GLASILO DELOVNIH		
LJUDI OZD GIP GRADIS		
Leto XXIV	Ljubljana, maj 1982	štev. 289
Maj — mesec mladosti
Mesec maj je najlepši mesec, poln cvetja in porajajočega življenja. Mladost je najlepše obdobje človekovega Življenja in zato ne more biti naključ-le> da mladi prav maja praznujemo svoj praznik. V počastitev tega dne so Potekale številne prireditve, vle-teh pa Snio sodelovali tudi mladinci Gradisa: Clstili smo naše okolje, nosili štafeto mladosti, urejali spomenikorevolucije (na sliki urejanje spomenika Ob žici okupirane Ljubljana) in bili aktivni na Vseh drugih področjih. Vendar to še ni dovolj.
Naloge in programi, ki smo si jih Zadali, zahtevajo od nas kar največjo
angažiranost, Če hočemo uspešno nadaljevati svetle pridobitve naše reyo-lucije. Mladi moramo biti prvi v bojnih vrstah za- stabilizacijo gospodarstva in razvoj samoupravljanja. Zato je prodor mlade generacije na politično, samoupravno in gospodarsko prizorišče nujen v luči aktivne udeležbe mladih pri reševanju revolucionarnih nalog družbenega razvoja in v procesih ustvarjanja pogojev in možnosti za enakopravno sožitje med delovnimi ljudmi, v bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, v samoupravnem opredeljevanju naših skupnih ciljev, strpnem spoznavanju
skupnih interesov in potreb, demokratičnem oblikovanju skupnih samoupravnih odločitev itd.
Mesec maj je tudi mesec, ko so nam srca zastala od neizmerne bolečine in žalosti, saj nam je smrt za vselej ugrabila človeka, ki smo ga imeli neizmerno radi, ugrabila nam je tovariša Tita. Tako mladina Gradisa kot tudi mladina cele Jugoslavije zato iz srca izrekamo besede: Tovariš Tito, vedno boš z nami, saj ti in tvoje delo ne moreta umreti. Dokazali ti bomo, da nisi zaman govoril: »Narodu, ki ima tako mladino, se ni treba bati prihodnosti.«
Cveto Pavlin
Sklepi prve seje delavskega sveta delovne organizacije
Prva redna seja delavskega sveta delovne organizacije GIP Gradis je bila 8. aprila letos. Vodil jo je novoizvoljeni predsednik delavskega sveta tov. Vekoslav Pečnik, prisostvovali pa so ji delegati, izvoljeni na marčevskih volitvah.
Novi delegati, Delavskega sveta Gradisa
Na podlagi izida volitev, ki so bile 11. marca ter poročila volilne komisije delovne organizacije, so delegati potrdili dvoletni mandat naslednjim članom delavskega sveta delovne organizacije: GE Celje — Franjo Gjerkeš, Rudi Krajnc, Jože Malgaj, Karolina Vodopivec in Franc Zupančič; GE Gradnje Ptuj — Anton Habjanič in Emil Korenjak; GE Jesenice — Jože Bertoncelj, Valentin Plemelj, Alojz Skol, Štefan Žemva in Stane Beguš; GE Koper — Jože Geržina in Vlado Melon;GE Ljubljana — Janko Miklavžin, Alojz Kepic, Janez Bukovec, Jože Narandža in Mladen Vrhovec; G,E Ljubljana okolica — Vinko Ivas, Remzo Jusič, Vekoslav Pečnik in Nenad Maksimovič; GE Maribor — Črtomir Božič, Stjepan Bukovec, Franc Čontala, Ferdo Habjanič, Armando Hreščak, 'Ančka Kavčič, Svetozar Mujovič in Alojz Zorec; GE Nizke gradnje Maribor — Franc Balič, Silva Černešek, Leon Happe, Ivo Krštinc in Slobodan Paripo-vič; GE Ravne na Koroškem — Filip Havle, Stanko Kostanjevec, Josip Mato-tek in Bora Stamenkovič;' Kovinski obrati Ljubljana — Peter Curk in Janez Cilenšek; Kovinski obrati Maribor — Franjo Borak in Dragoljub Brankovič; Lesno industrijski obrat Škofja Loka — Irena Mlakar in Franc Cegnar; Obrat gradbenih polizdelkov Ljubljana — Rudi Kraker in Jože Markač; Strojno prometni obrat Ljubljana — Vincenc Gartner, Bojan Kovačič, Ludvik Šiftar in Miroslav Ogrizek; Železokrivnica Ljubljana — Mira Božovič in Ilija Filipovič; Biro za projektiranje Ljubljana — Tomaž Martelanc; Biro za projektiranje Maribor — Franc Pukšič; Delovna skupnost skupne službe Ljubljana — Janko Štok; Delovna skupnost Interna banka Ljubljana — Lidija Poljšak.
Tozd Inženiring bo izvedel volitve naknadno.
Delegati delavskega sveta so potrdili dveletni mandat novo izvoljenih delegatov v odbor samoupravne delavske kontrole Gradisa: Erika Kosi — Celje, Rudolf Zelko — Ptuj, Marijan Golc — Jesenice, Sonja Seljan — Koper, Damjan Klemenčič — Ljubljana, Jože Grebenc
—	Ljubljana okolica, Mihael Škerlak — Maribor, Martin Golob — NG Maribor, KarelLang — Ravne na Koroškem, Jože Karun — KO Ljubljana, Franc Bratuša
—	KO Maribor, Pavlina Nartnik — LIO Šk. Loka, Marko Primožič—OGP Ljubljana, Jože Hudolin —,SPO Ljubljana, Slobodan Gavrič — Železokrivnica Ljubljana, Drago Elikan —- Biro Ljubljana, Stanislav Goznik — Biro Maribor, Karel Banfi — DSSS, Alojz Remec — Interna banka in Slavko Šarič — Delovna skupnost Uprava samskih domov Ljubljana.
Delegata za odbor samoupravne delavske kontrole bodo"delavci tozda Inženiring volili naknadno.
Na listo arbitrov s štiriletnim mandatom so bili izvoljeni naslednji arbitri: ' Zinka Tušek — Celje, Ljubomir Kampi
—	Ptuj, Franc Pogačar — Jesenice, Jože Andrejašič — Koper, Edo Stare — Ljubljana, Marija Kukoviča — Ljubljana okolica, Oton Roškar — Maribor, Ivan Ciringer — NG Maribor, Janez Hercog
—	Ravne na Koroškem, Slavko Valentič
—	KO Ljubljana, Ludvik Černivec — KO Maribor, Franc Kumer — LIO Škofja Loka, Rafko Kokalj — OGP Ljubljana, Božo Mihič — SPO Ljubljana, Dominik Prosen —- Železokrivnica Ljubljana, Ivo Jeršan Biro Ljubljana, Franc Cafnik — Biro Maribor, Vinko Ko leto — DSSS in Franc Žibert — Interna banka.
Tozd Inženiring bo volitve arbitra za listo arbitrov izvedel naknadno.
V skladu z 2. odstavkom 103. člena Samoupravnega sporazuma o združitvi v de lovno organizcijo GIP Gradis je delav- • ski svet delovne organizacije na listo arbitrov izvolil še tri arbitre:.Janeza Rauš-la, Avgusta Škrinjarja in Vinka Damjana.
Za predsednika arbitraže je delavski svet delovne organizacije imenoval za dobo dveh let Milko Marc-Kloboves, za prvega namestnika Mirana Blaho, za drugega namestnika Janeza Riglerja in za tajnika Janka Tratnika.
Na podlagi volitev je bil izvoljen za predsednika delavskega sveta delovne organizacije Vekoslav Pečnik, iz tozda GE Ljubljana okolica za njegovega namestnika pa Bora Stamenkoviča iz tozda GE Ravne na Koroškem.
Delavski svet je imenoval tudi komisijo, ki mora do naslednje seje delavskega sveta delovne organizacije pripraviti predloge kandidatov za vsak posamezni izvršilni organ delavskega sveta. Imenovana je komisija v naslednjem sestavu: Anton Zaletelj kot predsednik, Franc Kositer, Marina Zaviršek, AlojzCepuš in Dušan Zvodnik kot člani ter Martina Po-šebal kot tajnica.
Samoupravni sporazumi
t. Ugotovitev veljavnosti sklenitve Samoupravnega sporazuma o združevanju deviz v zunanjetrgovinskem prometu se preloži na naslednjo sejo, ker tozd GE Celje še ni posredoval sklepa o sprejemu tega samoupravnega sporazuma;
2.	Ugotovi se, dg so spremembe in dopolnitve Aneksa k Samoupravnemu sporazumu o združevanju stalnih sredstev sklada federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik v obdobju 1981—1985 sklenjene;?
3.	Ugotovi se, da je Aneks k Samoupravnemu sporazumu o združitvi v poslovno skupnost ING RA za združevanje sredstev v letu 1981 v višini 163.800 dinarjev v devizah sklenjen, ker so ga sprejeli delavski sveti vseh tozdov;
4.	Delavski svet delovne organizacije ugotavlja, da sta samoupravna splošna akta o vključitvi v izvajanje projekta v srednjeročnem obdobju 1981—1985 in sicer Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za izvedbo projekta raziskovalne naloge »Tozd in uspešno gospodarjenje« ter Srednjeročni plan dela na projektu v obdobju 1981—1985 sklenjena, ker so jih sprejeli delavski sveti vseh tozdov. Za delegata v Projektni svet »TOZD in uspešno go-
spodarjenje« pri Gospodarski zbornici Slovenije je bil imenovan tov. Vinko Ko-leto. V okviru projekta prijavlja Gradis dve nalogi: 1. Skupno investiranje na podlagi skupnega dohodka za Kamnolom Predole, 2. Izdelava sistema razdeljevanja izvajanja in kontrole skupnih nalog z Vhaprej opredeljenimi rezultati.
5.	Delavski svet delovne organizacije daje v obravnavo predlog Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih o stanovanjski gradnji;
6.	Razpiše se referendum za sprejem predloga sprememb in dopolnitev Samoupravnega sporazuma o razporejanju ,delavcev, njihovih pravicah in obveznostih ter njihovem nagrajevanju v,delovni enoti v Iraku;
7.	Začne se postopek sprejemanja spremembe 20. člena Samoupravnega sporazuma o uporabi sredstev skupne porabe;
8.	Delavski svet delovne organizacije določi kot predlog osnutek gospodarskega načrta za leto 1982 — Počitniški domovi in istočasno na osnovi predloga odbora za standard in rekreacijo odobri sredstva za gradnjo greznice v počitn1; škem domu Biograd na moru v višini 946.546 dinarjev, s tem, da se polovica tega zneska nakaže tako j »Komunalen« iz Biograda, da bi bila dela na greznic* končana do začetka sezone.
9.	Delavski svet delovne organizacije daje osnutek gospodarskega načrta G N 82 delovne organizacije v razpravo vsem tozdom in delovnim skupnostim;
10.	Delovna organizacija Gradis pr1' stopa k Samoupravnemu sporazumu 0 skupnem nastopu na tržišču v Nigeriji v besedilu, ki ga je predložila Gospodarski1 zbornica'Jugoslavije— Sekcija za Nige" rijo.
Kdaj tozd Inženiring?
V zvezi z ustanovitvijo tozda Inženiring je bil sprejet sklep, da se za vodenje in pripravo del v zvezi s poslovanjem in konstituiranjem tozda Inženiring začasno pooblasti Andreja Rogača, zanjegji' vega pomočnika pa Borisa Pečenka ,fl Janeza Kuštrina.
C. P
Otvoritev mostu v Amari — Irak
Končno je prišel svečani trenutek, ko je guverner dežele Messan ob prisotnosti vojaških in civilnih predstavnikov mesta Amara otvoril prvi objekt, ki ga je GRADIS zgradil v Iraku. Most v Amari lahko poimenujemo tudi severozahodna amarska obvoznica in je neprecenljivega pomena ne le za prebivalce Amare, ki so otvoritev komaj čakali, temveš za ves promet v jugovzhodnem delu prijateljskega Iraka. Prav tako je velikega pomena za Gradis, saj smo si v težkih okoliščinah s kvalitetnim delom pridobili zvrhan koš zaupanja pri investitoiju' Na sliki so poleg predstavnikov GIP GRADIS še nadzorni inženir J-T. Shihan, načelnik gradbenega oddelka občine Amara, naš iraški sodelavec Khatto in vodja prometne policije Saleh, torej iraški tovariši, ki so pripomogli k uspešnemu zaključku objekta.
Zadovoljni obrazi ob svečanem dogodku
Začetni rezultati so zadovoljivi — vendar
ne za vse TOZD
Zadnji dnevi v aprilu so bili zelo razgi-an>- Bližali so se prvomajski prazniki in " Vseh tozdih in delovnih skupnostih v radisu smo obravnavali rezultate dela v j P.rv>h treh mesecih letošnjega leta. Ve-i In,a delavcev je tako seznanjena z rezul-atl svojega dela in dela svojih sodelav-: cey, brez dvoma pa nas zanimajo tudi re-uHati, ki smo jih v Gradisu dosegli vsi kupaj. Na kratko lahko povemo takole: '•‘‘spehom smo lahko še kar zadovoljni, °bse8 del pa je preskromen.
Obseg dela in zaposleni delavci
. V Prvih treh mesecih nas je bilo zapo-®mh.v domovini 6.763, skupaj pa smo Pravili 3.533.000 delovnih ur. Efektiv-p n ur je bilo 3.023.000, to je 86 % vseh.
"Prečno je zaposleni delavec letos (vi!rVi* 149 efektivnih ur na mesec S| Ključno s 5 nadurami). Lani je zapo-,^'delavec povprečno opravil na mesec v. 4 efektivnih ur (od tega 6 nadur). Šte-o zaposlenih delavcev se je zmanjšalo l 5 '/r'> število efektivnih ur pa za 2 %, yjjr P°meni, da smo letos več delali. Šte-0 naših delavcev, ki so zaposleni v tuji-
ni, se je povečalo od 522 na 596, to je za 14 %.
