leto IV.
LJUBLJANA, 16. OKTOBRA 1926.
STEV. 45.
%
I
ABOČNINAZAJVOOJU-
HOČETRTLSTNODIHI5
- - v6o/ZA-
.EDOPATi
/oclaji
CELOLETNODIK60/ZA
Dojj	A
NIKV/ POJAHEZNA
©
TEVIUKA- PO DIN • 150
POŠT. (EK. RA(. 13.188
VHCDNliiTVO IN VPRAVA V*VČITEL)$KI‘TISKARNI/ rokopisi $e Ne VRAČAJO/ANONIMNI DO-. PlSl-SE-NE PRIOBČV-k *1E10/P0jTNlNAPLA-^ XANA V-GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 906.
Polom R. R. vlade.
Ne vznemirja se brat.
če iz lukeiii za gadom ere gad.
da bi zemlii isrrali vladaric.
N. N. Minskij. Viada bratskega sporazuma in seliaške demokraciie tretiega izda-iria ie padla. Končano ie štirinaist-mesečno uaševanie najtemnejših elementov te ze.mlie. ki so nritirali naš nesrečni iugoslovenski narod do ooložaia. ki ni no katastrofalnih doglednih posledicah daleč od onih tragične albanska trseediie. Upravni anarat ie zavožen do osi, eosno-darsko stania ie obuono. socialni polcžai naroda nod vsako kritiko in zunanie-Dolitični položai vsa oreie. kakor zavidljiv, nkoravno sine imeli naimodreišega zunanjega ministra naših časov za predsednika Zveze narodov. Čaša. ki so io neprestano polnili sporazumaški partizanski vladni voditelii z različnimi ukrepi in odloki, ie polna do roba. Preganjanja in aonižanta ki so lili morali v teh mesecih sramote pretrpeti nosilci ideie padlih stotf-soČcv za osvoboienie so talka da kriče že do neba- kakor vsi oni zločini, ki so bili izvršeni v tem času nad narodom uod firmo bolnega parlamentarizma beograjskega kova izigravajočega vse one osnovne principe, na katerih oočine da-našmia demokracija ki ie postala slepa služkiuia oartizansklh voditeljev. katerim ie flagrantno kršenje zakonov in uvajariie boliševiške brezzakonitosti cili in namen. Nosi-tclii in povzročitelji tega režima, ki ie bil čist produkt negativnih svoistev.
irltmosti In nc75nanfti bolc»fnfh a m—
bicii. mesralomaniie. hegemonistič-nih stremlieni in sebičnih namer stoic danes z mihovim sporazumaški m programom razgalieni ored celim narodom v vsei brezstidni sramoti in čakaio obsodbe
Obsodba na ne bo ker narou še ni dovolj Izkusil bede in oonižanl, v katera so Pa zaoeHall eni ki cn se-dai demislonlrall zateeadeli. do bodo hitri nametali masam peska v oči in pričeli z novim aktom žalostne iugoslovenske traeikomediie.
Narodni očetje bodo zopet kombinirali in mešetarili toliko časa. da bodo zgradili iz blata no 'katerem
danes riieio. nov režim in z niego-vo oomočio ter oporo državne avtoritete nadaljevali zaoočeti smrtni ples. Koinbinacii in vladeželinih delainržnežev se v tei zemlii ne mamka. Zbog teea ie čisto neosno-vano upanie na kako definitivno rešitev permanentne krize kole do-staie so samo posamezni nadci vlad. Parlament v današnii sestavi ni zmožen za sestavo kakršnekoli komhinaclie, ki bi povedla državo in narod samo za las naorei \i se= daniega desolatnega stania. Njego-vo dveletno razkraiaioče delovanje i£ dovoli velika zasluga da se ga pošlje v ookoi z njegovimi predstavniki in oartiiami zaieduo
Bolezen, na kateri boluie naš parlamentarizem, ie tako globokega značaia. da mn ie potreba dolgoročnega počitka v katerem ve bo vsa nesnaga, ki ie skalila njegovo osnovo — politične oartiie —• usedla na dno Akcija, ki se ie pričela 7 eotovp. strani za ozdravlie-nie prave demokraciie in soroved-bo imroslovcnskeea kurza mora biti izpeljana do konca. Potrebni čas leži v še ne ootečeni živlienski dobi za razpust godnega parlamenta, v kateri bo mogoče urediti gospo-darske socialne in politične prilike naše zenilie vsai toliko da bo za-stavbeno sedai neizbežno nronada-nie in omogočeno narodu akorav-no skromno, ali pošteno živlieuie. Eksekutivo ki hF vodila ta čae državne oosle na tudi baš ne ho težko iskati onemu ki mn la blagor države in naroda nrvn ter glavna
Sila. ki Sa ie Doiavila v ozadju današniih političnih borb lahko računa v vsakem slučaju na nas ki globoka verujemo v nieno historično misijo. Smer ie začrtana in mi poidemo do nlel, kamor bo odločil uka* Nleva ki ere ored nami in odstranili?« zaoreke postavliene v oviro veliki Ideil katera c« ie z nffm osvobodila onih ki so hoteli s svojimi Dlemeiskimi osebicami zakrivati narodu oba ta faktoria. ki sta dane«; naivečli in nnliačii potenci za edino moeočn in pravo zdravo izgradnjo Velika in neodvisne Jugo-slavlfe.	A.	V.
