugodni V februarju, ko bomo sklicali razširjeno sejo delavskega sveta, bo pripravljen ves material in se bomo odločili Seveda nima smisla iti z glavo skozi zid. Ena od idej je namreč tudi ta: ne graditi, ampak se posvetiti sekundarnemu aluminiju, kar pomeni doseči predelavo aluminija 15 tisoč ton, modernizirati halo B, urediti čiščenje plinov, ugasniti halo A, glinico usmerjati v proizvodnjo specialnih glinic.
Dolgoročni cilj je tudi proizvodnja rondic — 10 tisoč ton, prodaja anodnih blokov, v LLBKpa dvigniti proizvodnjo na res dobrih 1500 ton.
To bi bile osnove na katerih bi se dalo preživeti tudi brez nove investicije.
Seveda moramo zmanjšati tudi število zaposlenih, ampak na ta način, da bi ustanavljali manjša podjetja. Predvsem del vzdrževalniške funkcije bi se dalo organizirati tako, da bi delal nekdo 50 odstotkov za tovarno (po pogodbi), ostalo polovico pa po lastni izbiri. Mislim, da bi imel na ta način dovolj socialne varnosti in tudi večji dohodek, seveda, če bi bil dovolj podjeten.
Kdor ne misli na prihodnost, nima prihodnosti
so zapisali v uvodu osnutka plana za leto 1990 v službi za plan in analize
Nakaj torej mislimo v
poslovni politiki:
prilagoditi poslovne funkcije podjetja tekočim spremembam gospodarjenja
—	znižati proizvodne stroške (po potrebi tudi nov sistem zajemanja stroškov, spremljati in vrednotiti ter ugotavljati rentabilnost
—	stimulativno nagrajevanje
—	zmanjšati število zaposlenih, direktno vezanih ne tono posameznega proizvoda (zaposlene produktivno zaposliti)
'j—- ugotoviti izločitev nekaterih funkcij in ustanovitev samostojnih manjših podjetij
Iz razvojne naloge:
—	racionalna in ekološko čimmanj oporečna proizvodnja glinice, primarnega aluminija in aluminijevih polizdelkov
—	iskanje delovno intenzivnih poizvodnih pogramov, ki naj razbremenijo osnovno dejavnost ter produktivno zaposlijo višek delovne sile
—	aktivnejša nabava in prodafa (v ta sklop sodi tudi ustanavljanje lastne trgovske firme v tujini, ki naj bi utrdila našo vlogo na tujih tržiščih in omogočila realizacijo zastavljenih nalog)
Spremembe v vodstvu
Na predlog razpisne komisije je delavski svet imenoval Bojana Zig-mana, diplomiranega strojnega inženirja, zja člana kolegija zja tehnično področje, kadrovsko področje pa bo v aprilu prevzel Stanko Brodnjak, diplomirani pravnik, ki sedaj opravlja dela in naloge namestnika direktorja SDK Ptuj.
Projekt NIRKO ali želimo si napredovati, toda...
Iz rezultatov ankete, ki smo jo opravljali v sodelovanji z Institutom za sociologijo iz Ljubljane v petih industrijskih organizacijah v Sloveniji (tudi v TGA), je razvidno, da se velika večina zaposlenih želi napredovati (75% vseh zaposlenih!).
Ibda, ko si podrobneje ogledamo rezultate vidimo, da si pod napredovanjem in razvojem, predstavljamo dokaj različne stvari. Tildi motivi in ovire za napredovanje so med zaposlenimi dokaj različni.
Edini smo si v bistvu samo v tem, da velika večina zaposlenih želi napredovati v stroki, poklicu (60,7% vseh anketiranih).
Napredovanje med vodstvene, vodilne za večino zaposlenih ni zanimivo. Med vodstvene, vodilne želi napredovat vsega 6,5 % vseh zaposlenih. Med razloge za takšno neprivlačnost napredovanja med vodstvene štejemo predvsem dejstvo, do vodenje pri nas ni priznano kot poklic. Je v bistvu funkcija, zraven tega pa zaposleni dajejo izredno velik poudarek dobrim medsebojnim odnosom (ki včasih mejijo na lažno solidarnost) in postavlja se vprašanje, kdo si jih je pripravljen pokvariti za nekaj dinarjev, saj vodenje, prav tako kot strokovno delo, ni primerno vrednoteno.
Zaposleni se razlikujemo tudi po tem, kaj smo sami pripravljeni narediti za to, da bi napredovali (samoizo-braževanje, pridobivanje višje stopnje formalne izobrazbe, uspešnost pri delu...).
Na vprašanje, p »KAJ JE ZA VAS NAPREDOVANJE?« — (kaj si predstavljajo anketiranci, zaposleni kot napredovanje) smo dobili sledeče odgovore: (možnih je bilo več odgovorov)
1.	68,4% anketirnim pomeni napredovanje, da si pridobe zahtevnejše delo,
2.	63,9% anketiranim pomeni napredovanje, če pridobe višjo stopnjo izobrazbe,
3.	63% anketiranim pomeni napredovanje pridobiti si višji OD,
4.	61,9% anketiranim pomeni napredovanje, možnost, da pridobe samostojnejše in odgovornejše delo,
5.	35,7% anketiranim pomeni napredovanje, možnost pridobiti si višji vodstveni ali vodilni položaj.
Če bi sklepali na podlagi teh prvih podatkov, bi lahko dejali, da anketirancem napredovanje pomeni predvsem možnost samoaktuali-zacije (možnost pridobiti si višjo stopnjo izobrazbe, zahtevnejše, samostojnejše in odgovornejše delo) in manj materialne, statusne dejavnike (višji osebni dohodek, položaj v vodstveni hierarhiji).
Priprava proizvodnje
KAKŠNE SO MOŽNOSTI ZA NAPREDOVANJE V TGA?
Možnosti, da bi napredovali, so v bistvu precej majhne. Thko vsaj kaže dosedanja praksa in analize. Po dosedanjih analizah mobilnosti, je verjetnost, da napredujemo največ 2x — 5x v celotni delovni karieri. Kar pomeni, da v trajanju celotne delovne dobe 35 oziroma 40 let, napredujemo na vsakih 7-11 let.
Dinamika, hitrost, pogostnost napredovanja J'e naj večja na začetku delovne kariere — prvih pet let delovne dobe oziroma ob vstopu v organizacijo. Pa še ta je bolj navidezna, samoumevna, kot pa načrtovana. Za ilustracijo zgornjih trditev si oglejmo primer dipl. elektro inženirja. Če je bil štipendist TGA, se njegova delovna kariera začne s pripravništvom/Po letu dni delovne dobe, pripravništva, začne opravljati manj zahtevna dela 7. stopnje strokovnosti in po treh letih delovne dobe začne opravljati na primer samostojna strokovna dela. Do sedaj je torej napredoval 3x (pripravništvo, bivše uvajanje, samostojno delo). Če želi napredovati v stroki, zaenkrat v bistvu nima možnosti, saj nimamo izdelanih kriterijev po katerih bi delavci z enako stopnjo strokovnosti in z enakim poklicem, a z različno delovno uspešnostjo lahko različno hitro, načrtovano napredovali. Na to predvsem vpliva pomanjkanje izdelanih kriterijev, katerih izpolnjevanje (zraven zahtevane stopnje izobrazbe in let delovnih izkušenj) bi o(ne)mogočalo napredovanje.
KATERI RAZLOGI, KRITERIJI BI NAJ V BODOČE PREDVSEM VPLIVALI NA NAPREDOVANJE?
Mnenja zaposlenih so sledeča:
1.	izpopolnjevanje in usposabljanje — 72% anketiranih,
2.	delovne izkušnje — 69,7% anketiranih,
3.	dobri delovni rezultati
—	69% anketiranih,
4.	odnosi s sodelavci — 49,4% anketiranih,
5.	odnosi z nadrejenimi
—	48,2% anketiranih,
6.	formalno izobraževanje — 42,8% anketiranih,
7.	delovni staž oziroma delovna doba — 41% anketiranih,
8.	prazno, novo delovno mesto — 33,9% anketiranih,
9.	drugo — 7,7% anketiranih.
Če si pobliže ogledamo prvi kriterij, ki so ga kot razlog za napredovanje navajali anketiranci in sicer izpopolnjevanje in usposabljanje in če mu dodamo še formalno izobraževanje, potem dobimo precej porazne rezultate.
Večina zaposlenih v TGA s IV. % VILstopnjo strokovnosti se izobražuje le po 4 ure na teden (samoocena, ki je po mojem mnenju pretirana). kar 70 — 80% vseh zaposlenih v letih 1978 — 1989 ni obiskovalo nobene oblike usposabljanja, tečaja, pa naj
bo v trajanju le nekaj ur, tednov ali mesecev.
Višjo stopnjo formalne izobrazbe si je v letih 1978 -J 1989 pridobilo le 13% zaposlenih, ob tem, da čez 40% vseh zaposlenih v TGA ne izpolnjuje pogoja zahtevane izobrazbe, za dela, ki jih opravljajo.