Obseg del, izražen z vrednostjo proizvodnje, je milijarda in 901 milijon dinarjev. V primerjavi z enakim obdobjem lani je nominalno večji za 14 %, z upoštevanjem porasta cen za 26 % pa se je realno zmanjšal za 9 %. Obrtniška dela so se povečala za 18 % in gradbene storitve drugih za 33 %, tako da je vrednost naše lastne proizvodnje večja za 12%. Izpolnili smo 20 % planirane vrednosti.
Produktivnost, merjena z vrednostjo lastne proizvodnje na efektivno uro, je 455 dinarjev. Nominalno se je povečala za 14 %, realno pa je manjša za 9 %. Za planirano vrednostjo zaostaja za 22 %.
Uspeh dela doseženi dohodek
* Celotni prihodek Gradisa je 1956 milijonov dinarjev. Povečal se je za 25 % in dosega 20 % planirane vrednosti za leto
'^Materialni stroški kažejo nekaj večji indeks porasta, zato je posledica tega nekoliko manjše povečanje dohodka. Poglejmo nekatere pomembnejše sestavine celotnega prihodka in dohodka (v milijonih dinarjev):
Indeks 1—111/82
ie$tavina
1—III/81 % GN 1982 % I—111/82 % I—III/81 GN
!j\e'otnj prihodek * atefialni stroški
tes*
A.bveznosti lsli dohodek
1.566 100 954 61 37	2
574	37
154	10
420 27
10.023 100 6.772	68
353	3
2.897	29
835	8
2.062 21
1956 100 1226 63
73
656
193
463
4
33
10-
23
125 128 200 114
126 110
20
18
21
23
23
22
v —-----------------"-------------------------
SDr^rnort‘zac‘ia se Je podvojila zaradi in verrienjenenih amortizacijskih stopenj Hiilr°'te revalorizacije. Dosegli smo 656 javi,0nov d‘narjev dohodka. V primerja la *ans*t*m obdobjem se je povečala 4 % in dosega 23 % planirane vred-
nosti. Za obveznosti smo dali 193 milijonov din. Povečale so, se za 26 %, torej bolj, kot se je povečal dohodek. Po odbitku obveznosti nam ostane čisti dohodek v višini 463 milijonov dinarjev. Cisti dohodek smo začasno razporedili takole:
Q s‘i dohodek S, ebni dohodek Skun iZgradnia
Rezervni sklad
I—111/81
GN 1982
1—111/82
100,0
53,7
3,5
8.3 31,2
3.3
100,0
65,4
3,6
6.5
21,0
3.5
100,0
59,3
3,9
7.1 26,5
3.2
59 c/ _osebne dohodke smo razporei jon 0 čtstega dohodka oziroma 274 m (K " dinarjev. Povečali so se za 21 najiPorcdili smo jih v skladu z dolo Šinan samoupravnih splošnih aktov. ' Uw,0Sebnih dohodkov je odvisna in j!*14, to je od dohodka na pogojno t h0(j a°sn°sti dohodka. Uspeh, to je < Ugod* na pogojno uro, je sorazmei kost-n’ don°snost pa se je v primerja Šaia obdobjem tudi nekoliko izb< dospj '°nosn°st dohodka je odvisna enega dohodka in povprečno u]
rabljenih poslovnih sredstev. V minulem obdobju se je dohodek povečal bolj, kot so se povečala povprečno uporabljena poslovna sredstva. Glede na ugoden uspeh in izboljšanje donosnosti bi trenutno lahko v marsikateri temeljni organizaciji namenili za osebne dohodke nekaj več, seveda pod pogojem, da se v prihodnjih mesecih uspeh ne bo poslabšal
Za prvo trimesečje znašajo neto osebni dohodki na mesec 11.294 din.
Povečali so se za 29 %. Pri porastu cen življenjskih stroškov za 27 % so se realni OD na mesec povečali za dober odstotek. Več o osebnih dohodkih je razvidno iz analize osebnih dohodkov, ki jo imajo vsi organizatorji dela. Za stanovanjsko gradnjo smo začasno namenili 18 mili jonov din, kar je za 23 % več kot lansko leto in že 24 % planirane vrednosti. V sklad skupne porabe (za regres in druge namene) smo začasno razporedili 33 milijonov dinarjev. To je za 6 % manj kot lani. V poslovni sklad smo namenili 122 milijonov dinarjev, kar je 27 % čistega dohodka. Ta odstotek je celo večji, kot sm.o načrtovali za leto 1982. V primerjavi z lanskim obdobjem pa smo v poslovni sklad razporedili za 7 % manj sredstev. Vzrok za to je poslovanje dveh temeljnih organizacij, ki nista dosegli zadovoljivih rezultatov. TOZD SPO ima
izgubo zaradi nezadostnega dohodka, TOZD OGP pa je negativna (po 46. členu samoupravnega sporazuma o združitvi v DO GRADIS). Obe endti sta sprejeli naloge za odstranitev vzrokov motenj, ki so nastale v poslovanju. Del, ki ga izločamo za rezervni sklad, je določen s predpisom. Za rezervni sklad smo namenili 15 milijonov dinarjev.
Naša akumulacija (poslovni in rezervni sklad ter pospešena amortizacija) znaša 146 milijonov dinarjev. V letošnjem letu je pospešena amortizacija le 8,5, lani pa je znašala 13 milijonov dinarjev. Takšno znižanje je posledica izjemnega povečanja minimalne amortizacije.
Celotna amortizacija znaša 82 milijonov dinarjev in se je v primerjavi z lanskim obdobjem povečala za 64 %.
Kazalniki
Kazalniki	1—111/81	GN 1982	I—III/82	Indeks 1-III/82 I I—111/81	-III/82 Gn 82
1. Produktivnost	398	586	455	114	78
2. Ekonomičnost	1,58	1,41	1,50	95	106
3. Donosnost	0,37	0,42	0,39	105	93
4. Dohodek/pog. uro	78,62	94,49	89,23	113	94
5. OD/pog. uro	30,92	44,00	37,28	121	85
6. Akumulacija v popr. upor. sred.	0,13	0,13	0,13	100	100
Prvi kazalnik—produktivnost, smo že omenili. Realno se je nekoliko poslabšala. '
Ekonomičnost (odnos med celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi) se je prav tako poslabšala v primerjavi z lanskim obdobjem, presega pa planirano vrednost.
Donosnost se jez ozirom na lanski re-
zultat izboljšala, ne dosega pa planirane vrednost' Naš najpomembnejši kazalnik, dohodek na pogojno uro, je 89,23 din. Povečal se je za 13 % in za 6 % zaostaja za planiranim. Osebni dohodki na pogojno uro so se povečali bolj kot dohodek — za 21 %, za planiranimi pa zaostajajo za 15 %. Kazalnik akumulativno-sti je ostal nespremenjen.
Zora Vehovec
Dolgoletnemu direktorju splošne službe GIF Gradis Rajku Zupančiču je na seji delavskega sveta delovne organizacije glavni direktor Gradisa Saša Škulj izročil sliko v trajen spomin za ves trud, ki ga je vložil v razvoj Gradisa, predvsem samoupravljanja v Gradisu
Seminar v Titovem Velenju
Najprej zagotoviti spremembe v naši miselnosti
V PETEK POPOLDNE IN SOBOTO DOPOLDNE SE JE V TITOVEM VELENJU ZBRALO 70 GRADISOVIH POSLOVODNIH IN STROKOVNIH DELAVCEV Z ŽELJO, DA SKUPNO REŠIJO VRSTO ZAPLETENIH GOSPODARSKIH VPRAŠANJ, KI SE TIČEJO ORGANIZACIJE DELA, SAMOUPRAVLJANJA, PLANIRANJA, DOLOČEVANJA IN INTEGRIRANJA, SKRATKA, POZNAVANJA VSEH POMEMBNIH FAKTORJEV, KI LAHKO PODPIRAJO ALI ZAVIRAJO AKTIVNOST IN USPEŠNOST NAŠEGA DELA. TO JE BILO V ČASU IX. KONGRESA ZKS, ZATO SO BILA TUDI IZHO-RIŠČA ZA RAZPRAVO VEZANA NA MISLI TEGA KONGRESA, TER PREPOJENA S PREPRIČANJEM UDELEŽENCEV, DA SMO SAMI SPOSOBNI PREBRODITI VSA OBJEKTIVNA NASPROTJA, SKOZI KATERA SE PREBIJA NAŠA SOCIALISTIČNA SAMOUPRAVNA DRUŽBA. VOLJE, ZNANJA IN POGUMA NAM PRI TEM NE MANJKA.
Vsi govorniki, ki so podali uvode k posameznim temam razprav (Stane Uhan, Saša Škulj, Zora Vehovec, Albert Praprotnik, Ervin Schwarzbartl, Frančišek Kosec, Vinko Koleto) in razpravljala (Rajko Purnat, Slavkp Pečnik, Ste-
V tozdih, kjer delavci že odločajo o celotnem dohodku na vseh ravneh in o vseh namenih združevanja,- ni težko najti idej in sredstev za skupne cilje in naloge, saj tam le na ta način vidijo napredek svojega tozda in Gradisa kot celote.
Gradis je pristopil k Samoupravnemu sporazumu o skupnem nastopu na tržišču v Nigeriji. Več o nastopu v Nigeriji so se predstavniki Nigerijskega gradbeništva dr. Edet J. Amanom, ki je bil na obisku v Gradisu
fan Mesarič, Lojze Cepuš, Andrej Rogač, Joško Repše, Franc Gačnik, Jože Žajc, Cilka Krivec, Angela Kavčič, Tone Pogačar, Ivan Ciringe r, Hermina Černivec,Milka Klo-boves, Stanislav Fidler in drugi), so govorili o stanju in položaju Gradisa v današnjih zaostrenih pogojih gospodarjenja ter nakazovali potrebo po večji pripravljenosti za usklajevanje pri skupnih akcijah, ki postajajo vse bolj značilne za nadaljnji obstoj in napredek Gradisa. Celo tisti, ki se do nedavnega niso dosti menili za skupne cilje, za akcije združevanja dela ter sredstev in podobno, so že nekaj časa brez moči pred resničnostjo. Spdznanje, da ne moremo živeti drugače kot skupaj, počasi, vendar vztrajno prodira v miselnost naših delavcev.
V teh tozdih tudi lažje premagujejo številna protislovja, ki se dnevno pojavljajo pri delu. Težji pogoji pridobivanja dela zahtevajo ostrejšo poslovno politiko, večje uveljavljanje lastne tehnologije in krepitev dohodkovnih odnosov v Gradisu. Še aktivnejše vključevanje interne banke v komercialne posle in dobra organiziranost Gradisa bosta poslovne uspehe še povečala. Veliko pričakujemo od ustanovitve Inženiringa, ki ga moramo v fazi nastajanja v celoti podpreti.
»Lauri so vprašanje št. 1,« je v razpravi dejal »mandatar« za organizacijo tozda Inženiring, ing. Rogač. Uskladiti in prečistiti je potrebno še številne ideje in predloge tozdov ter skupno oceniti in pripra-
viti dokončno organizacijsko obliko delovanja jnže ni ringa. Kako in v kolikšni men smo pripravljeni pri tem sodelovati, je odvisno od nas samih. Nadaljnji razvoj bo dal naši organizaciji novo razsežnost in odgovornost. To odgovornost pa moramo vsi prevzeti v celoti.
Veliko se je govorilo o elementih poslovne politike Gradisa v letu (982. Angažiranost, izredno ostra konkurenca, vedno večje zahteve po kreditiranju, cena na ključ in v končni fazi prodor na tuja tržišča zahtevajo okrepitev skupne komercialne politike. Medtem ko je potrebno za naloge iz planskih dokumentov in dela strokovnih služb zadolžiti posameznike tako, da skoraj vsak odloča in odgovarja za svoje delq>, moramo istočasno vse indjvi-> dualne naloge združevati v skupne nalogfe in cilje, te pa v dolgoročne cilje Gradisa. Pri tem je pomembno, da je učinkovitost tesno povezana z distribucijo moči, kajti čimveč vpliva ima vsak posameznik pri akcijah, tembolj je učinkovit. Seveda morajo biti vsi cilji združeni v isto smer, ohraniti pa moramo avtoriteto delavskega sveta in poslovodnih delavcev, kar po drugi strani pomeni tudi dosledno izvajanje sprejetih sklepov.
Z ozirom na zmanjševanje števila investicij se bo manjšal tudi naš prihodek, zato bomo morali zadovoljiv dohodek iskati le v zniževanju stroškov. Sprejeti akcijski programi stabilizacije zahtevajo zmanjšanje materialnih, pa tudi drugih stroškov, zaostritev delovne discipline in splošen dvig produktivnosti dela.
Tov. Purnat je govoril o uvozno-izvozni politiki, v katero je potrebno bolj vključiti tudi Kovinske obrata Predlagal je, da se obrtniška dela ne oddajajo tujim partnerjem. Vsi skupaj pa se moramo boriti, da ras1 proizvodnje ne bo stagnirala.
Veliko se je govorilo tudi o nagrajevanju oziroma spremljanju rezultatov dela. Že sprejete samoupiavn6 akte o delitvi dohodka bo potrebno dosledno izvajati, za kar so odg0' vorni DPO in poslovodni delavcu Obravnavan je bil tudi celjski p°' mer organizacije dela in deli|Vt osebnih dohodkov, katerega vsebina je bila ugodno sprejeta. ...