DR. J. D.:
Otročja igra.
»Včerai ie ministrski svet ves dan razpravljal o Radičevem nainove.išem škandalu.«
»Jutro* z dne 12. X. 1926, štev. 235.
.Iugoslovenski nacionalisti se že dolgo ne lezimo več nad prismuknjenim Dočetiem ki ea uprizarjajo naši vlastodržci in voditelii naroda dau na dan v tei blaženi Indiil-Ko-romandiii in v tem Eldoradu. ki je postal tako hvaležno torišče različnih izgubljenih in sumllivih eksistenc. bolnih megalomanov in na-
jf.v n®rcev- so že davno 7. najodličnejšim uspehom napravili iz-oit za Stenievec Ne ml «a no fezl-•”« vat5, mi samo še c stisnjenimi zobmi in v enievom motrimo to hudičevo Igro, ki zavzema z vsakim dnevom boli perverzno formo v zadoščenje in veselje vsah onih naših sosedov, ki sO nakoč v tem Narodu sicer c strahom, o vseeno « spoštovanjem zrli Narod Svobodoljubnih komit in idealnih dobrovolicev.
Četudi so nas srbele pesti, smo vendar čakali, kdai misli prenehati ta frivolna igra. Smatrali smo namreč. da si vsak narod kuic. svoto srečo sam in da jP. vreden iste uso-o®- ki si io ie bil sam pripravil. Kosti onih, ki so bili skovali « svojo krvio mogočno uiedinieno Domovino. leže žal razmetane križem svetal veliki Čas ie radlteea našel male
Hudi in na samo te. tudi lopove in vsled teg* trenutna usoda tega Naroda ne more biti drugačna, kakor le.
In vendar. Res nismo bili nikdar prijateljsko razpoloženi na-pram Radiču in njegovim prismojenim avanturam, toda bili smo trdno prepričani, da bo vendarle nekoč prišel oni čas. ko bo tudi ta človek šel vase in priznal v svojih deia-niih, da sta Narod In Država več kot on in niegova farailiia. Baš. ker mu ie bila usoda bolj kot komu drugemu naklonila veliko zgodovinsko in plemenito nalogo ter priliko, da pomaga pri notranii izgradbi ta države. spregledali smo s težavo marsikatero njegovo zlo dejanje, katerega ne bi bili odpustili sicer nikomur drugemu.
Toda vse zaman. Ni mu bilo dosti. da ia v tei državi oklevetal s svojim jezikom vse kar ie mogel doseči, Kralia ministre, cela plemena iueoslovenskega naroda, cele stanove itd. V svoii bolni nreoo-tenci ie šel tako daleč da ie s svo-ifm nebrzdanim Jezikom oskrunil oni naisvetišt trenutek ko sta naš In češkoslovaški narod slavila oo-bratlmiio. kakršne še i*l doživel svet. Poleg teh našo gostoljubnost tako žalečih izpadov Pa se ie mi»ll Stleoan zamislil tudi v pozicijo generala — ne. generalislma in ie začel odstavliati kar na kolodvoru velika župane, kakor da bi bil Imel
nred seboi lesene lutke in Bog ve. če ne bi bil odstavil kar 00 vrsti tudi vse češkoslovaške senatorje in poslance, če ne bi bili žurno odpotovali.
Da. Stieoau Radič ie bil tisti, kateremu ie morala pripasti, kot 00 navadi v teh velikih dneh takn nizkotna in obenem tako smešno-mi-zerna vloga Stiepan Radič ie bil tisti. ki ie na način »paglavca« moti! našo gostoljubnost nanrarn zakonitim zastopnikom onega naroda le-eilonariev, pred katerih brezmejnem junaštvom ia v spoštovanju onemel svet v tistih časih, ko ie »vodia« hrvatskeea naroda zlagal neokusne ode Francu Jožefu Radič ie bil tisti edini ki ie 7 brezpri-mernim cinizmom izigral slavnost-no-sveta čustva vseh onih ki so se bili namenili izreči bratom bratsko besedo ljubezni in 011 ie zopet radi katerega sedai cela dneve zaseda ministrski svet. ki sicer nima časa Za ooolavlience in katerega niegovi naidaši »zagovarjalo« da le bil na vsa tešče /iutra? oiian. ...