Če pokomentiran še drugi najpogosteje navajani razlog, kriterij za napredovanje — delovne izkušnje, dobri delovni rezultati, se zopet pojavi nekaj ne preveč vzpodbudnih dejstev za razmišljanje. Če upoštevamo samo delovne izkušnje, potem pomeni, da je dovolj, da si dovolj dolgo zaposlen v organizaciji (načelo senio-ritete) in že boš napredoval. Dobre delovne rezultate kot razlog, kriterij za napredovanje zaenkrat še težko uveljavljamo, saj nimamo izdelanega ugotavljanja delovne
uspešnosti posameznika s strani njegovega nadrejenega, boljši delovni rezultati se zaenkrat, vsaj pri večini, ne poznajo tudi pri OD.
ŽELJE, PRIČAKOVANJA PO NAPREDOVANJU
so med zaposlenimi zaenkrat še precej v razkoraku s pripravljenostjo posameznika, da zadosti, izpolni kriterije, ki bi naj vplivali na napredovanje.
Da se bodo stvari obrnile na bolje, bo potrebno še veliko narediti za spremembo miselnosti. Th se kaže v tistem znanem stavku — »Nikoli na morejo tako slabo plačati, kot lahko malo delam.« Ugotoviti bomo morali tudi, da za tovarno nismo vsi enako pomembni ter da vsi ne dosegamo enake delovne uspešnosti. Zato tudi ne moremo biti vsi enako plačani in enako hitro napredovati. Lilijana Ditrih
SVETOVNA KONFERENCA ZA ENERGIJO
Energija za jutri
TGA je že veliko let članica jugoslovanskega komiteja svetovne konference za energijo, ki je vsake tri leta v drugi državi. V Jugoslaviji je bila leta 1956 v Beogradu. Organizator letošnjega že
14.	srečanja po vrsti je bila Kanada. Thko je Montreal teden dni živel v znamenju konference. Prišlo je 4200 delegatov in kar 2800 ali celo več novinarjev iz vsega sveta.
Iz Jugoslavije je bilo 24 članov, od tega iz Slovenije kar štirje. Seveda se te konference udeležijo predvsem strokovnjaki, profesorji, ki dobijo tam ogromno snovi za svoje nadaljnje delo, raziskave in podobno. Med njimi je bil edini predstavnik porabnikov naš Franček Krajnc, kar je omenil tudi predsednik jugoslovanskega komiteja in poudaril, da je potrebno pohvaliti organizacijo, ki ga je poslala.
Moto konference je bil: »Energija za jutri«. Delo konference je bilo razdeljeno v štiri glavne skupine, podskupine in okroglo mizo. Prečitanih je bilo okoli 180 strokovnih referatov in toli-
ko koreferatov. Zelo zanimiva in posebne pozornosti je bila vredna razstava energetskih naprav o pridobivanju in izkoriščanju več vrst energetskih virov. Videli smo več strokovnih filmov o energiji za jutri in izkoriščanju vseh vrst energetskih virov. Prikazana je bila specialna merilna in regulacijska tehnika v energetiki, novi specialni materiali, čista energija povezana z zaščito okolja, kar je bila sploh rdeča nit konference.
Večina držav je v pismeni obliki podala strategijo in razvoj več vrst energije. Jugoslavija svoje strategije ni predstavila. Iz referatov in pismenega gradiva se da razbrati, kako posamezne države predvidevajo svoj razvoj energije tja do leta 2030. Precej sredstev vlagajo v razvoj energetike — nova energija in še neizkoriščeni viri. Kanada npr. je predstavila ogromne možnosti še neizkoriščenega škriljevca — Kpe'
(Nadaljevanje na 4. strani)
(Nadaljevanje s 3. strani)
ska iz katerega lahko direktno pridobivajo nafto. Tildi energija ob plimi in oseki je zanimiv vir, ki ga nekateri že izkoriščajo. Govora je bilo tudi o bioenergiji, sončni energiji in energiji na veter.
Iz zaključnih misli kongresa je bilo razbrati, da bodo države vlagale sredstva v čisto energijo, täko, ki ne bo uničevala okolja. Bilo je jasno povedano, da se ni potrebno bati nukleark, kajti te so manjša nevarnost kot energija iz klasičnih elektrarn na premog in nafto. Ocenili so tudi, da svet naslednjih 30 do 50 let, pri sedanji stopnji razvoja energetske proizvodnje še ne bo imel problemov s fosilnimi gorivi, katerih zaloga naj bi zadostovala še za polovico stoletja. Thko ostaja nafta še vedno glavno pogonsko gorivo, prav tako električna energija kot nezamenljiv vir za vso svetovno industrijo.
Konferenca je bila v ogromni stavbi kongresnega centra v Montrealu. To moraš videti, šele potem si lahko predstavljaš, kako je lahko veliko dvorano spremeniti v več manjših z enim samim pritiskom na gumb. Fantastično.
Organizacija je bila neverjetna. Nikjer nisem imel težav. Tisk in TV sta spremljala dogajanja in zvečer si lahko v svoji sobi gledal na TV, kar se je dogajalo v dvorani.
Tudi v trgovinah in lokalih smo bili udeleženci posebej vljudno sprejeti.
Prav prijetno mi je bilo, ko sem tudi zvečer ob 11. uri lahko kupil v trgovini kruh in mleko, čeprav je bila nedelja. Založenost trgovin je neverjetna. Tildi tam je treba kdaj pa kdaj čakati v vrsti, ampak kulturno. Nihče ti ne »visi za vratom« ob blagajni.
Navdušen sem bil v neki drogeriji, kjer sem si mimogrede izbral okvirje s stekli moje dioptrije. Vse na istem mestu, pa še na starih očalih so mi privili vijak.«
Amerika je pač Amerika. Franček Krajnc je rekel, da smo za njo več kot trideset let, pa vendar mu je bilo prijetno, ko se je vrnil. Zoprno pa je, če nekateri taka sodelovanja komentirajo kot turistični izlet. Seveda si vsak hoče ogledati čimveč, vendar vse kar je izven programa, na lastne stroške. »Tildi jaz nisem zamudil enkratne priložnosti in sem si ogledal Niagarske slapove, ki so me dobesedno očarali.
Obiskal sem veliko jeklarno, ki stoji sredi mesta, kar me je nekoliko presenetilo.
Imel sem srečo, da sem si ogledal veliko nuklearko. Koncept elektrarne je približno tak kot v Krškem, le da ima naša 600 MgW, ona tam pa kar 4000 MgW.
Srečal sem reveže, ki spijo kar na ulici. Videl razklopo-tane avtomobile, ki jih je razžrla rja, vendar še vozijo po širokih cestah, kjer nihče ne prehiteva.
Videl sem mesta in vasi. Širna polja požetega tobaka, sojo, veliko koruze. Hiše na posestvih, seveda privatnih, so velike in okoli več stavb — gospodarska poslopja, ki niso nič lepše urejena kot naša. Vsak pa ima za naše pojme veliko silosov, deset na primer na enem dvorišču.
Spoznal sem veliko ljudi. Dobil zajeten kup literature, ki bo koristna v naši službi. Lahko bi sklenil celo kupčijo — za nekaj sto ton aluminija, seveda, če bi to bilo v moji moči. Videl sem, kako to delajo poslovneži.
Bilo je prijetno in koristno-«	Vera Peklar
Kurir
Kdo je kaj v sindikatu
V začetku januarja smo dobili novo vodstvo sindikata, ali bolje rečeno, dosedanjemu predsedniku Janezu Kotarju so zaupali mandat še za naslednje obdobje, za njegovega namestnika pa so izvolili Dragico Leskovar.
