Ameriška Domovi ima AMCRiCAN IN SPIRIT FOReiGN IN LANGUAGE ONLY rj c^iL’=a; CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, APRIL 24, 1951 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER LETO LI I — VOL. LH. POSEBNI PREDPISI za kre- Toda ti se, kot izgleda, brigaijo tanje v obmejnem pasu. — Dne'za druge stvari. List takole na-15. aprila t. 1. bodo začela velja- daljuje: ti v Sloveniji posebna določila/ “o vsem tem naj dobro raz-za kretanje v obmejnem pasu.|misn predsednik KLO Ambro-Ministrstvo za notranje zadeve! žič. Razmisli naj pa tudi o so- je objavilo v časopisih posebna tolmačenja (Ljudska pravica, Ljubljana, 24. marca 1951). Glavni predpisi so naslednji: “Obmejni pas sega povsod 15 km globoko v državno ozemlje. Pravico kretati se v tem pasu imajo samo prebivalci, ki stalno žive v pasu in ki so prejeli na novo posebne zelene legitimacije. Dovoljenja za službeni ali privatni pot v ta pas osebam, ki ne žive v njem, izdaja za največ 30 dni poverjeništvo' za notranje zadeve okraja, v katerem taka oseba stalno biva. V državni mejni pas, ki sega 100 m v notranjost države in ki je bil povsod na terenu na novo posebno zaznamovan, pa imajo dostop samo osebe, ki imajo posebno dovoljenje poveljstva KNOJa.” Pojasnilo ne navaja podrobnosti, kako se dobi tako dovoljenje od poveljstva KNOJa. Jasno je zato, da bodo mogle tako dovoljenje dobiti samo popolnoma zanesljive osebe samo v izrednih primerih. RIBNICA JE večji trg na Dolenjskem. — Tam je sedež divizije JA. Kako trg izgleda, piše “Ljudska pravica” od 29. marca pod naslovom “Mi se s takim početjem ne strinjamo.” Takole piše: “Na južnem koncu trga že nekaj let samevajo betonirani temelji zadružnega doma. . . . Nihče se ne zmeni za nadaljno gradnjo. . . . Ribničani pravijo: Zadrugo imamo, zadružnega doma pa ne. . . . Ceste in ulice so klaverne in blatne, pred gradom pa ležijo kupi gramoza in čakajo pridnih rok. . . . Poleg vse električne razsvetljave je trg vsako noč nerazsvetljen. . . . Sredi trga je predlanskim pogorelo poslopje. Z malo dobre volje bi se dalo popraviti . . . sedaj pa razpada že zidovje.” To je zunanja slika. Za nered so odgovorni organi KLO. fetltmMftttESt Danes sončno in toplo. Ponoči bolj oblačno in toplo. botnem primeru, ko je grobo in objestno hodil v klobuku po cerkvi in pobral denar, ki so ga ljudje podarili cerkvi. To početje meče zelo slabo luč na predsednika . . .” Zato ker je hodil pokrit - po cerkvi in objestno pobiral denar, ki so ga ljudje zbrali, se predsedniku ne bo zgodilo nič, ker je to čisto v duhu “komunistične svobode vere in cerkve.” Zna se mu kaj zgoditi radi nerednega gospodarstva, čeprav se to v bistvu ne razlikuje od “socialističnega gospodarstva” po drugih mestih. Toda kadar je malomarnost le prevelika, udari režim tudi po svojih ljudeh, da dokaže, da mu je včasih tudi za obči blagor in ne samo za blagor partije. ------o------ Hči je poslala svojo mater v smrt HONG KONG. — Komunistični radio z zanosom poroča, da je bila 11. aprila u-smrčena neka ženska, in sicer na podlagi izpovedi njene lastne hčere. “Dijakinja Čen Tseng,” pravi radio, “je obdolžila svojo mater, da je kontra-revolucionarka. “Tajni agenti niso ljudje”, je izjavila ta nadebudna hčerka pred sodiščem. “Zato ne pripoznavam te ženske za svojo mater. Na vlado apeliram, da jo obsodi na smrt, da ne bo več zapeljevala ljudstva.” Sodišče je goreči tovarišici ustreglo ter ukazalo ustreliti njeno mater, “posebno tajno agentinjo, ki je sabotirala vsa patriotična gibanja med dijaki”. — Tu imate lep primer komunistične vzgoje!). Novi grobovi Sam Lonchar V ponedeljek zvečer je umrl po dolgi bolezni dobro poznani rojak Sam Lonchar, star 63 let, stanujoč na 820 E. 209. St. Euclid, O. Rojen je bil v Srbiji, odkoder je prišel v Ameriko pred 47 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Angelo, sinova Toma in Georgea, hčer