Ob zaključku so navzoči izpolni1 anketni vprašalnik ter na vprašan)^ »kaj predlagate za izobljšanje našega dela«, odgovorili takole (°ava' jam le nekaj bistvenih odgovorov)'
—	precizno opredeliti delovn1
naloge in odgovornost delavcev na vseh nivojih	j
—	urediti dohodkovne odnpsjjj ter doseči večje sodelovarije 1 .enotnost med DSSS in TOZD J
—	dosledno izvajati saniou pravne sporazume in sklepe *e bolje pripraviti predloge za odloča
—	enakopravno ooravnavati strokovne službe, kritično ocen1 njihovo delo, potrebno je končaj1 neumestnimi pripombami na raču delovne skupnosti
—	več timskega dela, boljša i"
formiranost ter več delovnega tova rišiva.	.
Seminar je v glavnem uspel, kraj seminarja ni bil najbolj prime ren	Lojze CeP*
Gradimo v Cinkarni Celje
Vrsto let že gradijo delavci našega celjskega tozda objekte v Cinkar Celje. S kvalitetnim delom so si pridobili zaupanje investitorjev, zato so J1 gradbišče v cinkarni tudi tokrat zaupali. Glavni delovodja na gradbišču.lCr variš Anton Petrovič, je prav na tem gradbišču uporabil številne korist'’ predloge, s katerimi se lahko gradi hitreje in ceneje, pa vednar varno in k3 kovostno.	Zlatko Otoma006*
Izobraževanje — draga, uspešna in
koristna investicija
Izobraževanje je nadvse pomembna gospodarska investicija. ,ato vsak dober gospodar, zlasti lst>> ki misli na jutrišnji dan, vzpo-redno z investicijami v proizvodna sredstva investira tudi v kadre. Po-^obno je z elektriko. Tovarne in po-rabniki je potrebujejo vedno več, ker pač na vseh področjih nismo Pravočasno mislili na perspektivni razvoj. Tako je tudi s.kadri, s štipen-7ranjem, z izobraževanjem. Fond a?I>rih kadrov je vedno manj deljiv "r ga moramo nujno povečati.
Napačno bi bilo misliti, da dosegi na tem področju nismo ničesar napravili. Celo nasprotno, velika sredstva smo vložili v izobraževanje v Primerjavi s tistimi delovnimi organizacijami, ki kupujejo strokovne
šoli stane letno 50.840 din, na srednji šoli 32.760 din, šolanje delovodij pa 194.400 din (stroški šolanja, osebni dohodki, dodatki).
V letu 1981 smo imeli skupno 609 učencev iz prejšnjega sistema izobraževanja ter 96 učencev usmerjenega izobraževanja. Šolanje učenca v usmerjenem izobraževanju stane letno 96.120 din, če stanuje v Gradisovih domovih, ter 34.920 din, če stanuje pri starših.
Mnogo pozornosti smo posvetili izobraževanju pripravnikov. Nagrade pripravnikom znašajo letno:
pripravnik s končano visoko šolo din 180.000
pripravnik s končano višjo šolo din 150.000
^Gradisu je pred kratkim bil posvet o usmerjenem izobraževanju v osnov-'h Polah ljubljanske regije. Posfet je organizirala v sodelovanju z Gradisom “ePubliška izobraževalna skupnost za gradbeništvo Slovenije
^adre na črni borzi nelojalne konku-ence. Gradis se podobnih maijipu-ac,j ni nikoli posluževal. Z zavestno n realno politiko štipendiranja in ^Polnilnega izobraževanja smo Se$kozi na osnovi vsakoletnih po-reb dosledno uveljavljali medse-?°jno soodvisnost in povezanost adrov, ki smo jih šolali in izobraže-. a'i. vključno s pravico do zaposlitve p-Ponovnega vključevanja v delo.
iza Kil 1 f* noč r\Hnnc
pripravnik s končano srednjo šolo din 120.000
Na obvezni počitniški praksi smo imeli v letu 1981 212 praktikantov, kar stane letno 900.000 din.
Velika sredstva smo namenili dopolnilnemu izobraževanju za poklice širokih profilov. Tako stane trimesečno dopolnilno• izobraževanje kvalificiranega zidarja, tesarja ali železokrivca 99.300 din na kandidata (v 3 letih se je izobraževalo 248 kandidatov), šolanje visokova-lificiranega delavca pa 115.230 din na kandidata. Zaključni izpit je uspešno opravilo 31 kandidatov.
Dvomesečno izobraževanje priučenega zidarja, tesarja ali železokrivca v Ljubljani znaša 38.400 din; v 3 letih se je izobraževalo 463 delavcev.
Dopolnilno šolanje strojnikov težke gradbene mehanizacije stane 39.850 din na kandidata. V zadnjih 3 letih je uspešno končalo šolanje 32 kandidatov.
Dvomesečni tečaj za skupinovo-dje je obiskovalo in uspešno končalo 138 kandidatov. Organizirana je
_____ _____ __________,_____ bila še vrsta drugih tečajev. Skupno
stov' Šolanje štipendista na visoki . je v treh letih napravilo izpit 1424
3rnanjkljiv je bil le naš odnos do ?adrov, ki smo jih šolali. Zato tudi J^amo sorazmerno visoko stopnjo luktuacije določenih poklicev. To Pa napornem, da je potrebno izobraževanje omejevati, kajti več kot p % kadrov, ki so se izobraževali v fadisu, še vedno uspešno izpol-. luje svoje naloge na različnih de-°\?ih naI°8ah 'n opravilih.
Res, da je izobraževanje drago, j endar je še vedno najbolj koristna a.vesticija. Povezava, med poslova-Jem, denarjem in tistimi, ki jih izo-ražujemo, je še vedno v ospredju asega dela in potreb. Zato skozi re-ultate in ceno napravimo bežno nalizo našega dela:
Trenutno imamo 207 štipendi-
delavcev širokega in ozkega profila.
Pomembna postavka je tudij študij ob delu; v zadnjih, treh letih je uspešno končalo šolanje 75 kandidatov, trenutno pa študira ob delu 121 delavcev. Raznih drugih oblik funkcionalnega izobraževanja se je udeležilo 2.182 delavcev, družbeno političnega izobraževanja pa 296 delavcev. Izredna pozornost je bila posvečena izobraževanju iz področja varstva pri delu. Vsako leto opravi izpit — preizkus znanja iz varstva pri delu — okrog 3800 delavcev.
Rezultati, pa tudi sredstva, ki smo jih v teh letih vložili v izobraževanje, niso majhni. Zato bomo z vsemi oblikami izobraževanja nadaljevali, tako, da bomo posebno pozornost v prihodnje posvetili izobraževanju višjih strokovnih kadrov. Vsako omejevanje sredstev za izobraževanje bi imeli v bližnji prihodnosti neprijetne posledice. Kadri v Gradisu, zlasti kvalificirani in visoko strokovni delavci, so še vedno glavno vprašanje, ki ga bomo lahko rešili le z izobraževanjem in lastno vzgojo.
Lojze Cepuš
r
Druga problemska konferenca OO ZK Gradisa

Bolje vrednotiti proizvodno delo
Druga problemska konferenca OO Zveze Komunistov Gradisa je bila skoraj v celoti posvečena problematiki nagrajevanja po delu, poseben poudarek pa je bil na boljšem vrednotenju proizvodnega dela. To izhaja tudi iz sklepov 9. kongresa Zveze komunistov Slovenije, zato je bilo na konferenci povedano nekaj več tudi o aktivnosti OOZK po kongresu ZKS in pred kongresom ZK Jugoslavije.
Omenjeno drugo problemsko konferenco OO Zveze komunistov Gradisa je vodil tov. Alojz Hraščanec, ki je bil na prvi izvoljen za novega vodjo koordinacije OO ZK GIF Gradisa. Tovariš Hraščanec je delavec tozda Kovinski obrati Maribor.
Po obširni razpravi so bile na drugi problemski konferenci oblikovane naslednje smernice.
1.	Koordinacija osnovnih organizacij ZK GIF GRADIS zadolžuje družbeno-politične organizacije ter poslovodne organe tozdov in delovnih skupnosti za dosledno izvajanje že sprejetih samoupravnih aktov o delitvi OD glede na zasledovanje rezultatov dela posameznega delavca po veljavnih kriterijih. Vsi organizatorji so dolžni spremljati rezultate dela, potrebno pa je poostriti odgovornost za izvajanje teh nalog.
2.	Strokovne službe tozdov in delovnih skupnosti za nagrajevanje usklajujejo predloge za povečanje proizvodnega (fizičnega) dela. Uskladitev sprejme komisija za spremljanje in uresničevanje Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev dohodka in OD v GIF GRADIS, pri čemer je rok uskladitve do konca maja 1982.
Za zbiranje pripomb je zadolžen sekretar OOZK in poslovodni organ tozda, pripombe pa je treba podati do 15. maja 1982.
3.	Ugotavljamo, da v Gradisu nimamo potrebnih strokovnih kadrov za merjenje rezultatov dela, zato bo Center organiziral dodatno izobraževanje strokovnih kadrov, ki bodo delali na področju nagrajevanja.
Za izbiro kadrov, ki bodo delali na tem področju, so zadolženi poslovodni organi in družbenopolitične organizacije tozdov in delovnih skupnosti.
Na teh sestankih oz. predavanjih je treba obvezno obravnavati celjski in jeseniški primer.
4.	Tozdi, ki še niso vnesli v svojo poslovno politiko za leto 1982 točke, da bodo letos izboljšali nagrajevanje, so dolžni to dopolniti v GN 82.
5.	Problemske konference naj se organizirajo na tri mesece, na vsaki pa naj se obravnava pregled dogovorjenih smernic.
6.	Na naslednji problemski konferenci naj oddajo sekretarji
OOZK, ki tega še niso storili, čeprav so bili za to zadolženi, vodji koordinacije OOZK tov. Alojzu Hraščancu kratko in konkretno pisno poročilo o dosedanjem delu OOZK in drugih DPO v tozdu ter pisno poimensko evidenco članstva OOZK.	Cveto Pavlin
r
Cankarjev dom skoraj dokončan
Med 9. kongresom ZKS
je uspešno prestal svoj »ognjeni« krst
v._________________________/
Kulturni dom Ivan Cankar je zelo dobro prestal svoj ognjeni krst tako med jugoslovanskim kongresom ge-rontologov kot med 9. kongresom Zveze komunistov Slovenije, ko je bilo v Cankarjevem domu preko 2500 delegatov, udeležencev, gostov, novinarjev, tehničnih delavcev in delavcev strokovnih služb. Tako je po štirih letih gradnje Cankarjev dom, ki je bil opredeljen že v sred-
njeročnem planu republike in mesta od leta 1976 do leta 1980, skorajda zgrajen. Sedaj je na njem že končano okoli 90 odstotkov vseh del in zato naj bi se do 1. avgusta iz doma umaknili vsi izvajalci tako, da bi se septembra tudi v veliki dvorani že lahko začela nova sezona.
Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer in zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala vsa dela
Pogled na glavni vhod, iz Prešernove ulice v Cankarjev dom
niso izvršena tako, kot je bilo prvotno predvideno. Kljub tem zatikanjem pa ima dom že skoraj dokončno obliko. Tako bo, poleg že omenjenih dveh kongresov, ob prazniku Ljubljane, 9. maja v njem osrednja proslava Dneva osvoboditve. Zatem pa bodo v veliki dvorani v poletnih mesecih delali nekateri izvajalci, saj bodo uglaševali orgle, končali dela pri odrski tehniki ter opravili še nekate ra druga popravila ozvočenja in podobno.
V naslednjih mesecih bo treba v celotnem objektu Cankarjevega doma zaključiti dela za centralni protipožarni sistem, dela v zvezi s klimatskimi napravami in vse ostale pomanjkljivosti, ki so se pokazale v času, ko je bil Cankarjev dom polno zaseden. S tem bodo dani vsi pogoji, da bodo tudi v veliki dvorani, ki sprejme do 1800 obiskovalcev, s 1. septembrom začeli uresničevati že pripravljeni program koncertne, gledališke in druge kulturnoumetni-ške dejavnosti.
Na ploščadi med Ljubljanska banko in Cankarjevim domom sj tudi "že začeli postavljati spornem* Ivanu Cankarju, ki ga je ustvari akademski kipar Slavko Tihec. Dri* normalno potekajo tako, da bc spomenik pripravljen za otvorite' na obletnico Cankarjevega rojstva
V petem nadstropju Cankarje-vega doma pa je že odprta restavracija s čudovitim pogledom na Ljub-ljano. Investitor restavracije r Emona, v njej je 316 sedežev, im* pa tudi dve terasi. Na zgornjem m voju terase bo prostor za štiridese gostov.
Na tiskovni konferenci v Canka je vem domu se je Borut Miklavc^ predsednik operativnega štaba gradnjoCankarjevega doma, zahva-Iil vsem, ki so sodelovali pri gradnP to pa pomeni, da zahvala velja tu delavcem Gradisa, ki so skupaj Slovenija cesta mi-Tehniko bili n 0 * silci vseh gradbenih del pri grada) Cankarjevega doma.	„
Pred Cankarjevim domom aa trgi, Id se M Imenoval po našem velikem p^r telju, že postavljajo spomenik Ivann Cankarju
Z"
v
Po 9. kongresu Zveze komunistov Slovenije
Kongresni sklepi naš^ resničnost
'\
y
»Zmogli in znali bomo uspešno preseči objektivna protislovja, skozi katera se prebija naša socialistična samoupravna družba. Izšli bomo iz sedanjih razmer, ki jih bremene številne notranje neusklajenosti in materialne težave ter razni notranji in zunanji pritiski zaradi trdne privrženosti delavcev in delovnih ljudi ideji in praksi socialističnega samoupravljanja«. Tako je med drugim v uvodnem kongresnem govoru poudaril France Popit in ta misel je bila prisotna v vseh razpravah; z najdebelejšimi črkami je zapisana v kongresnih dokumentih in kaže neomajno vero v socialistično samoupravno zavest in ustvarjalno sposobnost delovnih ljudi.