Kakor tudi ie na eni strani doletela Radiča sreča, da bo postal hvaležen predmet vseh »Witzblat-tov« cele Evrope, tako se mora pri celi zadevi vendar dobro odločiti »pijanost« od »hudobne« in »pri-smuknienost« od »zločina«. Kajti ne srna sa prezreti da se ie Radič hudo pregrešil nan državno oblastjo in nad spoštovanjem do te oblasti ter do naivišiih faktoriev. ki po ustavi in volii naroda stoie na čelu države. In ker se zavedamo da ni g. Radič še nikak suveren, ampak da velia tudi zam obči kazenski zakon bi uteenili skoro priti do napačnega zaključka, da se bo tudi niegovo deianje subsumiralo Pod odgovarjajoče določilo kazenskega zakona m da ga ho doletela kazen, ki io zakon zagroža. To oa bi bilo napačno. Kaitl g. Radiču se ni zgodilo ničesar, on sa vozi okrog in zmaria naorei vsevprek kar mu pač prid« na iezik. ministrski svet ie radi nieea v oermanenci mi oa se upravičeno boiimo, da se bo ta kriminalni slučai končal navzlic demisiii vlade jako nckriminalno. namreč kvečiemu « kakšno pojedino med prizadetimi, kakor ie sploh zadnie čase bilo radi Radičevih neumnosti že več takih gostii.
Ni prvič ampak že Bog ve kolikokrat ie ministrski svet svola celodnevne seia posvečal edino le Radičevi osebi. In to ne morda radi tega da bi bil g. Radič kakšna za narod In državo zelo zaslužna oseba in da bi bili gospod ie ministri na svoiih sadnicah govorili o niegovih dobrih delih, ne — v naiveč slučajih je šlo /a to. ali nai se da g Radiča takoi v luknio. ali Da nai se še malo počaka. Pa naj si bo tako ali tako. ves narod ve. da bi vladalo v državi že pravo blagostanje, če bi se bili gg. ministri vsai polovico toliko bavili z drugimi Dosli, n. or. 7. zakoni ali kai sličnega, kakor Da so se z osebo Stiepana Radiča. In če bi bilo Radičevo počctie takoi od početka do zakonu temeljito ozdravljeno in stavljeno iz dnevnega reda. marsikateri kelih trolienia in ponižania bi bil orihranlen našemu narodu.
Parlamentarizem, ki ie upehal take metode v naše iavno in državno živlienie. te bolan izrodek da-našnie povoine dobe. Narod si izbira zlate malika In Pleša ter raia okrog niih kakor da bi bili oni clli narodovega žlvlienla. Nič več ne
gre za one cilje, katerim bi morali vsi državljani predvsem ua niihovi voditelji, služiti. V osmih letih samostojne države in brezštevilnih vlad ere samo še zato kdo nai bo v vladi koga Sa nai vrže ven in za kake koncesija In za koga s» nai še ustanovi kaka nova slnekura. Pri vsem tem na gredo naše gospodarstvo naša kultura in ostale državne potreba rakovo oot, kaiti še ono. kar se mora neodložno izvršiti, se opravi v taki naglici in v naizad-niem trenutku da bi bilo naivečkrat bollše če bi sploh izostalo. V tem oziru dosegajo naši »narodni voditelii« same rekorde Nikier drugje na svetu n Dr. ni mogoče pripraviti sprejeti in objaviti kakega zakona v par dneh: v Avstriii so celo za take stvari včasih potrebovali 5. 10 in še več let trdega dela. To ie mogoče edinole pri nas, k.ier primanjkuje časa za take posle in kier različni Radiči zaposlujejo 7. vsako svoio budalostio celo vidiovno državno unravo. kar po nar dni skupaj. —
Kadarkoli smo Oriunaši v zasle-dovatiiu našega nacionalnega cilia bili prisiljeni orlti v nasprotja s pozitivnimi zakoni države se nismo še nikdar skrivali Po lukniah ali aa izgovarjali s pijanostjo ampak smo možato sprejeli nase breme zakona. In če smo se kdai pregrešiti. to lahko trdimo, da se nismo nikdar proti Državi. Narodu in Krallu. Radi tega na tudi ne moremo razumeti odkod to čudno 'slepomišenje z Radičem, glede katerega vrhovni vršilci zakona sami priznavam da ie storil s svoii m deianiem na za-grcbškciu kolodvoru žločtn. Če se mu kot »vodil« »hrvatskeea naroda« priznava morda ekstbrl-tcrialnost, potem se ga nai izžene, če ne na se nai Dostopa z niim, kakor določa