Mrs. Zoro Greiner in štiri vnuke. Bil je član društva sv. Save št. 1. Pogreb je v oskrbi Mary A. Svetek pogrebnega zavoda, čas pogreba bo naznanjen pozneje. Matthew Nemet Umrl je Matthew Nemet, stanujoč na 1779 E. 31. St. Zapušča sina Charlesa, hčer Mrs. Glorijo Greig in vnuke. Star je bil 66 let, rojen v Hrvatski in je prišel v Amerko leta 1921. Pogreb bo v četrtek iz Golubovegal pogrebnega zavoda. Ura pogreba bo naznanjena. Bacurinov pogreb Pogreb pokojnega Franka Ba-curina bo jutri ob 8:45 iz Golu-bovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla ob 9:15 in od tam na pokopališče. Kasuničev pogreb Pogreb pokojnega Valentina Kasunič bo v četrtek zjutraj ob 9:15 iz Mary A. Svetek pogrebnega zavoda na E. 152. St. v cerkev sv. Pavla na E. 40. St. ob 10 in od tam na Kalvarijo. Nad 1,500 vojakov se vrača iz Koreje v Zed. države Vojaki so se odpeljali med velikimi slovesnostmi v nedeljo iz Japonske. — Njih parnik bo pristal v Seattle, Wash. TOKIO. — Na potu proti A-meriki je nad 1,500 ameriških vojakov, ki so se borili v Koreji in ki so na podlagi rotacijskega načrta zdaj na potu domov, ker bodo nadomeščeni z drugimi vojaki iz Zed. držav. Omenjeni vojaki so odpotovali s parnikom v nedeljo iz japonskega pristanišča Sasebe. Odhajajočim vojakom je bilo prirejeno prisrčno slovo; sirene vseh parnikov v pristanišču so jim br-lizgale v pozdrav, pod nebom pa so švigala jet letala. Ves čas njihovega vkrcavanja sta igrali na pomolu dve vojaški godbi. Ko je parnik odrinil od pomola, je častna stotnija prezentirala orožje. 54 odsfolkov ljudstva se strinja i idejami gen. MacArthurja Poizkusno glasovanje je ugotovilo, da stoji večina .ameriška ljudstva ob strani generala MacArthurja. PRINCETON, N. J. — V nedeljo je bilo uvedeno poizkusno glasovanje po vsej Ameriki, da se ugodi mišljenje ameriškega ljudstva v zadevi razlike idej med gen. MacArthurjem in administracijo v Washingtonu. — Iz tega glasovanja je razvidno, da se večina ljudstva strinja z MacArthurjevo ugotovitvijo, da bi se mogla korejska vojna naglo končati z bombardiranjem baz v Mandžuriji, z blokado kitajskih pristanišč in z oskrbo Čiang-kajšeka z orožjem in prevozom njegovih čet. Iz pregleda je razvidno, da se z gornjimi idejami strinja 54% ljudstva, 34 odstotkov jim nasprotuje, 12% pa si ni ustvarilo nobenega mnenja. Zdi se, da je general MacAr-thur prepričal ameriško ljudstvo zlasti glede ideje, da je ne-obhodno potrebno braniti For-mozo. Ameriška javnost se je za obrambo Formoze izjavila v razmerju glasov 6 proti 1. -----o---- Predsednik Truman izluljen v jatnem parku v Washingtonu Angleški general o MacArthurjevi strategiji TOKIO. — General Sir Horace Robertson, poveljnik angleških okupacijskih čet na Japonskem, je zaupno povedal časnikarjem, da se strinja z idejami generala MacArthurja. Izjave angleškega generala, ki jih je podal 24 ur pred odpoklicem generala MacArthurja, je objavila zdaj Ameriška časnikarska zveza. General Robertson je napovedal “gotov poraz čet Združenih narodov v Koreji, če se zavezniškim .letalcem ne dovoli bombardiranje Mandžurije.” “Z generalom MacArthurjem nisem o tem govoril”, je rekel angleški general, — “toda z vojaškega vidika smatram, da morajo končno Kitajci spet dobiti iniciativo v svoje roke, ako nam ni dovoljeno bombardirati njihovih oporišč. Nesmiselno je pričakovati od katerega koli poveljnika, da bi se mogel uspešno vojskovati, če nima jasno definiranih ali določenih objektivov. Generalu Mac-Arthurju pa ni nihče dal teh objektivov, če bi bil jaz vojaški poveljnik v Koreji in bi ne bil v položaju, da bi bombardirali njegova oporišča, tedaj bi mi ostalo samo dvoje alternativ — ali umik iz Koreje, ali pa siguren poraz.” Ker angleška politika odločno nasprotuje bombardiranju komunistične Kitajske, je slišati zdaj ugibanja, da bo angleška vlada najbrže uvedla disciplinarno akcijo proti