Konferenca osnovnih organizacij sindikata (KOOS)
Člani KOOS	DE	Funkcija
1. KOTAR JANEZ		predsednik KOOS
2. LESKOVAR DRAGICA		nam. preds. KOOS
3. LENART MARJAN	Proizv. Al	predsednik OOS
4. KOLEDNIK ZVONKO	Proizv. Al	nam. pred. OOS
5. HIMELRAJH MARJAN	Proizv. Al	član
6. LIPONIK JANEZ	Predel. Al	predsednik OOS
7. HAMERŠAK FRANC	Predel. Al	nam. pred. OOS
8. CAR ADOLF	Predel. Al	član
9. BEZJAK JANEZ	Glinica	predsednik OOS
10. MURKO MARJAN	Glinica	nam. pred. OOS
11. ŠIROVNIK SREČKO	Glinica	član
12. RODVAJN MIRAN	Vzdrževanje	predsednik OOS
13. VESELIČ DANI	Vzdrževanje	nam. pred. OOS
14. KRAMBERGER VILI	Vzdrževanje	član
15. DRAŠKOVIČ IRENA	Službe	predsednik OOS
16. KRAPŠA JANKO	Službe	nam. pred. OOS
17. GAJ IRENA	Službe	član
18. GORIČAN KRISTINA	Obrat dr. preh.	predsednik OOS
19. JEZA ŠTEFKA	Obrat dr. preh.	nam. pred. OOS
20. PEŠIČ MARIJA	Obrat dr. preh.	član
21. PURG FRANC	Splošne zadeve	predsednik OOS
22. KOKOL ANTON	Splošne zadeve	nam. pred. OOS
23. HADŽAR ZLATKA’	Splošne zadeve	član
24. MALEK JANKO	Promet	predsednik OOS
25. KORPIČ JANKO	Promet	nam. pred. OOS
26. SITAR SMILJAN	Promet	član
27: POTOČNIK IVAN	Kontr. kvalit.	predsednik OOS
28. MARINIČ JANEZ	Kontr. kvalit.	nam. pred. OOS
29. J O KH AD AR REZIKA	Kontr. kvalit.	član
30. HREN SAŠO	LLBK	predsednik OOS
31. TROHA MILAN	LLBK	nam. pred. OOS
32. GRAČNAR IGOR	LLBK	član
Nadzorni odbor KOOS in komisije
DE
Predelava aluminija
Kontrola kvalitete
Obrat družbene prehrane
Glinica
Službe
Vzdrževanje
Proizvodnja aluminija
LLBK Trbovlje
Promet
Splošne zadeve
Nadzorni odbor
KOLAR ZVONKO PLEJ EDITA MEŠKO ERIKA ŠIROVNIK SREČKO LAČEN DANIEL BLAŽEK BORIS GULIN VOJKO BERNOT FRANČKA LIPOVEC MIRAN REPEC FRANC
Komisija za šport
EMERŠIČ MIRAN KOSEMBURGER LEON KNEŽEVIĆ DRAGO DONČEC BRANKO GORUP ALENKA JERNEJŠEK ZDRAVKO LJUBEČ DRAGO GRAČNARIGOR PURG ALOJZ ROSIČ MILORAD
Komisija za kulturo
PULKO HEDVIKA SELINŠEK BRANKO MUSIČ SAID ŠERUGA ALOJZ VRABIČ ANA SKLEDAR JANEZ VRABL FRANC AMBROŽ PAVLE MOHORKO SANDI VREŽE VERA
Komisija za družbeni standard in soc. vpr. MESARIČ JULIJANA HANC ZDENKA KRAJNC ANTONIJA KOVAČIČ DUŠAN KRALIRENA NOVAK BRANKO KRAMBERGER IGNAC
ŠIREC VINCENC KRNEŽA JOŽE
VARSTVO PRI DELU
Poškodbe v decembru
DE OZIROMA SLUŽBA	NA DELU		M POTI	SKU- PVJ
	brez BO in BO do 8 ur	BO več kot 8 bi*		
PROIZVODNJA GLINICE			fH§H	■' ;cs*
PROIZVODNJA ALUMINIJA	18	8	-	i:iM'Ì
PREDELAVA ALUMINIJA	S	3 1	USI E	8
LLBK TRBOVLJE	g fggg	-	-	-
VZDRŽEVANJE		11 :	-	31
PROMET	§g|| ■■	j fjpjpB		4
KONTROLA KVALITETE	flfl;;;	illili	jjjjji	llill
DRUŽBENI STANDARD	.Ti::;	itili!	lil!	fffflpf;
SPLOŠNEZADEVE	-	111111	- ;	iiiiii
STROKOVNE SLUŽBE	Silil	llill	mn i	
SKUPAJ	57	28	II!!!	85
DE PROIZVODNJA GLINICE
1.	Butolen Anton, mat. št. 7942,-roj. 28. 4. 1964, stanujoč Krčevina 76, Ptuj, zaposlen v belem delu, po poklicu ključavničar, seje poškodoval dne 7.12. 1989 ob 11.30 uri.
Poškodovanec je menjaval klinaste jermene na črpalki v de-kompozerjih. Pri nategovanju jermena s pomočjo ključa za odpiranje ventilov mu je ključ zdrsnil inje pri tem udaril z glavo ob prirobnico cevovoda. Utrpel je vreznino na vrhu glave. Vzrok: neprimeren način dela.
2.	Čeh Silvo, mat. št. 8049, roj. 19. 11. 1959, stanujoč Podvinci 12/a, Ptuj, zaposlen v belem delu, po poklicu KV ključavničar, se je poškodoval pri delu dne 6.12.1989 ob 18.00 uri.
Poškodovanec je menjaval tesnilo na cevovodu za transport glinice. Pri zategovanju vijakov na prirobnicah mu je zdrsnil ključ z vijaka pri čemer se je udaril po glavi. Utrpel je vreznino leve arkade.
3.	Drevenšek Zvonko, mat. št. 8035, roj. 16. 1. 1967, stanujoč Pleterje 55, zaposlen v rdečem delu, po poklicu strojni ključavničar, se je poškodoval pri delu dne 9.12.1989 ob 10.00 uri.
Poškodovanec je v objektu mokrih mlinov presipaval jeklene krogle iz kovinskih sodov v posodo za doziranje. Pri tem se je odpela jeklena vrv in je sod zdrsnil, pri čemer mu je stisnilo prstanec leve roke med sodom in dozirno posodo.
4.	Forstnerič Marjan, mat. št. 8384, roj. 28. 11. 1972, stanujoč Pobrežje 132, Ptuj, zaposlen v belem delu, po poklicu KV gliničar, se je poškodoval pri delu dne 4.12.1989 ob 20.00 uri.
Poškodovanec je s sodelavci čistil razsut hidrat okrog rezervoarja za cepivo v novi filtrirnici. Sodelavec, ki je metal moker hidrat v samokolnico mu je vrgel hidrat pomešan z lugom po nogah. Utrpel je opeklino nad gležnjem desne noge. Vzrok: neprevidnost in neresnost pri delu.
5.	Preložnik Dušan, mat. št. 8034, roj. 1. 7. 1967, stanujoč Mestni vrh 114/b, zaposlen v rdečem delu, po poklicu KV ključavničar, se je poškodoval pri delu dne 25. 12. 1989 ob 10.30 uri.
Po končanem čiščenju cevovoda za apneno mleko pod Kelly filtri je poškodovanec pričel sestavljati cevovod. Med zategovanjem vijakov se je pohodna pločevina podesta obrnila in poškodovanec je padel na tla. Pri padcu si je poškodoval desno stran trebuha in prsnega koša (udarec in odrgnina). Vzrok: neurejeno delovno okolje (neustrezen podest).
6.	Toplak Miran,;,; mat. šu. 8382, roj. 25. 4. 1972, stanujoč Svržnjakova 11, Ptuj, zaposlen v belem delu, po poklicu KV gliničar, se je poškodoval pri delu dne 4.12.1989 ob 20.00 uri.
Poškodovanec je hotel sodelavcu, katerega je lužina polila po nogah, nuditi prvo pomoč oziroma mu sprati lužino z nog. Ker se ni prepričal kam lahko stopi je stopil v kup vlažnega hidrata vsled česar je utrpel opeklino nad desnim gležnjem. Vzrok: neprevidnost in neresnost pri delu.
DE PREDELAVA ALUMINIJA
1. Horvat Ivan, mat. št. 7384, stanujoč Zamušani 65/a, zaposlen v hali A, po poklicu metalurški tehnik — vodja izmene, se
je poškodoval pri delu dne 8.12. 1989 ob 14.30 uri.
Poškodovanec je opravljal meritve razmaka na el. peči 232. Iz peči je brizgnilo topilo poškodovancu po hrbtu, zaradi česar se mu je vnela delovna bluza. Ko je opazil, da mu gori obleka, je med gašenjem utrpel opeklino po zapestju leve roke.
2.	Kelnarič Joško, mat. št. 6833, roj 15. 9. 1963, stanujoč Mladinska 6, Kidričevo, zaposlen v hali A, po poklicu PKV elektrolizer, se je poškodoval pri delu dne 5.12.1989 ob 9.00 uri.
Ponesrečenec je sodeloval pri menjavi anodnih klinov na 326 el. peči. Pri vstavljanju sornika v pulilec in anodni klin, ga je čeljust pubica stisnila ob stojalo klinov. Utrpel je stisnitev in odprto rano na hrbtišču leve roke.
3.	Kozel Srečko, mat. št. 7282, roj. 1. 10. 1963, stanujoč Rodni vrh 28, zaposlen v hali B, po poklicu PKV elektrolizer, se je poškodoval pri delu dne 24. 12. 1989 ob 14.00 uri.
Ponesečenec je ugašal anodni efekt na 717 električni peči. Ko je potisnil leseni drog v talino je prišlo do izbruha topila, katero je ponesrečenca opeklo po podlahti leve roke.
4.	Kupčič Iztok, mat. št. 6660, roj. 6. 4.1964, stanujoč Lancova vas 91/a, zaposlen v hali A, po poklicu PKV elektrolizer, se je poškodoval pri delu dne 18. 12. 1989 ob 10.30 uri.
Poškodovanec je sodeloval pri puljenju anodnih klinov na el. peči. Ko je stopil na anodo z namenom, da bi prijel anodni klin mu je spodrsnila noga, tako da je z roko potisnil v tekočo anodno maso. Pri tem je utrpel opeklino zapestja desne roke.
5.	Lah Mladen, mat. št. 7492, roj. 30. 9. T966, stanujoč Kajuhova 7, Kidričevo, zaposlen v hali A, po poklicu PKV elek-
trolizer, se je poškodoval pri delu dne 14.12.1989 ob 18.15 uri.
Poškodovani je ugašal anodni efekt na elektrolizni peči št. 103. Koje potisnil v peč leseni drog je prišlo do izbruha elektrolita, kateri je poškodovancu brizgnil po podlahtnici in zapestju leve roke.