zakon. Pravičnost le temelj države. Vršilci zakonov, ki zreio v g. Radiču — pa ;čeprav iz politično-taktičnih nagibov — privilegiranega državliaua posebne vrste in ki so že delali 7 niim take izjeme nai pomislijo, da bi ponoven tak nreiudic utegnil postati nevaren za podobne slučaie, Nevarno ie če bi se pustilo g Radiču, da diktira — kakor ie že Darkrat na najrazličnejše načine pokazal — proskv-nesis celemu narodu. In če nihče drugi, mi nacionalisti ne bomo nikdar Izbirali sredstev, da Prisilimo različne Radiče do tega. da bodo oni napravili proskvnesis pred Narodom s čegar dostojanstvom se ne zlagaio taki ostudni poskusi, kakor iih ie začel zadnia čase prakticirati g. Radič s svoio familljo in okolico. Na kolena pred Narodom moralo vsi nečedni hlapci, ki so se ogrešili nad niim. Kaitl v to nas sili svet3 oporoka onih katerih bele kosti leže razmetane do vseh brdih In dolinah od Dobrudže o reka Kaimak-čalana do Celovc3 Verduna in Sibirija fn katerih zadnii ie bil veči kot tisočkrat tolika vreden, kot cela legiia današniih zmešanih. Diia-nih Prismuknjenih in brbljavih »tamburašev«. —
Naš narod ima te otročie. a obenem ostudne igre. dovoli. Zavedamo se sicer da utegne ta igra še nekai časa trajati: ko oa sa bo dopolnil čas, na cmn ravno tako prepričani da bo Narod pozval k sebi poleg zvestih tudi svoio nezveste služabnika in da bo tudi nie Doplačal po niih zasluženim
Prepovedani orjunaški shodi.
I/, Vojvodine spreiemaino poročila. da ie bilo doslej prepovedanih vsega skupai v zadiniem času že sedem oriunaških zborov. Običajno Drihaiaio akti o prepovedi na sam predvečer sklicanega zbora, da ie pravočasno obveščenia zbun-ienega naroda in članstva skoro povsem nemogoče. Vzrok tem prepovedim ie stalna fraza, da so Or-
iunaši oboroženi in nripravlieni izzvati krvave spopade med člani posameznih plemen.
Jugoslavija ima ustavo, v kateri stoli črno na belem, da ie zdru-ževanle svobodno In da zamore vsakdo do predhodni priiavl sklicevati kakršnekoli zbore. Kako se pri nas izvaia ustava občutimo sleherni dan. ko vedno bolj lezemo v
E^csats<3GS3Hes<aes<aB<aB<3t5<9
| Kupujmo in podpirajmo izvrstno
Z Kolinsko cikorijo
domači izdelek. CX3COC>9CSOB>aStS>aCX3CS3C
anarhiio in nered v katerem se ne spozna že sam Bog Oče. Na njo se sklicujejo in ooiraio le tedai. kadar služi partizanski gospodi Dri izvajanju nienih temnih namenov. Drugače na leži v predalih ministrskih miznic in z narodom skupaj ždi ter zaman pričakuje dne ko 'bodo uresničeni posamezni njeni členi, ki so danes 7goli mrtve črke.
Naimani na imaio od ustave Oriunaši vsai dotlei. dokler ie orodie v rokah vlastodržcev. ki iim ie vrhovna malksima dobrobit partiie in niih osebnih interesov. Oriunaši so danes v tei zemlii brezpravni element, nad katerim ie dovolieno uganiati slehernemu zakotnemu političnemu eksponentu vse. kar mu ie drago. Oriunašem ie moči prepovedovati organiziranje zbiranie. delovanje, uniformiranje petič z eno besedo, sleherno gibanje Do-čim smeio amnestirani veleizdajalci držati nemoteno in pred asistenco žandarskih bajonetov shode, na katerih iavno proglašalo, da bodo s svoiimi seliaki vrgli puške v koruzo in da ie niih odstop od reDU-blikanstva samo fiktivnega značaja. oa vlada preooveduia zbora iu-: gcslovensklh nacionalistov, na katerih oadaia težke obsodbe orotl sedanjemu zlonosneniu režimu ali tudi besede ljubezni In poveličanja Države, Nacl.le Volske in Kralja v katerih vidi Oriuna <;tebre. kt iih ne sme nihče Mekazitovab sramotiti. Priznamo neprijetni položai režima spričo zborov naielobliih patriotov te zernhe. ki neusmiljeno raz-'galjuiieio nesrečni položai zemlje, katero tiraio narodni očetie na rob propada. Navzlic temu pa nimajo režimovci pravice braniti naitx>šte-nelšim državljanom prava kritike in sodbe na način ki naliči diktaturi.