generalu Robertsonu. Razne drobne norice iz Clevelanda in te okolice OFENZIVA KOMUNISTOV JE V POLNEM RAZMAHU Ob zavezniške črte je butnilo 700,000 komunistov, ki potiskajo zaveznike nazaj proti 38. vzporedniku. G 1 Poizvedovalni kofifeh Cunk Stanko, Fargout 14, p, Flattach im Moelltal, Austria, Europa, kjer živi s svojo družino bi rad izvedel za naslov svojega brata Franka Cunk in sestre Uršule poročene Grlak, ki živita baje nekje v Clevelandu. Če sama bereta gornjo prošnjo ali če kdo drugi ve za njih naslov, je prošpn, da sporoči na gornji naslov. ■----o— ---- Naslednik senatorja V andenberga LANSING, Mich. — Governer Kitajski komunisti masakrirajo ljudstvo TAIPEI, Formoza. — Nacionalistično ministrstvo obrambe Williams bo imenoval najbrže j t poroča, da so komunisti umorili časnikarja Blaira Moody-a, po- I Tri Ttjfl lian I v petih vaseh slehernega prebi-! rqčevalca detroitskega lista De- valca — moškega, ženo in otro- troit News v Washingtonu, za Ena modra beseda za otvori-^ka, — skupaj 1300 oseb. Omenje- naslednika senatorju Vanden-tev sezone o pisarenju te kolo- ni so bili masakrirani 9. aprila, 'bergu. he: Ako bi videli sami sebe v i --- r: "... 1 ^ ~ ------ --- ------ taki obliki, kot nas vidijo dru- DIVIZIJSKI INŽENIR LOUIS L. DRAŠLER §i> bi nam ne bilo nič pomaga- . ... . _ _ , __ __ , __ p NAZNANJA GRADNJO IN POPRAVE CEST Množica je sprejela predsednika Trumana s tuljenjem, ko je stopil v javni park k baseball igri. WASHINGTON. — Predsednik Truman je bil 20. aprila pozdravljen s tulenjem, ko je vstopil v stadion v Washingtonu, kjer je vrgel prvo žogo v baseball igri med washingtonskimi Senatorji in newyorskimi Yan-keeji. Ko je predsednik stopil v park je bilo le malo aplavza od strani množice, pa še tisti aplavz, koli-kor ga je bilo, je bil pomešan s tulenjem. časopis Washington Evening Star poroča, da je bil to “eden najhladnejših sprejemov, ki jih je bil še kdaj deležen kak predsednik pri žogome-tu”. Ko se je pričela osma igra — (inning) in ko se je po zvočnikih pozvalo množico, naj ne odhaja, dokler ne odide predsednik izvstadiona, pa je začela množica tuliti predsedniku. ho, ker ne bi verjeli, da prav vidimo. CLEVELAND. — Mr. Louis L. Drašler, inženir 12. divizije, Slišimo, da je bil oni dan ge- je naznanil, da se bo s 1. julijem herai MacArthur v Washingto-1 pričelo z gradnjo novih cest in hu, pa da tisti čas ni bilo na g popravljanjem starih, za kar spregled ne predsednika Tru-'je določenih 9 milijonov dolar-h^ana, ne ministra Achesona.1 jev. Ta dela se bodo vršila v Sta se najbrže skrila. Cuyahoga, Lake in Geauga o- * * * krajih. * Ta sta vedela, da je general1 Med temi deli so večja dela tam. nekje blizu, kajti generala sledeča: Memorial Shore way Pozdravilo 17 topovskih salv. med E. 22. cesto in Gordon Par-^rmenje topov je segalo prav kom, kar bo stalo približno do Bele hiše. $5,500,000. — Razširjenje ceste Route 42, od Ridge Rd. do Parme in štiri in pol milje do kraja Strongville, kar bo stalo $1,050,-000. Zgradili se bodo tudi novi mostovi v Middlefieldu in Geauga County, ki bodo stali $78,000. — Nanovo bodo zakrpali in zalili, kje bo potrebno, ceste od Willoughby viadukta do Paines-ville; popravljena bo Route 174 — Lake County line do Chardon Rd., kakor tudi mnogo drugih cest. NAJNOVEJŠEVESTI TOKIO. — Kitajske rdeče horde so naredile veliko vrzel v zavezniški črti v centralni Koreji ter vdrle skozi preko 38. vzporednika. Zavezniki so bili prisiljeni umakniti se 15 milj. Sovražnik je imel velike izgube. WASHINGTON. — Najvišje sodišče je s šestimi glasovi proti dvema odločilo, da zavrne apel sedmih nacijskih vojnih zločincev, ki so bili v Nemčiji obsojeni v smrt na veša-lih. CHICAGO. — Charles A. Dawes, bivši podpredsednik Zed. držav, je umrl včeraj na svojem domu v Evanstonu. Podlegel je srčnemu napadu. Bil je star 85 let. DETROIT. — Tukaj je štrajk Voznikov in