6.	Merc Janez, mat. št. 8322, roj. 10. 10. 1069, stanujoč Potrčeva 13, Ptuj, zaposlen v anodni masi, po poklicu avtomehanik, se je poškodoval pri delu dne 22. 12. 1989 ob 12.30 uri.
Poškodovanec je s pnevmatskim kladivom razbijal bloke v obratu anodne mase. Kladivo, ki je pritrjeno na nosilec, se je izmaknilo iz ležišča in poškodovancu padlo po glavi. Utrpel je poškodbo (udarec) desnega očesa in nosu.
7.	Peklič Štefan, mat. št. 4164, roj. 2. 1.1953, stanujoč Žgečeva 2, Ptuj, zaposlen v hali A, po poklicu elektrolizer, se je poškodoval pri delu dne 1.12. 1989 ob 9.50 uri.
Poškodovanec je delaj pri črpanju 338 peči. Koje prenehal s črpanjem je odmaknil črpalno cev iz katere seje izcedil ostanek tekočega aluminija ter mu brizgnil za čevelj desne noge. Utrpel je opeklino gležnja desne noge.
8.	Zebec Henrik, mat. št, 4716, roj. 9. 10. 1944, stanujoč Medvedce 29, zaposlen v livarni I, po poklicu livar, se je poškodoval pri delu dne 4. 12. 1989 ob 8.00 uri.
Poškodovanec je vlival 25 kg hlebčke, ker je bila kokila mokra je prišlo do eksplozije. Ihlina je brizgnila poškodavancu po vratu in oprsju.
DE PREDELAVA ALUMINIJA
1.	Fridl Dušan, mat. št. 802 lf roj. 9. 12. 1968, stanujoč Lanco-
va vas 22, zaposlen na rondicah, po poklicu PKV livar, se je poškodoval pri delu dne 7.12.1989 ob 8.00 uri.
Poškodovanec je delal pri bobnanju rondic. Ko je sestopal s podesta, mu je spodrsnilo in je padel. Pri tem je udaril z levo roko po žarilni peči. utrpel je izpah kazalca leve roke.
2.	Hvalec Vlado, mat. št. 8215, roj. 28. 5. 1967, stanujoč Kraigherjeva 12, Ptuj, zaposlen na rondicah, po poklicu PKV kovinar, se je poškodoval pri delu dne 6.12.1989 ob 7.00 uri.
Poškodovanec je prelagal rondele iz kovinske palete na leseno. Pri prelaganju se je spotaknil na kovinski paleti ter padel. Pri padcu si je zvil zapestje leve roke.
3.	Rudolf Ervin, mat. št. 7218, stanujoč Vlahovičeva 9, Kidričevo, zaposlen na rondicah, delavec, se je poškodoval pri delu dne 13.12.1989 ob 20.00 uri.
Poškodovanec je delal pri prebiranju rondic. Ko je peljal voziček z rondicami na dvigalo druge linije za prebiranje, je voziček zadel s kolesom ob kovinsko zaporo in se obrnil. Pri tem mu je stisnilo mezinec desne roke ob voziček in vrata. Utrpel je stisnitev prsta.
DE VZDRŽEVANJE______________
1.	Bedenik Albin, mat. št. 7157, roj. 15. 12. 1965, stanujoč Ptujska gora 56, zaposlen v gradbenem vzdrževanju, po poklicu zidar, se je poškodoval pri delu dne 14.12. 1989 ob 7.30 uri.
Ponesrečenec je na rezalnem stroju rezal šamotno opeko. Med rezanjem mu je opeka spodrsnila in je s palcem leve roke udaril v rezilno ploščo in utrpel vreznino palca leve roke.
2.	Černenšek Bojan, mat. št. 7522, roj. 23. 11. 19 , stanujoč Apače 167, zaposlen v strojnem vzdrževanju, po poklicu obdelovalec kovin, se je poškodoval pri delu dne 6.12.1989 ob 13.00 uri.
Poškodovanec je z avtogenim aparatom rezal tračnico. Pri tem mu je vroča žlindra padla za čevelj ne levi nogi. Utrpel je opeklino narta leve noge.
3.	Fabjan Oto, mat. št. 2977, roj, 18.4.1941, stanujoč Mlinska 2/a, Ptuj, zaposlen v elektro vzdrževanju, po poklicu VKV električar, se je poškodoval pri delu dne 3.12. 1989 ob 9.00 uri.
Poškodovani je vršil vizuelno kontrolo priključne omarice drsnega voda, pri tem pa se je z obrazom dotaknil štrlečega vodnika demontiranega voltmetra. zaradi udara električnega toka je padel po tleh in si pri tem poškodoval koleno desne noge in gleženj leve noge.
4.	Horvat Darko, mat. št. 7407, roj 23. 3. 1966, stanujoč
Lancova vas 85/a, zaposlen v strojnem vzdrževanju, skladiščnik, seje poškodoval pri delu dne 7.12. 1989 ob 13.00 uri.
Poškodovanec je hotel v skladišču strojne delavnice aluminija zložiti v polico izvlačilec ležajev. Pri potiskanju izvlačilca si je stisnil (ob drugo orodje) kazalec leve roke. Utrpel je močno stisnitev.
5.	Javšovec Franc, mat. št. 5595, roj. 26.11. 1960, stanujoč Zamušani 30, zaposlen v tekočem vzdrževanju glinice, se je poškodoval pri delu dne 15. 12. 1989 ob 13.00 uri.
Poškodovanec je s pnevmatskim ključem odvijal vijake na spodnjem pokrovu avtoklava. Pri odvijanju je vijak naglo popustil, vsled tega se je pnevmatski ključ snel iz vijaka in pri tem udaril delavca po desni strani prsnega koša. Poškodovanec je utrpel udarec po desni strani prsnega koša.
6.	Menard Zvonko, mat. št. 7713, roj. 2. 4. 1956, stanujoč Kurilniška 9, Maribor, zaposlen v strojnem vzdrževanju, po poklicu tehnolog, se je poškodoval pri delu dne 1. 12. 1989 ob 10.00 uri.
Poškodovanec je vršil kontrolo izpravnosti vozila za prebijanje el. peči TAG-01. Pri sestopu iz kabine mu je na stopnicah zdrsnilo in je padel. Pri padcu je z roko udaril po stopnici pri čemer je utrpel zlom mezinca desne roke.
7.	Mernik Jožica, mat. št. 3994, stanujoča Kajuhova 11, Kidričevo, zaposlena kot delavka v elektro vzdrževanju.
Poškodba se je pripetila v elektro delavnici, ko je poškodo-vanka šla mimo police z odločenimi jeklenimi profili. Tov. Marinič je ravno v tem trenutku izvlekel jekleni kotni profil s police in pri tem udaril poškodo-vanko po zapestju desne roke. Urtpela je vreznino na zapestju desne roke.
8.	Mesareč Alojz, mat. št. 4231, roj. 10. 7. 1954, stanujoč Senešci 42, zaposlen v strojnem vzdrževanju, po poklicu PKV ključavničar, se je poškodoval pri delu dne 26.12.1989 ob 9.45 uri.
Poškodovanec je izsekoval tesnilo iz klingerita z 2 kg kladivom. Pri tem je zgrešil luknjač in se udaril po zapestju leve roke. Utrpel je udarec po zapestju leve roke.
9.	Tosič Mihajlo, mat. št. 5300, roj. 14. 2. 1947, stanujoč Majšperk 38, zaposlen v strojnem vzdrževanju, po poklicu ključavničar, sé je poškodoval pri delu dne 2. 12. 1989 ob 9.00 uri.
Poškodba se je pripetila v delavnici za popravilo črpalk. Pri izbijanju ležaja iz osi z ročnim kla-
divom, je poškodovanec dobil odkrušek od kladiva v sredinec desne roke. Poškodovanec je utrpel vreznino sredinca desne roke. Vzrok: neuporaba zaščitnih rokavic pri delu.
10.	Žnider Janko, mat. št. 7766, roj. 14. 4. 1968, stanujoč Kungota 18, zaposlen v elektro vzdrževanje, po poklicu električar, seje poškodoval pri delu dne 1.12.1989 ob 8.00 uri.
Pri žaganju kabelske spone z ročno žago, mu je spona zdrsnila iz primeža, ter je pri tem poškodovanec udaril z roko po primežu. Utrpel je močan udarec po palcu leve roke.
11.	Župan Miran, mat. št. 8188, roj. 1. 10. 1965, stanujoč Antoličeva 22, Miklavž, zaposlen v elektro vzdrževanje, po poklicu električar, se je poškodoval pri delu dne 29.12.1989 ob 9.10 uri.
Ponesrečenec je vršil kontrolo stanja elektro naprav v kletnih prostorih HB. Med obhodom je zadel v bakreno žico, ki je visela iz police za kablovode in si porezal veko desnega očesa.
Ob težki izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica STANKA KOSCA iz Dražene, upokojenca TGA Kidričevo se iskreno zahvaljujemo sindikatu TGA za prinešeni venec in denarno pomoč.
Poseba hvala Hinku Dasku za odigrano Tišino in vsem, ki so ga obiskali in spremljali na zadnji poti.