V številnih pozdravnih pismih 9. kongresu ZK Slovenije so delovni ljudje zagotavljali, da bodo kongresne sklepe in stališča doslednoure-,sničevali v praksi, da bodo pdglabljali in razvi-
jali sistem socialističnega samoupravljanja na poti, ki sta jo začrtala tovariša Tito in Kardelj.
Obstaja torej zaupanje v stotine zavzetih razprav in v kongresne sklepe, zaupanje v naše moči in sposobnost, da krepimo samoupravljanje, revolucionarnost, idejno in akcijsko enotnost, delegatski sistem in demokracijo. Ljudje vedo, da se bo vse to moralo uveljavljati v spopadih s starimi odnosi in z različnimi pritiski reakcionarnih teženj in sil. Prav tako vedo, da moramo vztrajati v premagovanju odtujenosti presežnega dela, ter da moramo spreminjati naše prepogoste napake: malodušnost, oportunizem, dvoličnost, neodgovornost, sebičnost.
Kako preprosta je nadaljnja pot, če zaupaš v sposobnost ljudi, če si pripravljen spreminjati" slabe navade. Pripravljenost, da se uveljavlja tolikokraf zahtevana diferenciacija, je bila na
kongresu večkrat izrečena. Opredeljena je^
kot Zavestno dejanje komunistov, s kateri' moramo uveljaviti prodor avtoritete dela znanja, razviti poštenost, humanost, sanrioi . ciativnost, odgovornost, tovarištvo, uvelja^r£) dosledno zaupanje v delovne ljudi, v njih0 pomoč in naprednost.
Novo izvoljeni predsednik CK ZKS An<-hej Marinc je na kongresu pozval k složnemu del ’ katerim bomo zagotovili kontinuiteto n? razvoja in dosegli dlje, ki so si jih zastavil6 generadje pred nami.
Ostajajo številni odločni poudarki izresol°^{ je 9. kongresa. Med njimi velja opozoriti na . tiste, ki zadevajo utrjevanje načela demokra nega centralizma, v katerem so poudarjene P vine demokracije, ustvarjalnosti in odgovori1^ sti. To načelo moramo utrjevati v odnosih vseh ravneh, še posebej pa v uveljavlja0^ osnovnih organizadj ZK in s sposobnostjo hernega komunista.	•
V ZK se moramo odreči nekaterim star*!!Liii činom delovanja in nekaterim starim obh*4^ notranje organiziranosti. Komunisti so zna1 •, kongresu kritično spregovoriti o svojih nap3^, in prav to daje pokongresnemu času realna PJj
lil piav iv Via j v pu^uii^ivaiivuiu vuou —	..-j]
čakovanja, povezana s konkretnimi aktfFjo
komunistov med ljudmi in z njimi, da sklepi- kongresa naša resničnost.	• £ $
Komandant V. P. 4680, major Savo Neškovk In predstavniki mladinskih Na proslavi je nastopil vojaški ansambel 0rganizacij Gradisa
Inženirci in Gradis tesno povezani
Svečane proslave 37. obletnici Ustanovitve I. inženirske brigadi V“- korpusa Narodno osvobodilni v°jske so se tudi letos udeležili pred stavnild Gradisa, saj je Gradis po krovitelj te brigade in V. P. 468< ki nadaljuje revolucionarni tradicije 1. inženirske brigade.
Aprila 1945. leta je štab VII. ko-prusa NOV in POJ izdal ukaz o ustanovitvi 1. inženirske brigade in določil funkcijski sestav brigade. Brigada je v svojem sestavu imela štiri bataljone in to:
I.	bataljon za postavitev mostovnih konstrukcij,
r
Literarni večer v DSSS
~\
Pesnik Jože Snoj v Gradisu
, V zadnjem času smo v DSSS za-celi bolj skrbeti za poživitev pro-s,ora v pritličju naše stavbe. To so ^erjetno opazili vsi zaposleni pa tudi i ki samo prihajajo v našo po-s*ovno stavbo. Vzrok za to je večje angažiranje tako DPO kot posameznikov. Rezultat te povečane kulturne dejavnosti so izložbe Untetnikov — slikarjev, kiparjev, Utodelarjev, zadnja teh izložb pa je 'ki izložba knjig Državne založbe Slovenije v času od 21. do 23. 4. 1982.
.Ob tej priložnosti je OO ZSMS ^ SSS povabila pesnika, pisatelja in Kritika Jožeta Snoja, ki je zaposlen v tej založbi ter v sredo, 21. 4. ob 17. Uri Priredila literarni večer. V mali ^jni sobi smo še zbrali mladinci in J^ladinke iz DSSS ter Doma učencev rtop Zupančič; čeprav v majhnem .‘evilu, smo bili zadovoljni po pridnem pregovoru s pesnikom, s členkom, ki si je vzel čas, da je prišel ^d nas, Gradisove mladince.
•Jože Snoj nam je predstavil svojo "ujnovejšo knjigo, poleg tega pa je drecitiral dve pesmi iz svojih dosegih zbirk. Skrbno nam je razložil P0rnen pesmi in besed v njih. Kar ,as je zanimalo, smo ga vprašali, na J* vprašanja pa smo dobili tudi od-8°vore. Hoteli smo vedeti, kako je pisati, kje je dobil vzpodbude ^ začetek ukvarjanja z literaturo, nJega pa je zanimalo naše delo v
prostem času.
Čeprav nas je pesni kov-amater-jev v Gradisu več, sva bila tokrat prisotna le dva, namreč Miladin Maca-novič in Milenko Nikič. Povedala sva nekaj o lastnem ustvarjanju in srečanjih, na katerih sva nastopila s svojimi pesmimi, poleg tega'pa sva zrecitirala vsak po štiri svoje pesmi in prosila za mnenje o njih. Jože Snoj je bil zadovoljen, da tudi grad* beniki pišemo, rekel pa je, da sva na isti poti kot mnogi drugi,' ko so začeli pisati. Pravo ustvarjanje je šele pred nama, slediti pa je treba vsem spremembam, ki jih prinaša doba, v kateri živimo in ustvarjamo
Zadovoljni smo bili tudi mi. Menili smo, da je naše gradbeno delo enako lepo in živo kot pesmi in besede v njih, da je beseda beton tako lepa in zveneča — pa vendar groba in ostra, da je skratka že sam beton, ena sama velika pesem. Končali smo z za hvalo našemu gostu in z željo, da bi se še kje srečali. ,
Upam, da bo po teh prebranih besedah v Gradisu prišel na plan š? kakšen pesnik aU ustvarjalec na drugih področjih, amater ali profesionalec, in se oglasil kulturni komisiji Gradisa ali KS ZSMS Gradis. Tako bomo tudi sami lahko pripravili kakšno izložbo z vseh področij našega ustvarjanja in popestrili naše vsakdanje gradbeno življenje.
Milenko Nikič
II.	bataljon za gradnjo cest,
III.	bataljon za gradnjo cest in
IV.	bataljon — delavski bataljon in štab brigade s prištabskimi enotami.
V brigadi je'bilo od 1000 do 1200 vojakov in starešin. Starešine so bili v glavnem inženirji in tehniki, skoraj polovica borcev pa je bila kvalificirana za gradbena dela.
Vsi štirje bataljoni 1. inženirske brigade so bili ob koncu vojne angažirani pri izgradnji pomembnih objektov na osvobojenem ozemlju Bele Krajine, Dolenjske in Notranjske. Šlo je v glavnem za usposobitev letališč', mostov, test in podobno.
Dva najpomembnejša objekta, ki jih je zgradila ta brigada, sta mostova preko Kolpe v Vinici in Brodu na Kolpi. Oba mostova so bataljoni 1. inženirske brigade gradili pod stalnimi ustaškimi, domobranskimi in nemškimi napadi, saj sta imela strateško pomemben komunikacijski značaj, ker je to bila pot, po kateri so napredovale enote IV. ar-‘ made JLA in po kateri je prihajal
preko Dalmacije vojni material iz Barija v Italiji.
Vsi bataljoni 1. inženirske brigade so dopoldan 9. maja 1945. leta slavnostno vkorakali v Ljubljano. Po osvoboditvi so brigado čakale velike in odgovorne naloge. Tako je že v juniju brigada dobila od glavnega štaba Slovenije nalogo, da takoj pristopi k obnovitvi in rekonstrukciji železniške proge Pragersko—Koto-riba. Borci brigade so pod parolo »Junakom boja naj sledijo junaki dela« v rekordnem času, v 70. dnevih, izpolnili nalogo, ki je za takratne čase predstavljala izjemen tehnični podvig.
Brigada se je po nalogu IV. armade razformirala novembra 1945. leta. Vso skromno mehanizacijo je potem postopoma prevzemal Gradis, ki je takrat bil edino gradbeno podjetje v Sloveniji.
Zaradi vsega tega so vojni inženirci, delavci Gradisa ter vojaki in starešine vojne pošte 4680 iz Celja ponosni, da lahko nadaljujejo bogate revolucionarne in delovne tradicije 1. inženirske brigade.
.	C. P.
e;:: v?
Pisatelj lože Saoj aa Hteramee večera z adadiad Gradisa
PREDSTAVLJAMO VAM
NAŠI NOVI PREDSEDNIKI
Novi predsedniki delavskih svetov TOZD in delovne organizacije Gradisa so prevzeli svoje odgovorne naloge. Tradicija je, da jih na začetku predstavimo.
Zaprosili smo jih za njihove slike in za nekaj besed.
Pa poglejmo kaj pravijo.
Venčeslav PEČNIK, predsednik delavskega sveta DO Gradis
Naloge predsednika delavskega sveta Gradisa prevzemam s polno odgovornostjo in željo, da v moji mandatni dobi dosežemo, kar največ dobrih poslovnih rezultatov. Prepričan sem, da bomo ob aktivnem sodelovanju delegatov, poslovodnih in družbenopolitičnih delavcev v celoti uspeli. Naš nadaljnji razvoj pa ne bo ftiogoč in učinkovit, če ne bomo imeli dovolj ustrezno usposobljenih strokovnih kadrov, ki bodo znali delo oplemenititi z znanjem in tako doseči večji dohodek.
Urediti bomo morali tudi sistem nagrajevanja in bolj vrednotiti proizvodno delo. Med pomembne prihodnje naloge spada tudi organiziranost, predvsem pa učinkovita poslovna politika, ki naj bi bila vodilo vsej dejavnosti Gradisa. Pred problemi ne bomo klonili, želimo jih spoznati in postopno reševati.
Vstrajal bom na doslednem izvajanju in odgovornosti do sprejetih sklepov, ker le s tem bomo uresničevali zastavljene dlje. Morebitna odstopanja bomo sproti analizirali in ugotavljali vzroke odstopanja.
Ferdo KRANER, predsednik DS TOZD Nizke gradnje Maribor
Računam na vsestransko aktivnost delegatov ter pomoč strokovnih
služb. Nalog v letošnjem letu je veliko in ena izmed najpomembnejših bo izgradnja samskega doma v Mariboru. Sredstva bodo združile vse TOZD naše regije. V vsakem primeru pa bom opravičil zaupanje delegatov, ki so me izvolili na to odgovorno nalogo.
Franjo GJERKOŠ,
TOZD Celje
V tej mandatni dobi bomo nadaljevali z izvajanjem stabilizatijskih ukrepov. Zavzemal se bom za čim konstruktivnejše delo delavskega sveta, usmerjal svoje delovanje za čim učinkovitejše gospodarjenje, združevanje sredstev ter za bolj učinkovit informacijski sistem, kajti le dobro informirani delava lahko zavestno prispevajo k uspešnemu delu.
Mirka CENTA,
TOZD Koper.
Naša glavna naloga v tem letu bo usmerjanje poslovne politike in spremljanje ukrepov za njeno izvajanje. Ob zaostrenih pogojih gospodarjenja bomo dosledno izvajali že sprejete stabilizacijske ukrepe, uredili in dopolnili naše samoupravne akte in ustrezno samoupravno evidenco. Posebno pozornost pa bomb namenili nadaljnjemu utrjevanju delegatskega sistema.
•M
Janez ŠUBELJ, TOZD GE Ljubljana
Letos se bomo srečevali s težjimi halogami, kot v preteklih obdobjih. Ob vse manjših naložbah v gospodarstvu in ob težavah, ki s tem pestijo gradbenike, bo treba zagotoviti socialno varnost delavcev. GE Ljubljana je v letu 1981 izgubila 13% delavcev, ki so odšli po boljšem zaslužku.
Ocenjujemo, da mora ob tem prelomnem obdobju preitr do kvalitet-
nih sprememb na mnogih področjih, tako v Gradisu kot v gradbeništvu nasploh. Krizna obdobja sfcma p° sebi silijo posameznike in podjetja k boljšim rešitvam, odgovornejšemu delu, dohodkovnemu povezovanju in združevanju kapacitet.
Tomaž PREVODNIK, TOZD LIO Škofja Loka
Okrepili bomo delegatski sistem, ki v celoti še ni zaživel. Delegati Db ; bi morali posredovati gradivo za D-1 do baze; to je do delavcev in se-skupaj z njimi odločati o vseh pomembnih stvareh v TOZD-u in na sejah glasovati tako, kot so se z delavc* dogovorili.
Omenil bi še sistem nagrajevanja po delu. Ugotavljam, da je obstojeC1 način zastarel in ne spodbuja niti delavcev niti organizatorjev proizvodnje k večji produktivnosti, kajti finančni uspeh je časovno premal° povezan z osebnimi dohodki.
Mladen MARINČIČ, TOZD Biro za projektiranje Ljubljana
Narava našega dela je takšna, & še tako sijajne in že na nešteto na ^ nov opisane splošne ugotovitve potrebnih ukrepih, stališčih, Pr°e gramih itd. niso uporabne, zato bomo izogibali posploševanja. “ čakujemo stagnacijo in nazadovanj v obsegu dela Biroja, zato bo n
program odvisen predvsem od sposobnosti in vitalnosti delavcev biroja.