Culi smo že z naipristoineišega mesta snričo pritožb radi nezakonitega in protiustavnega razpusta Ljubljanskih Onim pomembne besede:
»Oriunaši so izven zakona v zemlii kter ža <^dem let uvaiaio v zakonodaistvo metode, ki na las naličilo boitševiškim!«
Oriunaši smo doslei iz spoštovanja pred zakoni in njihovimi izvrševalci molče prenašali te komunistične metode in vdano čakali dne popolne izpremembe. Izkušnje zadnjih časov na nam dokazuieio. da smo slabo mislili in da bo potreba poiskati za lozinko vladaio-čih:	»Oriunaši so Izven zakona!«
odgovor, ki bo zaoreoa-stil niene Izvrševalce. Nacionalisti so znali naitl sredstev za razširianie svolega evangelija med široka sloia naroda i ood kundaki Bachovih huzariev. Čuvajevih poričnikov. Potiorekovjh feldžan-darmov in ni bes da ne bi l sadai krenili na oota do katerih ne bo mogel za nilmi s celo glavo nobeden režimskih slug, ke«* ni ga ukaza hi denarja ki bi mogel nadoknaditi oriunaško požrtvovalnost!
inč
Po ukazu vrhovnega vodstva Oriune je sodelovala vsa organizacija iugoslovenskih nacionalistov pri spreiemu severnih bratov od hipa. ko so prestopili ori Subotici meio oblasti vojvodinske Orjune, kier iih le pozdravil hrabri oblastni čelnik Dobroslav Jevdievjč, ki mu ie odgovoril sam predsednik čeho-slovaške narodne skupščine Jan Malvoeter. pa do hipa. ko so stopili na tla teritorija Oriune Iiubljanske oblasti. Tudi te so s svoie strani
9z$€um@€t žita	...	^
ne morete kuhati imv@
Dober in krepak okus dobite še!e,ako upohrebife
ro gotovo še kaznovan in prestavljen: kakor ie to on napovedoval..
S tem ic dosegel vse. kar ie hotel in nudi se mn še možnost iztis-nienia novih konvencii snreiem pogodb. ki lih bodo radikali orisi-lieni odstooiti. dokler bo v žuti kuči diktirala presvltla zvezda SHS diplomacije.
Radič ruš! vojsko! Po odločnem nastopu generala Hadžiča cb priliki Radičevih izpadov za Korošec-Du-vidovičeve vlade oroti voiski in nienim uredbam, ie modri tribun prenehal /, zadirkovanie.m oroti vojski. Sedai oa se po enem letu sporazuma počuti toliko močnim, da ie prenehal s to taktiko in da se zooet spodtika nad voisko in ruši njene fundamente. Tako ie v Vita-niu izustil med drugim tudi sledeče besede-
»Sedai ima selšak nuško. oolitič-no Duško, a otin druco bomo zavrgli! Np potrebujemo ie!«
V naši državi ie danes dovoljeno pomiloščenemu veleizdajalcu vse. od rušenia vlad preko uzorni-rania pravic suverena. Vojska pa mora ostati očuvana pred niegovi-mi boliševiškimi metodami in vse-gamogočno oblastnostjo, ki ii mora začrtati meio eksoanzivnosti makar sablia Duš»na Trifunoviča ki mu v niegovi funkciii pač ni potreba igrati orav nikake nehvaležne vloge, Nikole Uzunoviča in ostalih kolegov v vladi. Korak, ki ga ie storil Radič z govorom v Vitanju ie že drzno prešeren in zasluži vsai toliko odločni,odgovor ki bo eksemplarični memento vsem tistim kateri bi še kdai poizkušali rušiti edin-
fttv« Ut moralo volske — te cdilie
svetle točke na našem temnem obzorju.
Sprejema in banketa ob priliki prihoda bratov Čehoslovakov se. ie udeležil tudi poznani liublianski rodoljub s svoio damo. Mož ie hišni posestnik in ni imel na hiši razobe-šene nobene zastave v pozdrav gostov. Ker pa ie ugledna osebnost, ie bil seveda povablien. doČim so bili iueoslovenski nacionalisti, ki so se rame ob rame deiansko borili za
f Andrej Jakil
temu ni klonil, ko oa ie prenehalo njegovo robstvo radi narodnega prepričanja. ie bil spuščen na svobodo preselil se ie s svoio družino v Karlovac. Leta 1917. ie kupil premogovnik Št. Janž, ga moderno uredil in močno zvišal megovo produkcijo.
Tri leta se ie boril r. italijanskimi oblastmi za odškodnino v voini porušene tovarne v Rupi ki ie pa ni dobil. A zopet ni klonil, obnovil je tudi to podictie in tako podprl in dal sloves slovenski industriji. Sredi neumornega in plodonosnega dela oa ie nenadoma preminul. Pogreb se ie vršil v Runi Dri Gorici ob ogromni udeležbi tudi iz Jugoslavije došlih znancev kar nai ori-ča o niegovi ooDularnosti.