Žalujoča žena Marija, sinovi Marjan in Stanko z družinama ter Srečko
Služba varstva pri delu
Invalidnost v TGA ne pada
Konec leta 1989 je bil delež invalidnosti v TGA v strukturi zaposlenih naslednji:
DE, SLUŽBE	Št.	DEL. INV.		SKUPAJ		SDZ		VS. SKUP.	
	zap.	II. kat.	III. kat	N	%	N	%	N	%
SPL. Z.	104	4	57	61	85,65	9	8,65	70	76,30
GLINICA	344	-	16	16	4,65	10	2,91	26	7,56
PROIZVODNJA	765	6	71	77	10,06	27	3,53	104	13,59
PREDELAVA	115	2	51	53	46,09	7	6,09	60	52,18
LLBK	195	-	2	2	1,02	‘ -	-	2	1,02
VZDRŽEVANJE	634	7	52	59	9,31	34	5,36	93	14,67
PROMET	140	-	9	9	6,43	2	1,43	11	7,86
KONTROLA K.	90	4	6	10	11,11	3	3,33	13	14,44
DRUŽBENI S.	86	-	8	8	9,30	2	2,32	10	11,62
STROKOVNE S.	377	5	38	43	11,41	7	1,86	50	13,27
SKUPAJ N	2850	28	310	338	11,86	101	3,54	439	15,40
SKUPAJ %	100,00	0,98	10,88	11,98		3,54		15,40	
Poleg navedenih je še šest delovnih invalidov III. kategorije invalidnosti na poklicni rehabilitaciji in v tem času niso delavci TGA. Delavci s spremenjeno zmožnostjo (SDZ) nimajo statusa delovnega invalida in s tem vzvezi določenih pravic. Glede na leto 1988 seje število za delo manj zmožnih delavcev povečalo za 3,29 odstotkov.
Svedri
Kako smo poslovali
V	tabeli I in II prikazujemo, kako smo poslovali v decembru 1989. V zadnjem stolpcu tabele prikazujemo tako mesečno kot skupno rast ustvarjene proizvodnje v tem letu v primerjavi z ustvarjeno proizvodnjo v enakem obdobju lani ter doseženo proizvodnjo letos v pri-merjavi za načrtovanim obsegom proizvodnje za letošnje leto.
V	DE Proizvodnja glinice smo letos dosegli dobre rezultate v primerjavi s preteklim letom, vendar pa nismo dosegli načrtovanih količin. Tilko smo Al hidrata kot AI2O3 proizvedli 100.632 ton, to je 1% več kot lani in 14% manj kot smo planirali. Proizvodnja kalcinirane glinice zanša 96.237 ton in je manjša tako od lanske dosežene proizvodnje (indeks 98) kot od letošnje planirane proizvodnje (indeks 85). Raztopljenega vodnega stekla smo proizvedli 13.110 ton in za 975 ton oziroma 7% zaostajamo za načrtovano količino, zelo slabo pa smo izpolnili plan s proizvodnjo suhega zeolita, saj smo proizvedli samo 1.863 ton (indeks 46).
Podatki o porabljenih surovinah pri proizvodnji Al hidrata kot AI2O3 nam kažejo, da smo presegli porabo boksita za 7%, Na hidroksida za 19%, pare za 4% in električne energije za 8%. Prihranek ugotavljamo edino pri žganem apnu za 50%.
V	DE Proizvodnja aluminija smo skozi vse leto dosegali dobre rezultate, zato je tudi letna proizvodnja aluminija 92.716 ton za 21% večja od lanskoletne proizvodnje in 3% večja kot smo načrtovali v letnem planu poslovanja. V elektolizi A smo proizvedli 18.149 ton elektrolitskega aluminija (indeks 98), v elektrolizi B 34.464 ton oziroma 7% več kot smo planirali in v elektrolizi C 40.103 tone elektrolitskega Al oziroma 3% več od predvidene količine.
Iz podatkov o porabljenih surovinah na enoto elektro-litsekega Al je razvidno, da v hali A prekoračujemo porabo anodne mase za 4%, Al fluorida za 10% in električne energije za 2%. V hali B prekoračujemo porabo krio-
TABELAI: DINAMIKA POSLOVANJA - INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA PROIZVODNJE
DE/PROIZVOD	Enota mere	Plan proizvodnje		DOSEŽENA PROIZVODNJA 1988 1989				INDEKSI 1989/88 1989			
		XII	I-XII	XII	I-XII	XII	I-XII	7:5	8:6	7:3	8:4
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12
DE PROIZVODNJA GLINICE Al hidrat AI2O3	t	10.230	117.321	8.049	99.592	7.834	100.632	97	101	77	86
Kalcinirana glinica — predelana	t	-	- - '	-	HH	-	22	^H	-	ips	beü
Kalcinirana glinica — redna proizvodnja	1 EH	9.656	113.704	8.290	98.582	7.942	96.237	96	98	82	85
Prodani hidrat — AI2O3	t	190	2.260	347	1.517	423	2.884	122	190	223	128
Skupaj (kale. glinica + prodani hidrati)	t	9.846	115.964	8.637	100.099	8.365	99.143	97	99	85	85
Razstopljeno vodno steklo 38° Be	t	1.179	13.885	635	9.797	1.378	12.956	217	132	117	93
Razstopljeno vodno steklo 42° Be	t	17	200	3	109	15	154	500	141	88	77
Zeolit A — 45	t	344	4.050	50	1.397	69	1.863	138	133	20	46
DE PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolitski Al — hala A		1.574	18.532	1.534	19.011	1.560	18.149	102	95	99	98
Elektrolitski Al — hala B	t	2.767	32.356	2.472	26.375	2956	34.464	120	131	107	107
Elektrolitski Al — hala C	t	3.306	38.926	3.421	30.984	3.416	40.103	100	129	103	103
Skupaj hale	H	7.647	89.814	7.427	76.370	7.932	92.716	107	121	104	103
Anodna masa	t	824	10.473	1.250	19.736	827	9.192	66	47	100	88
Anodni bloki — B	t	1.000	20.860	1.890	8.871	1.551	20.647	82	233	155	99
Anodni bloki — C	1 EH	3.000	23.650	1.937	19.170	1.935	20.496	100	107	65	87
LIVARNA Al formati — za prodajo	HH	3.753	44.188	5.304	50.498	6.449	59.338	122	118	172	134
Al formati — za izparilce	1 t	^H	HH	ÉÉÉÉhi	1.534	82	653	. —	43	—	— ,
Livarniška zlitina — za prodajo	t	540	6.352	506	3.144	349	5.991	69	191	65	94
Livarniška zlitina — za odlitke	t	140	1.648	122	1.418	39	1.204	32	85	28	73
Gnetena zlitina — za prodajo	t	934	10.998	531	9.035	203	9.399	38	104	K.2Ž/	85
Gnetena zlitina — za lastno porabo	t	HH	HH	—	—	• —	14	kpH	—	IH	
Predzlitina — lastna poraba	t	75	887	80	1.028	32	1.138	40	Ill	43	128
Al žica E Al + P-ll	t	112	1.319	66	1.074	1	1.242	SÉÉÉÉ	116	HU	94
Al trak — ozki za prodajo	t	594	7.000	57	2.542	51	3.450	89	136	9	49
Al trak — ozki za rondelice	t	679	8.000	499	5.881	428	5.786	86	98	63	72
Al trak — široki za prodajo	t	962	11.330	528	3.571	139	5.957	26	167	14	53
Al trak — široki za izparilce	t	340	4.000	355	1.972	259	3.080	73	156	76	77
Drogi za kline in stikala	t	15	■ 180	—	193	5	5	-	3	33	3
Pretapljanje Al za tuje naročnike	t	'V>-: ■	üfti	13	2.282	HH	37	-	2	-	-
DE PREDELAVA ALUMINIJA Rondelice	t	'340	4.000	255	2.646	152	2813	60	106	45	70
Izparilniki	t	170	2.000	165	1.942	123	1.938	76	100	74	97
DE LLBK TRBOVLJE Al odlitki	t	135	1.555	128	1.480	91	1.320	71	89	67	85
Blagovna proizvodnja	t	7.540	88.742	7.540	75.932	7.556	91.448	100	120	100	103
lita (indeks 164) in Al fluorida (indeks 106). V Hali C pa se poraba vseh surovin giblje pod dovoljenimi normativi.
V tem letu smo se dokaj varčno obnašali pri porabi električne energije, saj je v elektrolizi B za 3% in v elektrolizi C za 2% manjša poraba od načrtovane.
Podatke o fizičnem obsegu proizvodnje ustvarjene v livarnah po asortimentu prikazujemo v priloženi tabeli, iz katere je razvidno, da v glavnem dosegamo načrtovane količine. Največje odstopanje ugotavljamo pri Al formatih — za prodajo, saj smo presegli plansko postavko kar za 34%. Proizvodnja rondelic v DE Predelava aluminija je letos za 6% večja kot lansko leto, vendar pa za 30% zaostajamo za planirano količino. Izparil-nikov smo proizvedli 1.938 ton in s to količino ne dosegamo plana za 62 ton (indeks 97).
S proizvodnjo 1.320 ton Al odlitkov v DE LLBK Trbovlje zaostajamo tako za lansko doseženo kot za letošnjo načrtovano proizvodnjo (indeks 85).