Dosedanje izkušnje iz težjih ekonomskih obdobjih kažejo, da so tudi y takih časih nastajali zelo dobri projekti, zato za ta del nismo v skrbeh, skrb velja predvsem obsegu dela. Tu Pa je naša neposredni odvisnost od ekonomske situacije večja in naš vPliv nanjo samo delen, ker so projekti vedno le del socioloških, ekonomskih, političnih in mnogih drugih dogajanj in niso nikoli nastajali Polirano.
• ••
Rudi MENHART, predsednik DS
tozd Ptuj
Letos je borba na tržišču zelo nuda. Ovira nas množičnost na licitacijah. Tako se dogaja tudi v našem zgodovinskem Ptuju, kjer se navadno nagrmadi na licitacijah veli-kih in malih gradbenih podjetij, ^ato se nam lahko zgodi, da v drugi Polovici leta ne bomo angažirani z deli tako, kot bi morali biti.
Sedaj smo z deli angažirani preko ^ % na stanovanjski izgradnji Ra-"elčja vas—zahod, kjer potekajo
; dela v roku. Zraven stanovanjske iz-
gradnje pa še imamo več manjših del v večini v zaključni fazi.
Z nakupom zemljišča bomb letošnje leto razširili skladiščne prostore za gradbeno in mizarsko skladišče. V srednjeročnem planu pa še nameravamo obnoviti železokriv-nico in prostore družbene prehrane.
Potrebe so velike in volje je dovolj.
Slavko VALENTIČ, predsednik DS TOZD KO Ljubljana
NaS zelo skrbi večletno padanje realnih OD in nenehna rast življenjskih stroškov, kar povzroča v kolektivu nezadovoljstvo in fluktuacijo strokovnih kadrov.
Da bi zaustavili fluktuacijo, je potrebno bolje nagrajevati delo v neposredni proizvodnji. Istočasno moramo doseči višji organizacijski in tehnološki nivo priprave in vodenja proizvodnega procesa. Ob tem bo potrebno premagati odgovor posameznikov ter ta višji nivo organizacijskih in tehnoloških predpisov
zaostruje odgovornost za opravljeno delo, oz. neopravljeno delo.
Veliko več moramo storiti na področju informiranja in pretoka informacij med delegati in sredino, katera jih je volila.
Zaostrovanje odgovornosti za realizacijo samoupravnih dogovorov in sklepov samoupravnih organov v TOZD je samo po sebi umevno.
Za konec: žal nismo uspeli dobiti slike in izjave predsednikov ostalih TOZD, toda nikoli ni prepozno.
Vsem želimo obilo uspeha pri opravljanju te odgovorne naloge.
L. CEPUŠ
Posebno priznanje za aktivno delo v občinskem sindikalnem svetu je prejel tudi Marko Primožič iz OGP
t
V Mostah podeljeni srebrni znaki sindikata
V kulturnem domu na Vevčah v občini Ljubljana Moste-Polje je bila 14. aprila že tradicionalna slovesna podelitev srebrnih znakov /veze sindikatov Slovenije. Prejelo jih je 30 najbolj aktivnih sindikalnih delavcev v občini Ljubljana Moste-Polje in 5 osnovnih organizacij sindikata. Med dobitniki srebrnih znakov sindikatov Slovenije sta tudi dva dolgoletna Gradisova sindikalna delavca, tovariš Janez Vodopivec iz tozda GE Ljubljana-okolica in tovariš Ludvik Šnajder iz tozda Stroj-no-prometni obrat Ljubljana.
Ob tej priložnosti je občinski svet zveze sindikatov Ljubljana Moste-Polje 26 posameznikom podelil posebna priznanja za aktivno delo v občinskem sindikalnem svetu in njegovih organih ter za dosežke pri uveljavljanju in razvoju Zveze sindikatov Slovenije.
I /
Srebrne znake sindikata in priznanja je slavljencem izročil predsednik občinskega sindikalnega sveta Ljubljana Moste-Polje, tovariš An-drija Vlahovič, v krajšem kulturnem programu pa so sodelovali recitatorji osnovne organizacije zveze sindikatov Papirnice Vevče in mešani pevski zbor Vevče.	'
Nuša Piškurjeva se poslavlja
Drug za drugim odhajajo veterani .Gradisa v zasluženi pokoj. Poslovila se je tudi naša Nuša.
Polnih 35 let je vestno opravljala svoje naloge. Začela je na gradbišču Titovi zavodi Litostroj v Ljubljani ter se preko raznih oddelkov takratne centrale povzpela do tajnice glavnega direktorja. Leta 1977 je prevzela še dodatne naloge organiziranja in izvajanja nalog civilne zaščite in narodne obrambe za delovno organizacijo. Aktivno je delala na področju samoupravljanja in v ostalih družbeno-političnih organizacijah Gradisa. Za vzorno vodenje teh nalog je prejela nešteto priznanj in pohval, med njimi priznanje O F, medaljo dela in red dela s srebrnim vencem.
Bila je tudi aktivna športnica. »Dekle«, polno življenja, nežna, če je bilo to potrebno, pa tudi trdna v svojem prepričanju,
skromna, pravična. Na nevsiljiv način je znala povedati, daje življenje lepo in smiselno, če znamo delati in živeti v soglasju z drugimi. To pa moramo, kajti le ta pot vodi k uspehu in napredku.
Ko je odhajala je dejala: »Pridite kdaj k meni na kavico«.
Naši Nuši želimo, da bi še vrsto let uživala zasluženi pokoj.
Lojze Cepuš
Marjan, iskreno ti čestitamo
V	tozdu GE Celje te dni praznuje vesel jubilej Marjan Kopu-šar. Ob njegovi petdeseti obletnici se mu želimo zahvaliti za dolgoletno sodelovanje.
V	celjskem Gradisu je od leta 1950, svojo prvo službo pa je nastopil že leta 1948 na ministrstvu za gradnje v Ljubljani. Leta 1950 je prvič stopil v stik z našim podjetjem v Šoštanju in se po odslu-
ženju vojaškega roka odločil za delo pri nas. Takrat je nadaljeval . z dveletnim delom na objektu avtoceste Ljubljana - Zagreb. Nato se je preselil v Celje, kjer je bil do leta 1963 vodja oddelka za osebne dohodke. Kasneje, leta 1965, je bil 4 leta v Frankfurtu in 4 leta v Miinchnu, nato pa se je za stalno vrnil v Celje. Opravljal je različne službe, in sicer službo nabave, strojno službo in nazadnje službo tajnika samoupravnih organov, ki jo opravlja še danes.
Pri delu, ki ga opravlja, je zelo vesten in natančen, njegov odnos do sodelavcev pa je odkritosrčen. Ni nepogrešljiv samo na, delovnem mestu; tudi v življenju, ki ga Živi izven naše organizacije, je tovariš, ki ga za nobeno ceno ne bi hoteli izgubiti.
Želimo mu še veliko zdravja, predvsem pa uspehov pri nadalj-nem delu.	M. Klinar
Skupina delavcev, ki je leta 1955 gradila hladilni stolp v Šoštanju med katerimi je tudi Alojz Cigler
Veselim se srečanja
Čeprav sem upokojenec že več kot, leto dni, živim z Gradisom. Rad berem Gradisov vestnik, veselijo me uspehi podjetja in komaj čakam na srečanje z upokojenci v Mariboru.
Polnih 30 let sem delal v Gradisu. Obšel sem skoraj vsa Gradisova gradbišča: Kidričevo, Šoštanj, Titovo Velenje, Celje, Hrastnik, Ruše, Sladki vrh, Ormož, Slovenska Bistrica; le kdo bi našteval vsa gradbišča. Bil sem tudi v Nemčiji. Veliko smo delali, pa tudi zaslužili. S svojim delom in rezultati dela smo prav mi, pionirji, ponesli slavo Gradisa v širni svet.
Pri Gradisu sta bila vedno red in disciplina, kar moram posebno pohvaliti. Prepričan sem, da je tudi danes tako.
Doma pa malo delam in premišljujem o minulih časih. Zelo lepo pozdravljam vse v Delovni skupnosti v Ljubljani in Mariboru, vse delovodje in tesarje, s kate-
rimi smo toliko let skupaj delili dobro in slabo; in vzdržali smo. Pošiljam tudi fotografijo iz Šoštanja, kjer smo leta 1955 gradili hladilni stolp.
Ob zaključku pozdravljam vse delavce Gradita in jim želim še veliko delovnih zmag.
Alojz Cigler, upokojenec
V zasluženi pokoj je odšel Marko Juvančič
Marko Juvančič se je rodil 9. aprila na Vrhniki. Leta 1939 se je šel učit za mehanika. Kot učenca so ga 22. junija 1941 z ostalimi učenci odpeljali v Nemčijo, kjer je bil v delavskem lagerju do leta 1945. Po vrnitvi v domovino je bil dve leti zaposlen v okraju Šoštanj-Mozirje, kjer je bil vodja mehanične delavnice. Od novembra 1946 do bktobra 1948 je služil vojaški rok ter ga nadaljeval do leta 1949 kot vojaški uradnik. Leta 1949 se je zaposlil v Elektrarni Šoštanj, od koder so. ga nato leta 1950 »posodili« Gradisu, kjer je tudi ostal. V Šoštanju je bil vse do leta 1960 kot vodja mehanizacije in delavnic. Nato se je preselil v Celje, kjer je opravljal službo strojnega referenta do 5. 3. 1982, ko je odšel na zasluženi počitek.
Ko je bil Marko v Šoštanju, je
imel Gradis malo mehanizacije (ta je bila vojni plen) brez potrebnih rezervnih delov in zelo različnih vrst. Kot vodja delavnic je skrbel za vzdrževanje pod izredno težkimi pogoji in s svojo iznajdljivostjo in pridnostjo je uspel, dani bilo zastojev pri obratovanju, za kar je bila žrtvovana marsikatera noč. Pri delu je sam aktivno sodeloval in mnogokrat s svojo energijo nadomestil tudi tri sodelavce. Zaradi svojih vrlin in tovariškega odnosa je bil zelo cenjen med sodelavci in v celotni DO. Z enako zavzetostjo je opravljal svojo dolžnost tudi kasneje, ko so se pogoji mehanoo-premljenosti Gradisa bistveno izboljšali. Po njegovi zaslugi je TOZD beležila izredno malo zastojev, saj je vedno našel ustsrezne rešitve za odpravo okvar.
Dolga leta je bil tudi aktivni športnik in panoge, v katerih je zastopal naše TOZD, so gotovo prinašale točke. Pojem dobrega strojnika v gradbeništvu je povezan tudi z dobro voljo v družbi, česar pa našemu Marku ni manjkalo. Zato je bilo vzdušje v njegovi družbi odkrito in veselo, in seje tudi končalo, kot se spodobi-
Težko si predstavljamo, da bi še kdaj imeli takega sodelavca; verjetno so taki značaji pogojeni s časom in z okoljem.
Kljub bolezni ti želimo prijeten počitek v krogu svojih domačih.
Žida Bevk
J
Janeza Plemlja (pr# leve) so na domu obiskali predstavniki družbenopolitičnih organizacij tozda GE Ljubljana-okolica
Janez Plemelj — po 35 letih dela v Gradisu odšel v pokoj
Izreden primer je, če delavec dela 35 let v enem podjetju. Eden takih je tudi Janez Plemelj, delavec tozda GE Ljubljana-okolica, ki je v Gradis prišel že 14. aprila 1947. leta in to na gradbišče Titove vile na Bledu. Janez je leta 1944 pobegnil iz nemške vojske, v katero je bil mobiliziran in se priključil partizanom. Kot podoficir JLA je aktivno ostal v armadi do 4. aprila 1947, ko se je demobiliziral in po enem tednu prišel v Gradis, ki mu je ostal zvest do upokojitve.
Za prvim gradbiščem Titove vile na Bledu so se gradbišča potem še kar vrstila. Janez je delal na Litostroju, hidroelektrarni Medvode, avtocesti Ljubljana—Zagreb, dve leti pa tudi na Jesenicah. Po ustanovitvi tozda GE Ljubljana-okolica je delal na gradbišču opekarne Indop, SAP, Avtoobnove in stanovanjske gradnje v Novih Jaršafi, kjer se je tudi upokojil.
Kot dober delavec se je Janez zelo hitro vključil tudi v naš Samoupravni sistem. Že leta 1952 je bil prvič izvoljen v delavski svet na gradbišču avtoceste Ljubljana—Zagreb, leta 1958 pa tudi v centralni delavski svet, kjer je bil namestnik predsednika CDS. V vsaki mandatni dobi je imel kako
pomembnejšo funkcijo ali v tozdu ali pa v delovni organizaciji. Tako je bil tudi predsednik nadzornega odbora Gradisa, zatem odbora za standard in rekreacijo, pa sindikata v tozdu in tako dalje. Zadnjih osem let je bil predsednik konference delegacij za zbor združenega dela v občini Ljubljana Moste-Polje in načelniA; narodne zaščite v tozdu GE Ljubljana-okolica.
Tudi sedaj, ko je upokojen, Janez Plemelj ne miruje. Še naprej je aktiven v krajevni skupnosti na Vrhovcih, kjer je doma; v prostem času, ki ga je sedaj precej, pa dela na vrtu, nabira gobe, vsako jutro gre na sprehod, pozimi pa teče na smučeh, saj je kot tekač na smučeh vsa leta zastopal barve svojega tozda na Gradisovih zimskih športnih igrah. Poleti največ časa prebije v Istri, kjer je kupil manjšo parcelo in na kateri bo nekoč zrasel manjši vikend, za sedaj pa tam stoji počitniška prikolica in lepo obdelan vrt, ter manjši vinograd, tako da Janez sam pridela tudi nekaj domačega vina.
Ob njegovi upokojitvi mu želimo vsi še vrsto zdravih in srečnih let, ter upamo, da nas bo še kdaj obiskal v našem tozdu.