Zapušča ženo. štiri sinove in hčerko.
Pokojnik io bil vedno zaveden nacionalist in mož kremenitega zna-čaia.
Nieeovi rodbini naše iskreno sožalje.	*•
Usoda ie. zopetr izruvala močno drevo v našem gospodarskem in nacionalnem živlieniu.
V Trstu ie po kratki bolezni preminul no vsei Jugoslaviji in daleč preko nienih meia mani velein-dustriialec And;rei Jakil.
Rodom iz M trne pri Gorici se ie pokojnik povzdignil od preprostega pomočnika s svoio izredno požrtvovalnostjo med naše najuglednejše usniarske fndustriialce.
Pred 4 5 leti' ie ustanovil v svojem roistuem kraju usnjarsko podietie. ki ga Te polairoma razširil v veliko tovarno. Podietie ie. radi svoie solidnosti in neumornega vodje — pokojnega Andreia — hitro zaslovelo in že 1. 1911. je kupil v Karlovcu tovarno in 'usmarno.
Prišla ie voina- in takrat se ie začej za zavednega Andreja križev pot. Voina vihra mu fe uničita lepo cvetočo tovarno v Rupah, sam oa ie moral v avstrijske temnice na Ljubljanskem srradu. Zaplenili so mu vse. zaloge, t&ko da ie bil tik pred propadom. Zavedni mož kltub
Nai pokret
Dopisi
volicev. Pozivamo slovenske Orju-naše železničarje, da se po možnosti udeleže tega manifestacitskega zbora voivodinskih Oriun.
Za Fond ŠlaSnahove Hece ie nabrala Oriuna Šoštam 100 Din.
Ukmm nvaia! ormnasi fn Orliin«
posnemajte.
V soboto, dnp 16. t. m. priredi Mestna Oriuna Maribor družabni večer z bogatim sporedom v prostorih restavracije g. Kosiča v Vetrinjski ulici. Začetek ob 20. uri. Vstopnina prosta. Vsa ittgosloven-ska nacionalna iavnost ie iskreno vabliena.	:	r	.	.	'
Pttd. Tukaišnia organizacija tu-ejoslovenskih nacionalistov oozivlia vse člane, da sfc sigurno udeležijo občnega zbora ki se vrši v soboto, dne 16. oktobra ob pol 20. uri v zgornii dvorani Narodnega doma.
..	...	■ 1.1 1 S j ^1 ^	T	^	^
mariborskega oblastnega odbora.
Zlet vojvodinskih Oriun se vrši dne 7. novembra, v Novem Sadu. Na zboru bodo govorili Doleg predsednika vseh Orjtm bf. dr. Ljube Leontiča. komesarja beograjskih Oriun br. inž. Miloša Radojloviča i prodstavniki Narodne odbrane. Udrtiženja bojevnikov in Dobro-
Celie. Kakor vsako leto. se ie Oriuna tudi leto« spomnila nesrečnega koroškega • plebiscita, in sicer s predavanjem. Br. dr. Mejak. ki se ie zasedb* Koroške im olebiseita osebno udeležil, ie izčrpno poročat o poteku plebiscita in o žalostnih razmerah v katerih živiio zasužnjeni koroški bratje. Primerni ie Šolske razmere Nemcev v Jugoslaviji in Slovencev na Koroškem. Razložil nam ie tudi. na kak način hočeio Nemci slovenskega kmeta z ubiiamem kreditnega in gospo* darskega zadružništva tudi gospodarsko zasužnjiti. Osvoboditev koroških bratov se. bliža z združitvijo Avstriie z Nemčiio in na ta trenutek se moramo pripraviti. Navzoči četniki celiske in eaberske. Oriune so dobro razumeli poziv in br. predavatelju burno pritrjevali.