Skupen obseg blagovne proizvodnje znaše 91.448 ton in je za 20% večji kot lansko leto oziroma 3% večji od načrtovanega obsega.
TABELA II: PREGLED PORABLJENIH NAJVAŽNEJŠIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA
DE/PROIZVOD	Enota	Planski	Doseženi normativi		Indeksi	
	mere	normativi	XII	I-XII	4:3	5:3
1	2	3	4	5	6	7
DE PROIZVODNJA GLINICE Al hidrat AI2O3 — boksit t		*2,604	2,841	2,778	109	107
H Na hidroksid	t	*0,111	0,206	0,132	186	119
— para	t	4,344	4,911	4,512	113	104
E žgano apno	t	0,0734	0,02714	0,03687	37	50
•— električna energija	kWh	397,181	444,257	428,818	112	108
Kalcinirana glinica — toplotna energija	GJ	5,414	5,647	5,713	104	106
H para	t	0,040	0,040	0,040	100	100
— Al fluorid	t	0,0002	H	—	1 IH	-
— električna energija	kWh	34,779	35,772	35,295	,103	101
DE PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolitski Al -t- hala A — glinica t		1,920	1,920	1,920	100	100
— anodna masa	t	0,559	0,585	0,581	105	104
— kri oli t	t	0,025	0,0172	0,019	69	76
— Al fluorid	t	0,040	0,04718	0,0442	/118	110
E električna energija	kWh	18,080	18,663	18,365	103	102
Elektrolitski Al — hala B — glinica	t	1,920	1,920	1,920	100	100
— anodni bloki	t	0,455	0,444	0,449	98	99
E kriolit	t	0,030	0,0005	0,0493	2	164
E Al fluorid	t	0,040	0,047	0,0425	118	106
Ul električna energija	kWh	15,193	14,607	14,683	96	97
Elektrolitski Al — hala C — glinica	t	1,925	1,930	1,926	100	100
— anodni bloki	t	0,440	. 0,425	0,420	97	95
— kriolit	t	0,001	EHI	0,00089		89
— Al fluorid	t	0,0175	0,0193	0,014	110	80
— električna energija	kWh	13,864	13,578	13,607	98	98
Anodna masa E petrolkoks	t	0,67165	0,65770	0,54947	98	82
— katranska smola	t.	0,338015	0,22897	0,31003	68	92
— zemeljski plin	Sni	4,42	4,42	4,42	100	100
— električna energija	kWh	150	150	150	100	100
Anodni bloki — B — petrolkoks	t	0,622	0,69476	0,71492	112	115
— katranska smola	t	0,180	0,20077	0,15134	112	84
— zasipni koks	t,	0,061	0,00483	0,0124	8	20
— zemeljski plin	Snr	83,1	63,96	116,058	77	140
— električna energija	kWh	389,3	266,116	245,209	68	63
Anodni bloki — C — petrolkoks	t	0,651	0,82374	0,69559	126	107
E katranska smola	t	0,180	0,23998	0,15422	133	86
— zasipni koks	H	0,056	0,0224	0,0128	40	23
— zemeljski plin	Sm3	83,1	63,97	10S.54	77	131
— električna energija	kWh	389,3	266,167	214,91	68	55
* programiran normativ
Jožek Novak (desno)
Stara hiša
Nova hiša
Ob novi hiši
Takega zadovoljstva in miru ne bi našel nikjer
Nekoč so bili kar velika družina na prisojni strani Jelovic. Vsak za svojo srečo so odšli v svet, le Jožek je ostal doma na zemlji, ki ni dajala dovolj za preživetje, posebno takrat, ko je zbolela mama, zato se je Jožek 1980. leta odločil za službo in jo v TGA tudi dobil. Začel je v Prometu in bil kmalu, zaradi zdravstvenih razlogov, premeščen med kurirje. Tako plašno in počasi so se odpirala vrata, ko je začel na novem delovnem mestu. Zdaj ni več tako in Jožek je zadovoljen z delom.
Do Jožeka vodi več poti. Po cesti, ki je primerna za avtomobile, po stezah skozi gozd, po bližnjicah, kjer v gozdu srečaš tudi lisice. Ta ni za strahopetce. Kadar prispeš tja gor, si najbolj »razgledan človek«, se pošalijo tisti, ki so velikokrat prehodili haloške steze. Z vrha se vidi daleč naokoli, prav na vse strani. Jožek vstaja zelo zgodaj, da pride pravočasno v dolino. Kadar je lepo vreme, se zapelje z mopedom v Majšperk, če je slabo, mora do tja peš.
Pa ne bi šel raje v dolino, zaprosil stanovanje v bloku, ga povprašam?
»To pa ne! Navezan sem na svoj svet. Takega zadovoljstva in miru ne bi našel nikjer. Nikoli mi ni bilo hudo vstati in iti 'v službo, pa naj bo dež, sneg ali toča.«
Jožek živi sam. Do najbliž-njega soseda je približno 15 minut hoda. Tam ima tudi kravo, ker v domačem hlevu zanjo ni bilo več varno. Pujsov pa ne redi več. »Tudi živina mora imeti red in zanjo je treba lepo skrbeti. Zjutraj pa je premalo časa, da bi jih nahranil«, mi razloži. Kaj pa kokoške, sem radovedna? »Tudi teh nimam več. Lisica vse odnese. Nikogar ni blizu in ima čas krasti.«
Za družbo bi mu bil lahko kuža. »Nimam ga. Revežu bi bil dolgčas tam gori.« Jožek ostaja torej sam. Včasih ga obiščejo sorodniki, tu in tam poklepeta s tistimi, ki pridejo mimo.
Tako sam je bil tudi tiste usodne noči v juliju, ko je bil več zunaj kot v hiši, ker ni vedel, kaj
se bo zgodilo. »Bilo je grozno«, pripoveduje. »Pobegnil bi, pa nisem vedel, kam.«
Potem, ko je bilo vse mimo, ko je v novem jutru zagledal spremenjeno podobo »svojega sveta«, ni mogel verjeti, od kod sila, ki je raztreščila kamenje v bregu, kot bi ga miniral in dobesedno postrgala rodovitna prst, ogulila njegov breg in odnesla sadovnjak
»Kako hudo mi je za češnjami«, še zdaj toži. »Take debele hrustavke so bile. Vse je spodaj, to lahko premakne le stroj. Vse bom plačal, samo da bom ponovno zasadil sadovnjak«
Bolj hudo mu je za tem, kot hišo, ki je bila stara in tàko že počasi odpisana. Poleg, v kamniti stavbi, ki je neurje res ni poškodovalo, si je že pred tem nameraval pripraviti stanovanje. Po nesreči se ni znašel. Toliko je bilo treba postoriti, da ni vedel, kje bi začel. Potem so začele prihajati komisije in tudi pomoč. O tem, da bi mu tovarna toliko pomagala, še v sanjah ne bi pomislil. Ne najde besed, s katerimi bi se vsem zahvalil. Mislim, ko ga gledam, kako je srečen s svojim novim domom, da je hvala, ki jo izreče, res HVALA vsem, ki so se ga spomnili, namenili sredstva, delali...
Gleda fotografije, ki mu jih pokažem in razlaga, kako lepo je to zdaj, ko je vse ometano (znotraj) in prebeljeno in toplo. Tudi kuhinja je opremljena, torej je še večji užitek kuhati, kar Jožek zna in rad dela. Tako pridejo konzerve in kupljene reči v poštev le v skrajni sili. »Doma pripravljena hrana je dobra, sveža in predvsem zdrava«, mi razlaga. »Človek mora imeti red. Zato prideluje doma zelje, krompir, fižol, seveda vso zelenjavo. Obdelava je ročna, kar vzame precej časa. Toda za to porabi tudi dopust. Da bi šel na morje? Kje pa! »Za dva dni bi šel od hiše, več pa ne. Rad pa grem na izlet s planinskim društvom iz Majšperka. To pa res,« poudari, »to so kulturni ljudje. Pa z našim sindikatom sem hodil v gledališče. To mi je všeč.«
Haloška klapa
Delovna brigada
Če vas bo kdaj pot zanesla tja na vrh, od koder je najlepši razgled na vse strani, potem boste vedeli, da ste pri Jožeku. In čez leta, ko bodo na »njegovem svetu« zopet rodila drevesa, vam bo rade volje ponudil tudi hru-stavke.	Vera Peklar
HVALA
Vsem, ki ste mi po neurju pomagali obnoviti moj
Jože Novak
Obvestilo
S 1. 1. 1990 se poviša članarina Tovariške samopomoči na
5.00	din, s tem se povišajo tudi osnove iz tega pravilnika in sicer:
a)	ob smrti člana kolektiva, ki je bil član Tovariške samopomoči se zakoncu, če pa zakonca ni, tistemu, ki predloži dokazilo o stroških pogreba izplača 1.000 din,
b)	ob smrti moža ali žene se članu Tovariške samopomoči izplača 500,00 din,
c)	ob smrti otroka ali posvojenca se članu Tovariške samopomoči izplača 500,00 din,
d)	ob smrti očeta ali matere se članu Tovariške samopomoči izplača 300,00 din,
e)	ob amrti brata ali sestre se članu Tovariške samopomoči izplača 300,00 din,
f)	ob smrti tasta ali tašče se članu Tovariške samopomoči izplača 300,00 din,
g)	ob smrti upokojenega člana Tovariške samopomoči se zakoncu, če pa zakonca ni, tistemu, ki predloži dokazilo o stroških pogreba izplača 1.000 din,
h)	ob smrti zakonca upokojenega člana Ibvariške samopomoči se upokojenemu članu Tovariške samopomoči izplača
300.00	din.