C. P.
__________________________________J
Nov stroj za sekanje opeke
Prvi stroj domače proizvodnje za sočasno sekanje ' večjega števila opek je projektiral inž. Radomir Uroše vic, zaposlen v Industriji malina »Ivo Lola Ribar« iz Železnika Pri Beogradu. To je takoimenovana »miza harfa«, ki istočasno odseka 20 opek. Za projektiranje in dokumen-
tacijo tega stroja je inž. Uroševič porabil h ...csece, za njegovo izdelavo in montažo pa deset mesecev. Zanimivo je, da prototip tega stroja sploh ni bil izdelan, temveč je naenkrat stekla serija sedmih takšnih strojev. »Miza harfa« nadomešča dosedanji način sekanja: z enim udarcem — ena opeka. Z novim načinom je sekanje opeke pospešeno za dvajsetkrat.
IVAN SMOLEK ODŠEL V POKOJ
BIL JE MOJSTER SVOJEGA POKLICA
nedeljek je moral na pot že ob tretji uri zjutraj, če je hotel točno priti na delo. Vse to je sedaj mimo. V svoji hišici v domači vasi bo zaživel novo življenje. Bil pa je Ivan pri Gradisu dober delavec.
Vsi se ga spominjajo kot vestnega in poštenega delavca. Niti en sam krat ni prišel navzkriž z disciplino. Na to je še posebej ponosen. Doma ima hišo v kateri stanuje tudi hčerka, ki je tudi že poročena. Čakajo ga vnuki, za katere bo sedaj imel več časa. Delavci v Sladkem vrhu, kjer je Ivan nazadnje delal, so mu ob slovesu podarili ISKRINO orodje KL1P-KLAP, ker vedo, da tudi doma ne bo držal križem rok.
S svojim življenjem je zadovoljen. Uredil si je dom, ter nekaj malega prihranil. Ima košček njive in v hlevu kravico. Ni veli- x ko, pa vendar. Skromefl je bil celo Življenje, tak je tudi sedaj, ko zapušča Gradis. Zapušča ga samo tako uradno, ostal pa bo še naprej član velike gradisove družine. Saj je nemogaoče kar tako zapustiti svoje delovne tovariše, s katerimi si delal triindvajset let. Pa tudi oni ga bodo potrebovali, če drugače ne, za kakšen nasvet, saj je bil IVAN mojster svojega poklica.
Pridružimo se čestitkam njegovih sodelavcev tudi mi. Še dosti sreče in zdravja mu želimo!
Franjo Štromajer
____________________________________________________________________J
Mladinci pogasili požar
Vzoren primer družbene samozaščite
Dne 18.4.1982 je bila sončna pomladna nedelja. Delavci Nizkih gradenj, ki delajo na gradbišču H£ Solkan, so popoldan počivali pred naseljem, nekateri pa igrali nogomet. Nenadoma se je nad gradbiščem hidroelektrarne začel valiti gost dim. Sprva je zgledalo, da prihaja s samega gradbišča, kasneje pa se je pokazalo, da gori bližnji gozd nad gradbiščem.
Vsi prisotni delavci, med njimi tudi veliko mladincev,' so odhiteli na prizorišče požara in sami organizirali akcijo gašenja. Ogenj se je hitro širil in zavzel precej veliko površino gozda nad gradbiščem. O požaru so bili obveščeni tudi gasilci iz Nove Gorice in postaja milice.
Vso pohvalo zaslužijo mladinci, ki so ob pomoči ostalih delavcev iz naselja uspeli še pred prihodom gasilcev lokalizirati in docela pogasiti požar. Ugotovljeno je bilo, da je požar nastal zaradi nepazljivosti in malomarnosti nekega mimoidočega občana, verjetno zaradi odvržene cigarete ali vžigalice.
Mladi delavci so pokazali, kako je treba postopati, če je ogroženo družbeno premoženje in s tem dokazali, kako potrebna in koristna je za našo skupnost družbena samozaščita. Prepričani sipo, da tako požrtvovalnih mladincev ne bi moglo nič presenetiti.
Jani Klančar
Čas beži. Kar nekako prehitra. Pa vendar beži. Življenje pa se spreminja. Tudi če si triindvajset let delal eno in isto, pride čas, ko spremeniš način življenja. Prav zaprav te v to prisili življenje. Malo postojiš, izprežeš, ter se posvetiš sebi in svoji družini. To je trenutek, ko dopolniš določeno število let in odideš v pokoj. Nekdo je ta dan srečen drugi spet ne. Odvisno od človeka samega.
Srečen in zadovoljen pa je bil na ta dan IVAN SMOLEK kvalificiran zidar, ki je v mesecu marcu odšel v zasluženi pokoj. Pri Gradisu je delal polnih triindvajset let. Doma je iz vasi HODOŠAN pri Čakovcu. Vsa ta leta je bil doma le ob sobotah in nedeljah, ter seveda v času dopusta. V po-
Kaj je ekslibris?
17. maja otvoritev mednarodne razstave ekslibrisa v Gradisu
Ekslibris je listek, ki ga nalepimo na prvo notranjo stran sprednjih knjižnih platnic, da s tem označimo lastništvo knjige. Zaradi tega mora biti na ekslibrisu napisano ime in priimek lastnika ekslibrisa. Če je ekslibris nalepljen v knjigo, ime in priimek na njem povesta, kdo je lastnik knjige. Na ekslibrisu je tudi latinski napis »ex libris«, kar pomeni »iz knjig«, torej ena od knjig tistega, katerega ime je napisano na ekslibrisu. Posebej privlačni so ekslibrisi, ki imajo poleg imena in priimka lastnika ter napisa »ex libris« še sliko. Ta slika naj po možnosti nekaj pove o lastniku ekslibrisa. Recimo, če je navdušen zbiralec znamk, mu umetnik lahko naredi na ekslibrisu znamko. Če se zanima za rože, mu naredi lep $vet. Če je lastnik rudar, mu lahko naredi rudarja, ki koplje v rudniku. Če je strojni delavec, ima na ekslibrisu lahko stroj. Seveda so
motivi lahko zelo različni, recimo slika kraja, v katerem živi lastnik ekslibrisa in podobno. Na ekslibrisu so lahko samo začetnice imena in priimka lastnika pa še marsikaj.
Umetniki, ki izdelujejo ekslibrise, najraje posežejo po grafičnih tehnikah, danes največ po lesorezu, linorezu in jedkanici. Ekslibrise imajo predvsem veliki ljubitelji knjig, ki z. lepim ekslibrisom označijo lastništvo knjige, obenem pa z njim knjigo še okrasijo.	*
Zaradi vsega tega ima eksilibris v svetu grafične umetnosti čisto posebno mesto. Povezuje grafiko in ljubezen do knjige. Začetek ekslibrisa sega že v stari vek, saj poznamo lastniške oznake že v knjižnicah egipčanskih faraonov. Zamisel srednjeveške oblikovanosti pripisujejo velikemu Albrechtu Diirerju. Podobne ekslibrise izdelujejo umetniki še danes, seveda z modernejšim po-
Aluminijska ograja na objektu
Bralce našega glasila smo že konec leta 1980 seznanili z razvojem tipske aluminijske ograje za mostove. Nadomestila naj bi jeklene ograje, ki zaradi slabega vzdrževanja kvarijo estetski videz objektov, z odtopljenimi oksidi pa poškodujejo beton.
Prve desetine metrov nove Al-ograje so sedaj že postavljene na desnem bregu Drave pri novem mariborskem mostu. Montaža na samem mostu bo stekla, ko bo most ustrezno dograjen.
Ograja, sad skupnega razvoja delavcev GIP GRADIS in IMPOL, je pred tem že uspešno prestala zahtevne trdnostne in korozijske preiskave. Zaradi izvirnih rešitev je bila tudi patentno zaščitena.
Na kratko jo želimo še opisati, in tudi našteti njene ostale prednosti. Polja, dolžine 2 m, so sestavljena iz petih oblikovno različnih profilov, povezanih z vijaki. Nataknjena so ria jeklene nosilne stebre, prevlečene z aluminijskim profilom. V celoto jih povezuje ročnik. Spremembo dolžine zaradi temperaturnih razlik kompenzirajo diletacijski elementi, ki istočasno zmanjšujejo zahtevnost montaže in omogočajo hitro zamenjavo poškodovanih polj.
Ograja je zelo odporna proti atmosferskim vplivom in daje videz vzdrževanosti tudi po daljši dobi vgraditve. Ob nizkih vzdrževalnih stroških in ne previsoki nabavni ceni obstaja velika možnbst uporabe teh ograj.	Marko Žontar

Nova aluminijska ograja že omogoča varno pot k novemu mariborskemu mostu
dajanjem motivov. Ekslibrise izde- Z mednarodno razstavo ekslibri-1 ujejo tudi mnogi naši umetniki. ,sov želi Društvo Exlibris Sloveniae
opozoriti na to zvrst grafične umet-Leta 1967 je bilo v Ljubljani nosti tudi delavce Gradisa. Če koga ustanovjjeno Društvo Exlibrjs Slo- posebej zanima drobna grafika in s veniae kot edino tovrstno društvo v tem ekslibris, ga vabimo, da se včlani državi. Zaradi izredne aktivnosti in ' v Društvo Exlibris Sloveniae (na-večjega števila članov je postalo ' slov: Ljubljana, Trubarjeva 14). znano in cenjeno po vsem svetu.	Dr. Rajko Pavlovec
Priznanje Inovator 1981
Projektantska skupina Biroja za projektiranje Ljubljane in Miro Ogrizek iz SPO
Po pooblastilu skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Ljubljana Moste-Polje sta izvršni odbor in komisija za inovacije pri ORS na skupni seji 7. aprila 1982 sprejela sklep, da na osnovi 43. in 44. člena statuta Občinske raziskovalne skupnosti Ljubljana Moste-Polje in pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj ORS ter v skladu z razpisnimi pogoji za nagrado Inovator 1981, podeli priznanja ORS z pa-gradami za dosežene uspehe pri inovacijski dejavnosti.
Poleg Filipa Ivankoviča in Franca Vrečiča iz Žita, Jožeta Žiberta, Borisa Trtnika, Franca Grabnerja in Staneta Antončiča iz Papirnice Vevče ter Ivanuške Malihar iz Totre, so priznanja dobili tudi Gradisovi nova tor ji.
Miro Ogrizek iz tozda Stroj neprometni obrat je priznanje Inovator 1981 dobil za tehnične izboljšave pri opremi za zabijanje pilotov in za koristni predlog, ti je zmanjšal transportne stroške jeklenih cevi v Luki Koper.	I
Projektantska skupina tozda Biro za projektiranje Ljubljana v sestavi:
Niko Reya, Breda Krč,Simon Fišer, Pavel Vodopivec, Franc Adamič (na sliki manjka), Ida Markun in Tomaž Martelanc, je inovacijsko priznanje
Miro Ogrizek
dobila za projektiranje fleksibilnih j stanovanj po sistemu prostega obli' kovanja prostora. Stanovanja po te>) projektih se bodo gradila v drugi faZ1 j izgradnje stanovanjske soseske Fu' žine.	j
C?
Prvi maj v ožinah Sueškega prekopa
Najbrž nihče od gostov, ki so lani ali pa bodo-letos preživeli svoj dopust v Biogradu na moru, ne ve, da je požrtvovalni in prijazni »vodja Sanka« Zorko Čudina preživel na morju 20 let. Po dolgem in počez je preplul oceane ter na tankerju »Miloš Matijovič« večkrat preplul tudi Sueški prekop.
Ko sva se pred 1. majem pogovarjala o teh potovanjih, je beseda nanesla tudi na praznovanje prvega maia na morju. Takole je pripovedoval:
»Prvega maja leta 1974 je tanker Plul skozi Sueški prekop. Bližali smo
se velikemu Grenkemu jezeru, ki je od Fort Saida oddaljeno okoli lOOkm. Na ladji je bilo vse praznično, saj smo izobesili zastave in okrasili tanker. Na skromni, vendar za nas veličastni proslavi, smo praznovali 1. maj. Zapeli smo nekaj domačih pesmi in se v duhu pridružiti proslavam delavcev v domovini in'v širnem svetu. Prazniku primerno je bilo tudi svečano kosilo.
Dolgo nismo stali, morali smo naprej. Plovba skozi Sueški prekop je zelo enolična, povrh tega pa jo v dolžini 160 km od Port Saida do P ort Taufika-Sueza večkrat ogrožajo ve-
Zorko Čudina na tankerju
^ Pravni nasveti
K. P. nas sprašuje, kakšna razlika je med disciplinskima ukrepoma ”opomin« in »javni opomin«, mi pa smo se ob tej priliki odločili, da bomo na kratko prikazali tudi druge disciplinske ukrepe, ki jih lahko izreče disciplinska komisija.
Delavcu, ki je bil v disciplinskem Postopku spoznan za odgovornega Zaradi določene kršitve delovne obveznosti, lahko disciplinska komisija kreče enega od v zakonu določenih disciplinskih ukrepov. Našteli snxo jih tudi v naših pravilnikih o delovnih razmerjih.
Poudariti moramo, da ni namen disciplinskega postopka izreči delavcu določen ukrep, pač pa predvsem ugotoviti, ali je delvec odgovoren očitane kršitve delovne obveznosti ali ne. V določenih primerih se bo lahko zgodilo, da bo disciplinska komisija sicer ugotovila delavčevo °dgovornost, vendar mu ne bo izrekla nobenega ukrepa, ker bo menila, da sta že sam disciplinski postopek in sama ugotovitev o odgovornosti tako vplivala na delavca, dane bo več ponavljal kršitev delovnih obveznosti, j'praksi so taki primeri redki. Praviloma se bo disciplinski postopek končal z izrekom določenega disciplinskega ukrepa.
V disciplinskem postopku je mo- . Soče delavcu izreči naslednje ukrepe:
-1- opomin
—	javni opomin
—	razporeditev delavca na drugo delo oziroma k drugi nalogi za dolo-(en čas
•— denarna kazen
—	prenehanje delovnega rokerja (iz 195. člena ZjZD).