Zagorje. »Enotnost« z dne 30. septembra 1926. štev. 5. direktno napada gotove osebe v članku »Zagorie ob Savi«. V Borovniku v kamnolomu ie neki manipulant
Kronika
L. M1KUŠ
morala glava dr. Nikiča. da so se eksrepublikanci izrekli pripravljenim glasovati za soreiem konvencii. Odpor prizadetih radičevskih mas oa i« navzlic padcu dr. Nikiča še vedno tolik, da ie. oo zaslišanju nii-hovih zastopnikov nastopil sani Stipica in izvršil brezobrazni napad na goste ter reprezentanta države na način, ki ie moral zaboleti sicer slonovsko neobčutljivega advokata radikalne Uzunoviča. S tem ie za čas zrinil 7. dnevnega reda vprašanje nuine^a sprejema konvencij, slobodno nastopil v smislu svoie ideologije oroti severnim bratom in zooet oonižal ueled državnih oblasti v očeh nieeovih mas. ki so samo čute. da ie gospon predsednice ošteval velikega župana, ki bo sko-
Radičeva afera s čehoslovaški-mi parlamentarci < ie vzbudila dovoli pozornosti in skrbi. V nii vidiio skoro vsi eden tistih »neoremišlie-nih« aktrtv oolitične aviiatike selia-škega tribuna oo katerih ie. skoro naiboli zaslovel. Globie proučava-nie tega nezaslišanega izpada velikega mirotvorca na odpira Še drnec ooglfede na. niegov smisel. Na mizah poslancev vladne koaliciie se nahaiaio nettunske konvenciie, k* iih ie treba 'na itjtervenciio Italije sprejeti vsai ,do 20. t. m. To sprejetje bo grenko id težko sikoro za slehernega, posl'anca strank soora-zutna. Pbsebno n^a še za radičevce. ki rekrutirajo lep del volilcev iz ! vrst do zloglasnih , nettunskih kon-I venciiah naiboli udarjenih. Pasti je
L|abt|ana - Mestni trg 15
Dežniki
I j* na malo, na veliko.
preoblekejoprave. Uatnnovljenf) 1839.
Streliaike družine.
PriporoCa so
ekar, dr. Matko Brnčič, Boris Roš; Oto Obrado-vič in Franjo Zajec. Za preglednike računov oa sta bila izvoljena g. Ervin Valentič in TT)ne Javornik. Novo izvo- ! lieni odbor bo imel v soboto orvo seio v prostorih Udruženja rezervnih oficiriev in ie upati, da prične čim pre.ie z energičnim delom v prosneh strelskega športa med Liubliančani.
Streliačka družina CeHe bo ustanovljena tekom prihodnjega tedna in ie že osnovan poseben pripravljalni odbor sestoieč iz zastopnikov Oriune. Udruženja rezervnih oficirjev. Sokola in Narodne odbrane.
Ustanovni občni zbor Streliačke družine Gradac se vrši v nedeljo, dne 17. t. m. ob 10. uri dopoldne. Za ta ustanovni občni zbor vlada med Belokranjci silno zanimanje.
Ustanovni nbčni zbor Streliačke družine Lesce se vrši v nedelio. dne 17. t. m. ob 10. uri zjutraj v prostorih gostilne Legat. Misel zbira-nia zdravih sil naroda v avantgardi strelcev pridobiva na terenu med vsemi sloii naroda.
2 Mestuitrg LJUBLJANA PodTrančo2 |
LJUBLJANA
Mestni trg 26
mm
ZALOGA
galanterijskega blaga.
mm
Tovarna čevljev
Damske file klobuke v vseh modnih barvah in oblikah izdeluje po najnižji ceni
Franc Bernik
Ljubljana - šišha
(bivši perutninski zavod)
Šolski zvezki za osnovg£jjL£L£jnie šjj.^ Pmanitp, dnevniki in beležnice.
Mm opietna Hir. Katalogov, trnov m mm. M. Lastna tvornica MM mikov,
čamjenica Aave
VnckaSinovi
j *	»»»»»»»»»»»	*************************
♦      ,-----------------------------------
******
Ravnateljstvo Št. Janškega premo-gokopa javlja žalostno vest, da je preminul po kratki mučni bolezni veleindustrijalec gospod
lastnik Št Janškega premogokopa
Po trudapolnem uspešnem delu, naj mu bo lahka domača gruda in naj nas vodi njegov duh po začrtani poti.
Krmelj, dne 11. oktobra 1926.
i»ggpganiMj^t^* * ***** ************-*■)♦■*##**#
i *l
a *
t *
- *
* *
* *
*	I
*
*
*
*
*
*	l
*
*	I
*
*
..J,
Uradništvo in nameščenci veleposestva Boštanj - Radeče v Boštanju objavljajo žalostno vest, da je njih šef, gospod
ANDREJ JAKIL
veleposestnik .
•'*	'*	P':-'	/‘Jr:	-■	,	m
11. oktobra 1926 mirno v Gospodu zaspal.
Ohranimo velezaslužnemu pokojniku trajen in časten spomin!
BOŠTANJ, 12. oktobra 1926.
Uprava veleposestva.
Enrilo
Splošno priljubljen
Kavni nadomestek
okusen I cene m.
Si&SiIva se v vsc&
dobro asortlraniO
KolonijalntO trgovinafi.
ustanovitev Jugoslavije v strelskih jarkih s Čehoslovaškimi legionarji čisto pozabljeni. Niili mesta so morale nae zasesti ugledne osebnoti iz lavnega življenja, ki še nred desetimi leti niso hotele znati slovenski in ki še danes nemškutariio. rim se ponudi ugoden trenutek.