Novo v naši tehnični knjižnici
1.	UUNA HIDRAULIKA - V. Savič
2.	ITALIJANŠČINA 2000 S - I. stopnja
3.	DIREKTOR IN PODJETNIŠTVO V REFORMIRANEM SOCIALIZMU - Mag. Janko Arah
4.	SOCIALNI DELAVEC IN ALKOHOLIZEM - Jože Romarš
5.	CATHODES IN ALUMINIUM ELECTROLYSIS
6.	PRAVNA UREDITEV DRUŽB - Mag. Janko Arah
7.	MANAGEMENT
8.	DICTA ET REGULARE IURS
9.	DIE PRAXIS DERANODISCHEN OXIDATION DES ALUMINIUMS
10.	CP/M BIBLE
11.	UNIX COMMUNICATIONS
12.	UNIX SYSTEM V PRIMER
13.	JEDI IZ ŽITARIC
14.	KEY TO ALUMINIUM ALLOYS
15.	DAS GROSSE BUCH ZU MS-DOS/PC-DOS 4.0
16.	MS-DAS - DATA BECKER
17.	KOMMERZIELLE SOFTWARE-ENTWICKLUNG
18.	DAS GROSE PC - DRUCKER BUCH
19.	STRUKTURIERTE SYSTEMANALYSE
20.	DAS GROSE BUCH ZU PC TpLS
21.	PRAVO DRUŽB — Dr. Janez Šinkovec
22.	VREDNOTENJE DELA - Stane Uhan
23.	MATEMATIKA& ODVOD-INTEGRAL
24.	matematika!- KOTNE FUNKCIJE
25.	STROJNI ELEMENTI I - Igor Janežič
26.	OSNOVE STROJNIH ELEMENTOV
27.	TRDNOST
28.	STROJNIŠKI PRIROČNIK
29.	EKONOMIKA SFRJ
30.	DRUŽBENOEKONOMSKE RAZMERE V JUGOSLAVIJI
31.	RAČUNALNIK V KADROVSKI SLUŽBI 31. KAKOVOST JE ZASTONJ
33.	KOMENTAR ZAKONA O PODJETJIH
34.	WIRTSCHAFTSINFORMATIK ■■ August-Wilhelm Scheer
35.	NABAVA I MATERIALNO POSLOVANJE
36.	TEHNOLOGIJA OBDELAVE ZA OBLIKOVALCE KOVIN S Janez Jereb
37.	NEMŠKO-SLOVENSKI SLIKOVNI SLOVAR
38.	OBLIKE, OBSEG IN VIŠINA NEPREMOŽENJSKE ŠKODE
39.	STANOVANJSKA RAZMERJA - Stojan Cigoj
40.	PRAVNA RAZMERJA V BLAGOVNEM PROMETU HHprof. dr. Miroslava Geč
41.	EXPERTIS
42.	MATEMATIKA
43.	PRIRUČNIK ZA KOMERCIJALNO I FINANCIJSKO POSLOVANJE — Vladimir Kopun
44.	d BASE III PLUS
45.	DELNIŠKA DRUŽBA - Dr. Rado Bohinc
46.	NOVA PRAVILA PROIZVODNJE - Pierre Beranger
47.	SPS PROGRAMIERUNG BEISPIELE UND AUFGABEN
48.	SPS AUFBAU UND PROGRAMMIERUNG
49.	USPOSABLJANJE ZA USTVARJALNOSTI
50.	PRODUKTIONSPLANUNG UND STEUERUNG
51.	d BASE III PLUS CLIPPER
52.	PRIREJENA POGLAVJA IZ POLITIČNE EKONOMIJE ZA TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE H Dr. Ostoj Durjava
53.	EXZELLENT FÜHREN
54.	SOCIAL WORK PRACTICE
55.	KADRI IN PRAVNA UREDITEV KADROVSKE DEJAVNOSTI
56.	PISANJE IN UREJANJ^ BESEDIL - Franc Burgar
57.	USING MICROSOFT WORD 5
58.	PRIREJENA POGLAVJA IZ POLITIČNE EKONOMIJE ZA TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE - Dr. Ostoj Durjava
59.	WORD 5.0
Obvestilo
S ciljem, da bi zmanjšali število poškodb pri delu, ki nam iz leta v leto naraščajo je potrebno vsako poškodbo prijaviti v Službi varstva pri delu, da pravočasno razišče in izvede ustrezno zavarovanje nevarnih območij, da se preprečijo poškodbe pri delu. Zato je potrebno upoštevati naslednje:
Po nastali škodi je delavec — poškodovanec dolžan takoj oziroma do konca dela izmene iskati prvo pomoč v obratni ambulanti, kakor tudi sporočiti svojemu neposrednemu vodji del nastalo poškodbo.
V	primeru, da je potreben zaradi poškodbe bolniški stalež, mora delavec poškodovanec ob prvem obisku pri zdravniku v obratni ambulanti sam osebno prijaviti poškodbo v Službi varstva pri delu.
V	slučaju težje telesne poškodbe ali obolenja, kadar delavec ne more sam priti v obratno ambulanto, je obveznost drugega delavca, ki je bil očividec poškodbe ali kako drugače prisoten pri poškodbi, da obvesti o tem dogodku obratno ambulanto, nadrejeno osebo in Službo varstva pri delu.
Po prejemu jjrijave o poškodbi je pooblaščeni vodja del ali druga odgovorila oseba dolžna ukreniti naslednje:
H zaseči vsa delovna mesta in pripomočke, sredstva in opremo za osebno varstvo pri delu, ki so bila v neposredni vzročni zvezi s poškodbenim dogodkom. Mesto dogodka se ne sme spremeniti, razen v primeru, ko terjajo zahteve tehnologije dela, da se mora kraj dogodka urediti tako, da se bo delo nadaljevalo nemoteno. V takem primeru je odgovorna oseba dolžna, da sestavbi skico, kjer mora biti razviden položaj posameznega elementa, kakor tudi oseb, ki so bile v neposredni ali posredni zvezi z dogodkom.
Neposredno stanje dogodka mora ostati vse do prihoda odgovorne osebe Službe varstva pri delu ali komisije, ki razišče vzrok nastanka poškodbe.
2.	da se o poškodbi obvesti nadrejenega in Službo varstva pri delu. V primeru popoldanskih in nočnih izmen pa se zgoraj navedene obvesti takoj naslednji prvi delovni dan.
3.	da se poškodba vpiše v interno prijavo poškodbe pri delu.
Nastalo poškodbo pri delu ne prizna delavcu poškodovancu
v naslednjih primerih:
a)	če nastala poškodba ni v vzročni zvezi z opravljanjem dela na določenem delovnem mestu ali z delom oziroma dejavnostjo,
b)	kadar delavec ne uporablja sredstva in opremo za osebno varstvo pri delu,
c)	ko po poškodbi pri delu poškodovanec takoj oziroma do konca izmene ne išče prve pomoči v obratni ambulanti,
d)	ko po poškodbi pri delu poškodovanec takoj oziroma do konca dela izmene primera ne prijavi svojemu nadrejenemu,
e)	ko delavec osebno ne prijavi poškodbe v SVD, če je v
bolniškem staležu takoj oziroma ob prvem obisku pri zdravniku.	Služba varstva pri delu
ALI STE VEDELI?
Zakaj ima mačka brke
Brez brk bi bila mačka kaj nebogljena žival, kajti brez njih se ne bi mogla tako brezskrbno potepati okrog kot to z naj večjim veseljem dela, Le z brki lahko mačka spozna, če je luknja v plotu dovolj široka, da bo smuknila skoznjo, ali je v grmovju dovolj široka odprtina, kamor se bo lahko skrila. Mačkini brki so natanko tako dolg, kakor je telo široko. Služijo ji torej za orientacijo prostora in ji včasih tudi nadomestijo oči. Če odnaša ulovljeno miško, je ne vidi-pred seboj, pač pa čuti z brki, ki se kakor roke oklenejo okoli žrtve in čutijo njeno lego.
Mačkini brki so zato zelo občutljivi. Če bi jih odrezali, bi bila to za mačko huda nesreča!
Prav tako so brki v pomoč glo-dalcem, ki živijo v rovih in se plazijo skozi grmičevje; to je mišim, podganam, zajcem, lisicam, pa tudi velikim živalim, ki živijo po brlogih, npr. levom, tigrom in ostalim velikim mačkam.
Tudi to se zgodi
Daleč je že tega, pa vendar...
29. decembra je nekdo po pomoti zamenjal rjav moški baloner (plašč), v katerem so bile tudi usnjene rokavice in usnjen šal.
Lastnik je do zdaj čakal in upal (in še upa), da ga bo tisti, ki se je zmotil, vrnil.
V obratu družbene prehrane (pri tov. Musiču) še vedno čaka »puščeni« plašč.
Zmotiti se, je človeško, vrniti — pošteno.