Preden bomo obravnavali posamezne ukrepe, bomo nanizali še nekatere splošne značilnosti:
J■ Delavcu ni mogoče izreči disciplinskega ukrepa, ki ga ne ddloča Zakon.
2- Pri izreku ukrepa je treba upoštevati različne subjektivne in objektivne, kakor tudi olajševalne in obtežil ne okoliščine.
3.	Zoper istega delavca je možno tudi večkrat izreči enak ukrep.
4.	V enem disciplinskem postopku je mogoče zoper istega-delavca izreči samo enega od naštetih disciplinskih ukrepov, pa čeprav je v disciplinskem postopku zaradi več kršitev delovnih obveznosti.
O posameznih ukrepih lahko rečemo naslednje:
I.	Opomin in javni opomin sta moralna ukrepa. Nimata nobenih neposrednih materialnih posledic za delavca. Razlikujeta se samo po moralni teži: opomin je najblažji disciplinski ukrep, javni opomin pa je za stopnjo ostrejši od opomina.
Med navedenima ukrepoma torej ni drugih razlik. Tako tudi ni utemeljeno razlikovanje v tem, da bi bilo mogoče ukrep »javni opomin« javno objaviti, ukrepa »opomin« pa ne, saj vemo, da je ves disciplinski postopek javen.
II.	Razporeditev delavca na drugo delovno mesto oziroma k drugi 'nalogi ni samo moralnega značaja, kakor je prešnja, pač pa ima lahko tudi materialne posledice v delavčevem okolju, saj je delavec na podlagi takega ukrepa lahko razporejen tudi na dela oziroma naloge, pri katerih bo dobival manjši osebni dohodek kot za prejšnje delo.
. Ukrep lahko traja le določen čas, največ eno leto* in prav zato mora disciplinska komisija določiti, koliko časa traja ta razporeditev, ter na katera dela oz. naloge bo delavec razr porejen.
Ukrep se lahko izreče za lažje in tudi za hujše krištve delovnih obveznosti.	' jir
Na podlagi tega ukrepa je mogoče delavca razporediti na katerokoli delo oz. naloge.
■ III. Denarna kazen je nov ukrep, ki ga določa Zakon o združenem delu. Izrekanje denarnih kazni je zelo omejeno, saj jo je mogoče izreči samo Za tiste kršitve delovnih obveznosti, ki jih kot hujše opredeljuje že Zakon o delovnih razmerjih. Zgornja meja denarne kazni je do 10 % enomeseč-
nega delavčevega osebnega dohodka. Zakon o združenem delu oz, o delovnih razmerjih tudi določa, katere kršitve zahtevajo denarno kazen.
Izvršitev denarne kazni se lahko odloži za čas, ki ga določi samoupravni splošni akt v skladu Z zakonom, to je največ za eno leto. To je tako imenovana »pogojna denarna kazen«. Če delavec v času, za katerega je bila odložena izvršitev ukrepa, znova huje ne prekrši delovne obveznosti, se upošteva, kot da mu denarna kazen ni bila izrečena; delavecje torej ne plača.
Če pa delavec v pogojni dobi (na primer v enem letu) ponovno huje krši delovno obveznost, se mu pogojno odložena izvršitev denarne kazni prekliče. Za tako novo kršitev disciplinska komisija delavcu ne bo izrekla novega ukrepa, pač pa bo, če bo ugotovila, da je delavec odgovoren tudi za novo kršitev delovne obveznosti, preklicala pogoj o že izrečeni denarni kazni (za prvo kršitev). To pomeni, da bo moral prvotno izrečeno denarno kazen (toda pogojno odloženo) tudi plačati.
Sredstva, zbrana iz denarnih kazni, se uporabljajo za namene, določene v samoupravnem splošnem aktu in se ne smejo uporabljati za povečanje osebnih dohodkov.
Pravnomočna odločba disciplinske komisije o izrečeni denarni kazni je izvršilni naslov.
Denarna kazen ima kot disciplinski ukrep predvsem moralne posledice, saj je delavec storil tako kršitev delovne obveznosti, ki so jo delavci opredelili kot hudo. Ima pa tudi materialne posledice zaradi ustreznegd zmanjšanja delavčevega osebnega dohodka.
VI. Prenehanje delovnega razmerja-
Disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja je najtežji disciplinski ukrep z daljnosežnimi posledicami. Ne samo to; prizadeti delavec z izrekom tega ukrepa izgubi ustavni status delavca v združenem delu v določeni DO.
Delavec, kateremu je izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja v disciplinskem postopku, nima položaja »začasno brezposelne osebe« na podlagi Zakona o zapo-
liki peščeni viharji. Zato morajo ladje po tej poti voziti skrajno počasi in previdno, saj napredujejo komaj 14 km na uro. Kanal je globok 12 metrov in je v začetku 45 metrov širok, vmes pa je nekaj slanih jezer, kjer pesek ne zasipava njegove struge. Sueški prekop ima velik gospodarski in politični pomeni, zato ni čudno, če se na tem področju križajo interesi vzhoda in zahoda.
Pot do doma je bila še dolga in čez nekaj dni smo srečni z bogatim tovorom pristali v domači luki. Prvi maj sem že večkrat praznoval na morju in ne vem, zakaj mi je najbolj ostalo v spominu praznovanje prvega maja v Sueškem prekopu,« je dejal tovariš Zorko.
Lojze Cepuš
slovanju in. o zavarovanju v primeru brezposelnosti, ker je brez dela po svoji krivdi. Zato tudi ne more uveljavljati pravice do denarnega nadomestila med začasno brezposelnostjo.
Ob izreku ukrepa prenehanja delovnega razmerja je treba upoštevati naslednje:
1.	Ukrep prenehanja delovnega razmerja je mogoče izreči samo za
_ hujšo kršitev delovne obveznosti, ki je kot takšna opredeljena v samoupravnem splošnem aktu — Pravilniku o delovnih razmerjih.
2.	Zakon o združenem delu in Zakon o delovnih razmerjih navajata s primeri kršitve delovnih obveznosti, za katere se sme izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja, tako da delavci v posameznih organizacijah združenega dela tista nedopustna dejanja, ki se kar najbolj pogosto ponavljajo, čim bolj enotno opredelijo kot hujše kršitve delovnih obveznosti.
3.	Ukrepa prenehanja delovnega razmerja ni mogoče izreči za vsako hujšo kršitev delovne obveznosti, pač pa mora biti kršitev tako huda:
—	da povzroča motnje v razmerjih pri opravljanju del oziroma nalog
—	da onemogoča ali otežuje delo drugih delavcev
—	da kako drugače moti delovni proces (kar vse izhaja iz /. odstavke 197. člena ZZD).
Vse to seveda pomeni zoževanje možnosti izreka ukrepa prenehanja delovnega razmerja samo na naj-t hujše primere kršitev delovnih obveznosti. Taka ravnanja pa so predvsem tista, ki jih oba zakona naštevata kot primere hujših kršitev delovnih obveznosti..
4.	Kakor denarno kazen je mogoče tudi ukrep prenehanja delovnega razmerja pogojno odložiti za čas, določenega v samoupravnem splošnem aktu, ki pa ne sme biti daljši od enega leta. Če delavec v času, za katerega je bila odložena izvršitev ukrepa, ne prekrši znova huje delovnih obveznosti, se upošteva, kot da ukrep sploh ni bil izrečen. Če pa delavec v tem času stori hujšo kršitev delovne obveznosti, se izrečeni pogoj odložitve izvršitve ukrepa prekliče.
Mira Bartol
Constructa 82 — Hannover
Največja letošnja evropska razstava gradbeništva Constructa '82 (med 2. in 10. februarje-i 1982) je za nami. Zopet je dokazala, da je ena najbolj atraktivnih svetovnih gradbenih razstav nasploh.
Udeležile so se je vse zahodne industrijsko razvite države, pa tudi vzhodnoevropske socialistične države in nekatere druge države iz Afrike, Azije in Amerike. Jugoslavije na sejmu med razstavljdlci ni bilo.
Več tisoč razstavljalcev iz 24 držav in izredno veliko obiskovalcev (70.000 že prvi dan), med njimi največ strokovnjakov, je prišlo v Hannover s skupno mislijo: kako čim ceneje in čim bolje graditi, vendar graditi za človeka; kako si urediti naša mesta, hiše stanovanja; kako čim popolneje obdelati velike in majhne detajle, da nam bo bivanje in življenje čim prijetnejše.
Gradbeništvo je pokazalo svojo polno pripravljenost, da gradi visoko kvalitetno, a tudi ekonomično. Mnogi razstavljalci ali celo posamezne veje industrije materialov za gradbeništvo so izkoristili svoj nastop na Con-structi za prikaz, kakšne poti se odpirajo v prihodnosti in za predstavitev svojih razvojnih naporov, usmeritev oz. slutenj bodočih oblik.
Če se človek le sprehaja od razstavljalca do razstav-Ijalca, prav zlahka podleže zunanjemu blišču. Vendar se za vsem tem skriva tudi huda recesija v Nemčiji ter skrb, če bo od vedno manjšega gradbenega hlebca še kaj ostalo in če bo mogoče prodati proizvode na tržišču, kjer se vedno manj gradi. Vsi vedo, da se morajo zaradi hujše krize še bolj potruditi. Pritiskajo navznoter in razvijajo cenejše, kvalitetnejše in produktivnejše tehnologije in materialne, hkrati pa s tehničnim in finančnim svetovanjem gradijo pristnejši odnos do kupca. Pritiskajo pa tudi navzven, ria oblasti, za dodatne poživitvene injekcije gradbeništvu, za ugodnejše gradbene kredite, cenejše gradbene parcele, sofinanciranje države pri pomembnejših projektih in davčno politiko, ki bi vzpodbujala gradnjo.
No, pa se raje vrnimo na tehnično področje.
Petnajst ogromnih hal hanoverskega razstavišča s 114:000 kvadratnimi metri neto površine so tematsko razdelili na naslednja področja:
—	groba gradbena dela
—	dovrševalna gradbena dela
—	inštalacijska dela
—	prefabrikacija in sistemska gradnja
—	proizvodi za zaščito stavb, gradbena kemija, gradbena fizika	'
—	zunanje razstave in specialna oprema
—	komunalne gradnje
—	svetovanje, planiranje, financiranje, konstrukcijski biro, informatika
Največ površin so zasedli razstavljalci materialov za finalizacijo objektov. Navdušile so izredno lepe kera-
mične ploščice, izdelki iz naravnega kamna, številna okna, vrata, karnise, žaluzije, oprema in materiali za saune, bazene, sanitarne kabine in kopalnice. Izredno veliko je bilo raznih izdelkov iz mavca — mavčno kartonskih plošč, gradbenih plošč za zidavo, mavčnih estri-hov, predelnih sten in ometov. Močan poudarek je bil na toplotno — izolacijskih in hidroizolacijskih materialih. Proizvajalci so priporočali pravilne sisteme izolacij, predlagali rešitve kritičnih deteljov ter sanacije slabo izvedenih obstoječih stavb. Močno so reklamirali talno ogrevanje, ogrevanje samih sten, tako notranjih kot fasadnih, ter zbiranje energije iz okolja ali od sonca z zbiralnimi elementi na strehi, fasadi ali celo v ograji okoli stavbe.
Izredno pisana je bila ponudba fasadnih oblog, od aluminijastih, steklenih, azbestnocementnih in poliestrskih do fasad iz betona, kamna in lahkega betona. Reklamirali so fasadno opeko najrazličnejših formatov in oblik, ki jo lahko izzidamo brez rezanja, pa tudi najrazličnejše dekorativne okraske na fasadi. Zelo veliko je bilo ozračenih fasad oz. sistemov. Površinsko so bile fasade najrazličnejše obdelave in barv.
« Videli smo veliko različnih sistemov za pritrditev fasad, predelne stene z jekleno mavčnimi paneli in paneli z lupino iz iverk, manjše elemente iz polimernega betona — lovilce maščob, drenažne kanale in cvetlična korita, ter izdelke iz raznih plastičnih mas, od kanalizacijskih elementov do svetlobnih kupol.
Med najraznovrstnejšimi tlaki so bile posebna zanimivost gumibetonske plošče z mehko zgornjo površino, za operativo pa so bile zanimive jeklene profilirane plošče širine 1 metra in zvezane S šamirji, uporabne za začasne vozne pasove pri prehodu težkih vozil preko neutrjenega terena.
S široko ponudbo se je izkazala industrija za predelavo lesa, ki je razstavljala celo paleto izdelkov: od parketa do montažnih hiš in lepljenih strešnih nosilcev za hale razpona do 150 metrov.
Veliko najrazličnejših montažnih hal z razponom do 100 metrov pa je ponujala tudi kovinska industrija'iz vzhodne in zahodne Evrope.
Za stanovanjsko gradnjo objektov do štirih etaž so ■ reklamirali predvsem opeko, pa tudi porozno opeko, ek-spandirano glino (kot naš glinopor) ter penobeton in po-robeton.
Zazidave iz zidakov in blokov so zelo uporabni pocinkani jekleni armaturni elementi. Armirani elementi so iz dveh vzdolžnih rebrastih palic 0 5 mm in iz diagonalnih povezav. Izdelujejo jih za razne debeline zidov ter vstavljajo v fugo med zidaki po višini vsaj na vsakih 25 cm. S tem se večkratno poveča upogibna odpornost zidu, zmanjšajo pa se tudi napetosti zaradi toplotnega delovanja objekta. Armirni elementi so zelo koristni tudi pri gradnji na potresnih področjih. Zanimivi so kovinski žični kotniki zidanih zidov, ki jih vgrajujejo v omet ter mreže za" nošenje ometa.