Zadnia oot brata Franca Poli-šaka. Devetega oktobra smo Done-sli k večnemu Dočitku zemeljske ostanke zaslužnega borca Franca Poljšaka. Pokojnik, ki sr je v svo-iem živlieniu udeleževal dela za narodno ideio ori raznih organizacijah. ie imel na svoji zadnji noti mnogobroitio soremstvo. Vkliub hudemu nalivu se ie zbrala nred 3. uro noDoldnr nešteta množica pogrebcev. Dež. ki ie ob pričetku lil,
',e	*cn se ,f>' ,e^ snre-
vod bližati pokopališču. Razgrnili
so se temni oblaki ko ie stooil ob oder ti grob predsednik »razpuščene« O n un e Sv. Peter-Vodmat brat Edvard Roš in se poslovil od niega z besedami:	»Brat France! Kako
te bomo pogrešali: orenenadno in pregloboko nas ie zadel Tvoi odhod Zakaj si nas zapustil? Nisi ifi vedel, kako si bil priljubljen in potreben? Odšel si sredi diviania na-I ših sovražnikov, ki hočoin zatreti nas in našo misel! Zapustil si nas. ko še ieče v tisočerih mukah bratie tam preko, in ko se še dedni1 sovražnik sorehaia do svetu Tvojega rodnega očeta, seka naše naileDŠe gozde in postavila v bližini Tvoiega doma obmejne kamene. Čudna ie usoda Orjunašev da moraio umirati baš oni. ki so naiidealneiši.
France! Dočivai mirno in sladko v oni remiji ki sf fo tako ljubil! Samo takrat, ko bodo trombe klicale Orjuno in četnike na pohod čez Hrušico na osvoboditev Postojne. Gorice in Devina, takrat France Te pridemo budit in prosit blagoslova!
Do tedai na mimo soavai!
»Na svetu ie samo »n .ladran. ki oontenia bodočnost vseh slovanskih narodov!	F.	Soukup.
Ivan Kajfež
Preselitev iz Medvedove ul. 32 v prenovljene prostore no. „ Jurčičevem trgu 3“ naznani a
M. Leitgeb
atelje za ročno in strojno vezanje
Vezenje zastorov, perila, pregrinjal, oblek i. t. d. Predtiskarija. — Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje.
vnuk
Naše najdrsžje, naš in nečak, gospod
nepozabni preljubljeni sin, oziroma brat,
je v cvetju svojih dvajsetih let, ob sinji Adriji v Opatiji, kamor si je šel iskat preljubega zdravja, po daljšem bolehanjn boguvdano Izročil svojo zlato dušo Vsemogočnemu ter odhitel k svoji ljubi mamici v večnost.
Blagi pokojnik se je prepeljal v Kočevje, odkoder se je vršil dne 14. oktobra 1926 ob pol 17. uri iz hiše žalosti St. 235 pogreb in položitev k večnemu počitku v lastni rodbinski grobnici na mestnem pokopališču v Kočevju.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farnih cerkvah v Kočevju, Banjaloki, Opatiji in Ljubljani.
Čast spominu blage, plemenite dušel
KOČEVJE, dne 11. oktobra 1926.
Žalujoči ostali.
Karlovac, dne 11. oktobra 1926.
Franica Jakil javlja tužnim srcem v svojem imenu in imenu svojih otrok Julija, Nikola, Venčeta, Joška in Mihaele, svojih snah, zeta in vnukov, da je njen predobri soprog, oče, stari oče, gospod
velelndustrijalec In nosltcll reda sv» Savo I. I. d.
dne 11. okt. 1926 po kratki bolezni v Trstu blago v Gospodu preminul. Zemeljski ostanki nepozabnega pokojnika so bili prepeljani v Rupo pri Gorici in položeni v rodbinsko rakev dne 12. okt. 1926 ob pol U- uri dop.
X Karlovec« dne 11. oktobra 1926. j /
Uradništvo in poduradništvo Št. Janškega premogokopa v Krmelju javlja tužno vest, da je po kratki mučni bolezni preminul naš šef, veleindustrijalec, gospod
-•	.T*.	-	•	o.
lastnik Št. Janškega premogokopa
, V, ; v-
Blagega šefa ohranimo v hvaležnem spominu.
Krmelj, dne 11. oktobra 1226.
Uradništvo in nameščenci tovarne usnja in čevljev d. d. v Karlovcu,
objavljajo žalostno vest, da je njihov senioršef, gospod
veleindustrijalec
dne 11. oktobra 1926 v Trstu mirno v Gospodu zaspal.
Njegovo vzorno delo in neumorna vztrajnost nam ostaneta v trajnem spominu na njegovo veliko prošlost.
Tisk Učiteljske tiskarne; zanjo odgovarja France Str u el j
Za konzorcij lista »Oriuna« odgovarja Drejče Verbič.
Odgovorni urednik s Jože Špan*