Zakaj grizemo nohte
Grizenje nohtov je pogosta razvada zaskrbljenih ljudi, ki tako bežijo od problemov. Pri tem pogosto grizejo tudi kožo ob nohtih in povzročijo krvaveče rane.
Običajno je, da imamo na nohtih kakšne pomanjkljivosti: preoster stranski rob, predebelo koža, ki jih obkroža ali preprosto nepravilno oblikovane nohte. Za potrteža je že to izgovor za grizenje, s katerim baje popravi nohte. Zal pa zobje stvar samo poslabšajo in pogrizeni nohti so nekaj najgršega na svetu. Prenehati pa je težko...
Grizenje nohtov lahko preneha samo od sebe in brez zdravil. Otroci ponavadi nehajo pri šestih letih ali pa v puberteti, zato jih nima smisla grajati. Pri odraslih ljudeh je grizenje nohtov največkrat ventil za sproščanje stiske, zato je najboljše, da odstranimo težave, ki ga povzročajo.
Po receptih stare mame
Ocvirkove pogačice
Potrebujemo: 25 dag moke, polovico pecilnega praška, 15 dag ocvirkov (mletih), 1 jajce, nekoliko soli, mleti poper.
Priprava: omesimo gladko testo, če je potrebno lahko pridamo še žlico mleka in kakšno začimbo, ki nam je všeč.
Razvaljamo testo za pol centimetra na debelo in izrežemo okrogle oblike, ki jih po vrhu križem rahlo zrežemo, namažemo z mlekom ali jajcem in zlatorumeno zapečemo.
ZAHVALA OB ODHODU V POKOJ
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavcem iz Proizvodnje Aluminija za darilo, kakor tudi sindikatu.
Vsem, ki ste ostali v TGÀ želim mnogo uspeha pri delu in čimveč osebne sreče.	Janez Kurež
aluminij
Izdaja delavski svet Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo — Uredniški odbor sestavljajo: Majda Zadravec, Mojca Cafuta, Viktorija Petauer, Majda Lampret, Srečko Širovnik, Rajko Topolovec, Marija Korada, Franc Sagadin, Ciril Majcen, Janez Liponik, Vera Peklar (odgovorna urednica). Fotografija: Stojan Kerbler, dipl. ing. Tisk Ptujska tiskarna, Ptuj. Člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brezplačno. Rokopisov in slik ne vračamo. Naklada 4000 izvodov. Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju sekretariata za informacije pri IS Slovenije številka 321/172 z dne 24. oktobra 1975.
Disciplinski ulgrèpi
1.	Franc PIŠEK, mat. št. 3843, dne 25.9.1989 neopravičeno izostal z dela 8 ur, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 5% povprečnega čistega OD, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih (avgust, september, oktober) in traja 2 meseca.
2.	Bojan PETEK, mat. št. 8343, dne 12. 10. 1989 neopravičeno izostal z dela 1 uro, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 3% povprečnega čistega osebnega dohodka, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih (avgust, september, oktober) in traja 2 meseca.
3.	Janez LUBEJ, mat. št. 830, dne 13. 9. 1989 ob 11. uri je nameraval zapustiti organizacijo čez ograjo, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 2% povprečnega čistega OD, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih (avgust, september, oktober) in traja 2 meseca.
4.	Đemal KARASULJIĆ, mat. št. 5753, dne 22. 9.1989 zamudil na delo 1 uro, ter dne 26. 9.1989 pa je zamudil na delo 30 minut, izrečen ukrep ; denarno kazen v višini 4% povprečnega čistega OD, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih (avgust, september, oktober in traja 3 mesece.
5.	Jože JUSTIN, mat. št. 7944, dne 14. 7. 1989 je neupravičeno uporabil vozilo za prevoz anodne mase, izrečen ukrep L—', denarno kazen v višini 5% povprečnega čistega OD, ustvarjenega v prejš-
njih treh mesecih (avgust, september, oktober) in traja 3 mesece.
6.	Bogomir PETEK, mat. št. 7116, dne 6. 7. 1989 ob 19,30 uri igral karte na delovnem mestu, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 3% povprečnega čistega OD, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih (avgust, september, oktober) in traja 2 meseca.
7.	Imer BROJAJ, mat. št. 5828, dne 25.9.1989 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 5% povprečnega čistega OD, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih (avgust, september, oktober) in traja 2 meseca.
8.	Vinko MATJAŠIČ, mat. št. 5912, dne 3. 9. 1989 ni oddal v propustnice Bojana DIMIČA vodji izmene Ferdu ČEPU, izrečen ukrep — opomin.
9.	Milan KELC, mat. št. 4069, dne 25. 9. 1989 je predčasno zapustil delo, izrečen ukrep -f|opomin.
10.	Franc KELC, mat. št. 7932, dne 21. 10. 1989 neopravičeno izostal z dela 1 uro, izrečen ukrep E- denarno kazen v višini 5% povprečnega čistega OD, ustvarjenega v mesecu avgustu, septembru in oktobru in traja en mesec.
11.	Roman LAMPRET, mat. št. 7555, dne 21. 7.1989 kot vodja del pri vlivanju aluminija ni poskrbel za čiščenje materiala v peči S 4, ter je s tem nastala škoda v višini 3.000.000.— din, izre-
čen ukrep — denarno kazen v višini 5% povprečnega čistega osebnega dohodka ustvarjenega v mesecu avgustu, septembru in oktobru in traja tri mesece.
12.	Daniel MARINIČ, mat. št. 7322, dne 23. 9.1989 neopravičeno izostal z dela 8 ur, izrečen ukrep — denarno kazen v višini .5% povprečnega OD, ustvarjenega v mesecu avgustu, septembru in oktobru in traja en mesec.
13.	Jože GAJZER, mat. št. 4980, dne 16. 8.1989 ob 9. uri odstranjen iz delovnega mesta zaradi vinjenosti in ima tega dne 5 ur neopravičenega izostanka, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 5% povprečnega čistega OD, ustvarjenega v mesecih (avgust, september, oktober) in traja 3 mesece.
14.	Maks ZAJŠEK, mat. št. 7253, dne 21. 10. 1989 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 5% povprečnega čistega OD, ustvarjenega v avgustu, septembru in oktobru in traja en mesec.
15.	Stanko PERGER, mat. št. 5115, dne 14., 15.10.1989 neopravičeno izostal z dela 8 ur, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 5% čistega povprečnega OD, ustvarjenega v mesecu avgustu, septembru in oktobru in traja tri mesece.
16.	Petar VUČKOVEČKI, mat. št. 6763, dne 1. 8., 17. 8., 26. 8. 1989 zamudil na delo (vse po eno uro), izrečen ukrep — denarno kazen v vi-
šini 3% povprečnega čistega OD, ustvarjenega v mesecu avgustu, septembru in oktobru in traja 3 mesece.
17.	Stanko ZAJŠEK, mat. št. 4738, dne 1. 8., 3. 8., 14. 8. 1989 zamudil na delo (vse po eno uro), izrečen ukrep — denarno kazen v višini 3% povprečnega čistega OD, ustvarjenega v mesecu avgustu, septembru in oktobru in traja 3 mesece. |
18.	Franc PERŠUH, mat. št. 7200, dne 15. 10. 1989 je zapustil organizacijo brez propustnice, izrečen ukrep I- opomin.
19.	Franc ROŽMARIN, mat. št. 6088, dne 21. 8.1989 ob 21,50 uri je nameraval iz DO odtujiti 14 komadov sidernih vijakov v dimenziji 16 X 400 mm, teže 10 kg, izrečen ukrep — denarna kazen v višini 5% povprečnega čistega OD, ustvarjenega v prejšnih treh mesecih (avgust, september, oktober) in traja 3 mesece.
20.	Franc KAJZBA, mat. št. 6796, dne 6.10.1989 neopravičeno izostal z dela 2 uri, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 3% povprečnega čistega OD, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih (avgust, september, oktober) in traja 2 meseca.
21.	Drago GAJŠT, mat. št. 6252, dne 10. 7.1989 spal na delu, izrečen ukrep — denarna kazen v višini 3% povprečnega čistega OD, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih (avgust, september, oktober) in traja 2 meseca.
Magda BABŠEK
telephone (062) 796-110 télex 033116 yu alum fax,(062) 796269 yu -962325 kidričevo
tovarna glinice in aluminija Boris Kidrič p.o. Kidričevo
N EWS 1990
As scheduled, the new smelter went into production in 1988
2500 Employees 110.000 t/y alumina 95.000 t/y primary aluminum Chemical products — zeolite, water glass
The new melting furnaces with heat recovery provide the economic remelt of the scrap.
The tool shop has been enlarged by a HAUSER grinding machine as well as new surface and cylindrical grinding machines.
A new control equipment was installed in the Laboratory too.
Two 110t BRÜDERER presses have increased considerably our capacity and production speed.
Always at your disposal!
Mag. oec. Danilo Toplek President
Mag. oec. Janko Bedrač Vice President
Mag. oec. Vinko Fištravec Marketing Manager
Ing. Milan Tement Foundry Production Manager
Dipl. ing. Katica Djurica Quality Control Manager
Ing. Jože Turk
Slugs Production Manager
Dipl. ing. Bojan Žigman Technical Manager