V Nemčiji se je že zelo uveljavila gotova malta za zidanje, ki je uporabna do 36 ur. Po gradbiščih jo razvažajo z običajnimi betonskimi avtomešalci, najmanjša količina za naročanje pa je 200 1. Avtomešalec strese pripeljano malto v plastične 200,500 ali 1000 litrske posode, ki jih potem z žerjavom in na kolescih pripeljejo na mesto uporabe.
Izredno4eliko je bilo razstavljalcev raznih betonskih polizdelkov, od najmanjših betonskih tlakovcev, korit, ograjnih elementov, univerzalnih večnamenskih elementov, dimniških tuljav in kap do velikih zidanih elementov etažne višine, masivnih in votlih plošč, omnia plošč, gotovih garaž itd.
Ponujali šo najrazličnejše površinske obdelave elementov, vse do pranega in peskanega betona.
Priporočali so najraznovrstnejše distančnikeza armaturo in za betonske terasne plošče ter razne sidrne profile za povezavo različnih betonskih elementov, ki jjh ne betoniramo hkrati. Za povezavo dvth sten npr. ponujajo praktične C profile, ki jih pritrdijo vertikalno ob opaž stene na mestu bodočega priključka druge stene, v nastali žleb ob opažu pa vkrivijo povezovalna sidra. Po razopaženju stene dvignejo sidra v horizontalen položaj in jih povežejo z armaturo drugega zidu.
Za posebne primere je zanimiva možnost uporabe jeklenih pocinkanih trapezno oblikovanih plošč širine 50cm in višine 9cm, ki se na vzdolžnem robu nadaljujejo z valovitim preklopom. Oblika jeklenih plošč in debelina od 0.9 do š.8mm omogočata; da jih lahko uporabimo kot izgubljeni opaž betonske plošče, ki hkrati nadomešča spodnjo armaturo plošče. Polaganje
Vstavljanje jeklenih armaturnih elementov v fugo zidu
plošč je hitro in enostavno saj jo brez predhodnega podpiranja, ker je položena plošča stojišče za polaganje naslednje plošče. Polaganje opažne plošče in spodnje armature za beton je združeno v eno fazo. Po potrebi nato dodajamo klasično armaturo. Plošče, zložene druga na drugo, ne rabijo dosti prostora na deponiji pa tudi obešanje stropa na tako ploščo je enostavno. Pri vse dražjem delu prihranki časa pri skladiščenju, opaženju, ar-miranju in finalizaciji stropa lahko odtehtajo večje stroške za nabavo omenjenih plošč.
Druga pot nadomeščanja klasične armature predstavlja jekleni vlaknati beton. Jeklena vlakna dodamo v mešalec ob zamešanju betona, naprej pa delamo kot z običajnim betonom, le da je malo manj obdelovalen. Proizvajalci jeklenih vlaken ga priporočajo, za sanacijska dela z brizganim betonom, za obrabni sloj mostovnih konstrukcij, za izdelavo betonskih cevi, zidnih in fasadnih polizdelkov, za stabilizacijski beton brežin za prostorske polizdelke (garaže) in parkirne površine za letala ter kamione, za beton, odporen na ogenj in za dodatne obloge jeklenih konstrukcij. Jeklena vlakna pa lahko uporabimo tudi kot dodatek h klasični armaturi za betonska zaklonišča, trezorje, cisterne, talne plošče in temelje strojev v industrijskih objektih. Prednosti vlaknatega betona so: odpade polaganje armature, dela napredujejo hitreje, elerhent ima večjo natezno in upogibno trdnost, s tem pa tudi odpornost proti nastanku razpok. Seveda ima vlaknati beton poleg višje cene še nekaj slabih lastnosti: nastopa problem sidranja, enakomerne razporeditve vlaken ter rjavenja. Zato proizvajalci ponujajo veliko vrst jeklenih vlaken, dolžine od 25 do 60 mm in debeline od 0.35 do 0.80 mm. Vlakna so lahko ravna ali z valovito ukrivljenimi konci za boljšo sprije-mnost, lahko jih kupimo rinfuzo ali zlepljena kot sponke običajnega pisarniškega spen jača, lahko so iz običajnega mehkega jekla dodatno pocinkana ali pa celo izdelana iz nerjavečega jekla.
Proizvajalci montažnih betonskih gradbenih elementov so se v okviru nemškega združenja za montažno gradnjo dogovorili za tipiziranje oblik in dimenzij elementov za skeletno gradnjo, pe tudi za tipiziranje vozlišč. Tako izbrane izvedbe izpolnjujejo statično kon-truktivne in gradbeno fizikalne zahteve. Seveda zaradi posebnih statičnih zahtev po potrebi dodajajo še razna vezna sredstva, ležiščne vložke itd. Poudarjajo, da so pn določitvi presekov standardnih elementov še posebej " pazili na odpornost proti požaru.
Tudi sicer je bila pozornost do požarne varnosti pri-sotila pri mnogih razstavljalcih. Požarno varnost so zajeli kompleksno od projektiranja in izbora materialov do izvedbe, finalizacije in instalacij, zlasti ventilacije-
Prav tako je bilo poudarjeno zanimanje za gradnjo zaklonišč. Pod geslom »varnost je življenjsko važna« so mnogi ponujali načrte in materiale za gradnjo zaklonišč ter razgrinjali možnosti finančne pomoči.
Na mnogih mestih so razstavljalci pritegovali pozornost obiskovalcev z demonstracijami, z aktivnim vkljU' čevanjem s filmskimi, svetlobnimi in zvočnimi efekti’ (Nadaljevanje prihodnjih
Šahisti v Mariboru so zelo
aktivni
Po zmagi v II. občinski šahovski sindikalni ligi Maribora smo se šahisti Gradisa iz Maribora uvrstili v Prvo ligo, saj smo zmagali s prednostjo 5 točk pred Petrolom.
Začetek tekmovanja v prvi sindikalni ligi je bil sorazmerno slab in to predvsem zaradi tega, ker v prvih štirih kolih nismo nastopili v najmočnejši postavi, dvakrat pa smo celo igrali samo s štirimi igralci. Do sedaj smo dosegli naslednje rezultate:
Gradis : TSN 2,5:3,5, Gradis : Zdravstveni dom 2:4, Gradis : Cer-tus 2,5:3,5, Gradis: PTT4:2, Gradis ; Večer 4:2, Gradis : Zlatorog 4:2, Gradis : EM Hidromontaža 3:3, Gradis : MTT 4:2.
Po odigranih osmih kolih smo uvrščeni nekje okrog sedmega mesta.
Naš šahovski klub je sodeloval
udi v tekmovanju zh pokal MARALA TITA na področju maribor-ske regije. Pri sodelovanju 58 ekip so se naši šahisti uvrstili v polfinale,
Jer so izgubili z drugim moštvom
zveznega ligaša Mariborom z rezultatom 1,5:2,5. Uvrstitev v polfinale ' je za naš klub velik uspeh.
Velik uspeh so dosegli naši šahisti tudi v kvalifikacijah za uvrstitev v drugo slovensko šahovsko ligo. Po prvi polovici tekmovanja votiijo s prednostjo 4,5 točk. Glede na potek tekmovanja smo prepričani, da se bodo uvrstili v drugo slovensko ligo. Do sedaj so igrali z naslednjimi moštvi:
Gradis : SK Pekre 5:1, Gradis : ŠK Pobrežje 2,5:3,5, Gradis : ŠK Polskava 5:1, Gradis: ŠK Poljčane 3,5:2,5, Gradis : ŠK Tezno 5:1.
V	mesecu marcu smo se udeležili tekmovanja ob praznovanju TAM in med devetimi ekipami osvojili • drugo mesto.
V	mesecu aprihi smo se udeležili še dveh tekmovanj ob praznovanju obletnice podjetij Zarja in EM Hidromontaža. Na tekmovanju trgovskega podjetja Zarja smo osvojili' prvo mesto pred oskrbnim centrom TIMA, na tekmovanju EM Hidromontaža pa smo imeli manj uspeha, saj smo osvojili četrto mesto.
Franc Senjur
XXVIII. letne športne igre Gradisa zopet v Ljubljani
Letošnje leto je Komisija za šport in rekreacijo, ki deluje pri Konferenci OOZS GIP GRADIS Ljubljana, zaupala organizacijo in izvedbo XXVIII. letnih športnih iger OOZS TOZD OGP Ljubljana >n OOZS TOZD Železokrivnica. Igre bodo 12. junija s pričetkom ob 8.00 uri v Športnem parku Kodeljevo v Ljubljani. Tehnično izvedbo tekmovanja smo zaupali ŠD Slovan na Kodeljevem.
Športna tekmovanja se bodo odvijala v sedmih športnih panogah, kar določa naš Poslovnik o športno rekreativni dejavnosti v GIP Gradisu. Glede same izvedbe tekmovanj lahko povemo, da je organizacijski odbor v polnem teku priprav, da smo poslali na vse TOZD razpise tekmovanj s prijavnicami in da smo za rok prijav določili datum 15. 5. 1982. Ob tej priliki prosimo vse TOZD GIP'Gradisa, da nam čim-Prej pošljejo svoje prijave, da bomo lahko nemoteno nadaljevali £ pripravami za tekmovanje.
Istočasno pozivamo vse člane kolektiva, športnike in druge na ponovno srečanje 12. junija v Ljubljano.
Alojz Polajnar
Mladinci iz Solkana sodelovali na nogometnem turnirju
Mladinci Nizkih gradenj z gradbišča HE Solkan so dne 12. 4. 1982 sodelovali na nogometnem turnirju Primorske, ki ga je organiziralo GP Primorje iz Ajdovščine. Prijavo za sodelovanje je omogočila OO sindikata Nizkih gradenj, ki je sodelovanje denarno podprla.
Mladinci tukajšnjega gradbišča, med njimi tudi učenci Centra za izobraževanje, so se zelo aktivno vključili v priprave na turnir. Med najboljšimi so izbrali nogometno ekipo, ki je E 4.1982 odigrala nogometno
tekmo v Kanalu ob Soči z moštvom mladih delavcev iz podjetja Salonit Anhovo.
Na turnirju sodeluje preko 40 ekip mladih delavcev iz raznih podjetij Primorske in Istre. Večina tekem bo odigranih v Novi Gorici, nekaj pa v okoliških mestih.
Upamo, da se bodo naši mladinci in učenci še večkrat udeležili podobnih srečanj, saj je to najboljši način, da se mladi med seboj bolje spoznajo in tudi bolje sodelujejo.
Jani Klančar
Iz vojske nam pišejo
Iz Kičeva v Makedoniji se nam je oglasil delavec Ivan Novak. Vsem delavcem Gradisa, posebej pa svojim sodelavcem v tozdu GE Ljubljana, gradbišče Kulturnega doma Ivan Cankar, pošilja pozdrave, Sodelavci mu lahko pišejo na naslov: Ivan Novak
V.	P. 5380/36-4 97250 Kičevo
Humor
PLANINSKA
Francelj pazi, da ne padeš v prepad, opozori žena moža.
Ne pozabi, da neseš v nahrbtniku malico zame In za otroka!
V GOSTILNI
»Natakar, te žemlje so trde kot kamen!«
»Ne nergajte! Leta 1945 bi jih bili pa še kako veseli!«
»No ja, takrat so pač bile še sveže.«
PRI ZOBOZDRAVNIKU — Kaj, za zob, ki ste mi ga izpilili v desetih sekundah, hočete dvesto dinarjev?
— Če želite, vam naslednjega lahko pulim dve uri...
NAJBOLJŠA LETA — Kdaj je mož v najlepših letih? — Takrat, ko mu žena reče, naj potegne trebuh noter, on pa je to že storil!	F. Š.
GRADISOV VESTNIK izdaja organizacija združenega dela gradbeno Industrijskega (fedjetja GIP Gradis Uubljana. Izhaja mesečno v 10.000 izvodih. Ureja ga uredniški odbor v sestavi: Milenko Niklč, Ludvik Snajder, Franjo Štromajer, Rudolf Ludvik, Zorana Klun, Mirko Zemljič. Glavni iri odgovorni urednik Lojze Cepuš. Tehnični urednik Matija Krnc. Tiska tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Naslov uredništva: GIP Gradis Ljubljana šmartinska 134 a, 61000 Ljubljana.
Vojak Ivica Škoda pozdravlja vse tovariše iz tozda GE Maribor, posebej pa kuharice, vzgojitelje v samskem domu in sodelavce z gradbišča Gradbeni finalist ter delovodjo Janeza Horvata. Za vse, ki mu želijo pisati, pošilja tudi naslov:
Ivica Škoda V. P. 1709/12 35210 Svilajnac
Nagradna križanka v današnji številki
Med tistimi, ki boste poslali pravilno izpolnjeno križanko do 30. maja 1982, bomo izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli naslednje nagrade:
1.	nagrada 300 din
2.	nagrada 200 dih
3.	nagrada 100 din Pravilno izpolnjeno križanko
pošljite na naslov: GIP Gradis Ljubljana, Šmartinska 134a za Gradisov vestnik.
Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke: VODORAVNO:
Lomonosov, amorevole, Kelemina, Maribor, JB, Kajser, avša, lokator, Ar on, oer, Isako-vič, E, Radko, parafinke, mami, N, Oka, NK, Prevalje, Gana, sok, edinost, I, trik, iks, anastig-mat, Vinodol, Ra, HL Belov, bajtarji, r, Alaska, Piaf, RK AAT, antipasta, barvni k. tona, ERS, A, Tot, Amerikanec, dia, klor, štrena, oznaka, rele, aker, Sajgon, Asir, šari Kljub- napaki v križanki je prišlo veliko pravilnih rešitev. Izžrebani so bUi naslednji naši delavci:
1. nagrada 300 din: Jože Bo-ggtaj, LIO Škofja Loka T nagrada 200 din: Milan Petrovič, Iztokova 22, Maribor 3. nagrada 100 din: Božo Debevec, Rozmanova 6, Ljubljana Čestitamo!
Nagradna križanka