ostalih uslužbencev.. poulične železnice in avtobusov. TOKIO. — Kitajski komunisti so pričeli v nedeljo svojo dolgo pričakovano protiofenzivo. Na 75 milj dolgi fronti so Kitajci prodrli preko Imjin reke. Eri sektor zavezniške fronte je bil prebit ob prvih napadih v nedeljo zvečer. Toda opolnoči je bila vrzel na centralni fronti severnozapadno od Hwachon jezu zamašena. Poveljnik čet Zdr. narodov, gen. James A. Van Fleet je izjavil, da so njegove čete pripravljene na vse, kar morejo komunisti vreči na fronto. Zavezniške čete na centralni fronti so bile v boju na nož, toda komunisti so kljub temu prebili njihovo črto; opolnoči je bila vrzel zopet zamašena. Zavezniško poveljstvo naznanja, da so se vršili v nedeljo vroči boji talska sila je pobila 1800 komunistov. Poveljstvo naznanja, da se zavezniške čete v redu umikajo. Odstop angleških ministrov Bevana in Wilsona Bevan je odstopil, ker je vlada sklenila računati ljudem polovično ceno za očala in umetno zobovje. LONDON. — Aneurin Bevan, angleški delavski minister in ognjevit levičar, je izstopil iz kabineta premierja Attleeja. — Kmalu za njim je še izstopil minister Harold Wilson, pred-v zapadnem sektorju, severno in Bednik odbora za trgovino. Be- zapadno od Yongchona. Ob vsej črti se pomika proti fronti kitajska pehota, truki in artilerija in glavne kitajske čete so že na svojih položajih. TOKIO. — 700,000 mož močna van, ki je bil poprej premogar in ki je imel ambicije, da bi postal premier, je odstopil, ker je vlada sklenila, da se bo ljudem računala polovična cena za očala in umetno zobovje, kar je bi- komunistična armada je potiš-1 ^os^ei brezplačno. Poda to nila včeraj čete Združenih naro- 4e postranska zadeva; Bevan dov nazaj proti 38. vzporedniku,'J6 odstoP11 v prvi vrsti zaradi kljub temu, da sta zavezniška'Ads°kega vojaškega proračuna. artilerija in zračna sila pobili! --o----- ogromno število napadalcev. j DECATUR, Ga. — Na poslop-železo zavezniških topov je ju, ki še ni bilo dograjeno, se je trgalo meso človeških valov, ki sesula 25 ton težka streha, ki je so butali na 95 milj dolgi fron- pokopala pod seboj štiri delav-ti ob zavezniške črte. Samo le- ce ki so bili vsi ubiti. P. ZENKL, BIVŠI BENEŠEV PODPREMIER, JE Z, ŽENO NA OBISKU V CLEVELANDU CLEVELAND. — Danes in jutri, 24. in 25. aprila, bo v Clevelandu Peter Ženki, znani nasprotnik komunistov in predsednik Ameriškega odbora za osvoboditev češkoslovaške. Za časa svojega bivanja v Clevelanu bo gost Pilsener Brewing Co., ki vari znano plzensko pivo v Ameriki. Dr. Ženki je bil tri termine župan mesta Prage. — Bil je eden vodilnih članov stranke dr. Edvarda Beneša, bivšega predsednika Češkoslovaške. Bil je podpremier češkoslova.-ke vlade v onih usodnih dneh, Društveni asesment— Jutri je 25. v mesecu in vsak društveni člani in članica bi morala že vedeti, kaj pomeni ta datum vsak mesec. Ne pozabite poravnati svojega asesmenta, ker s tem v prvi vrsti koristite sebi, obenem pa tajnikom malo olajšate njih delo. Peta obletnica— V četrtek ob 8:30 bo v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Antona Starc v spomin pete obletnice njegove smrti. Popravek— V naznanilu o smrti Franka žagarja bi se moralo glasiti, da zapušča sestro Ano Traven in ne Antonijo, kot nam je bilo pomotoma poročano. Na potu v Jugoslavijo— -Na parniku Queen Elizabeth so v petek odpotovali v Jugoslavijo na parmesečni obisk — Mrs. Elizabeth Ratkovich s sinom Milanom v Selnico pri Mariji Bistrici, Mrs. Guelielmina Winiecki Benša v Gorico in Mr. John Mužga, ki potuje na jugoslovanskem parniku Hrvatska, v Prežganje pri Litiji. Potujejo s posredovanjem tvrdke Kollan-der. Srečno pot in zdrav povratek! Zaroka— Zaročila sta se Miss Dorothy Sterk in Mr. John Glavič Jr. — Zaročenka je hčerka Mr. in Mrs. John Sterk iz 900 E. 73. St., zaročenec je sin Mr. John Glaviča iz 1075 E. 64 St. Bilo srečno! Nastopil pred novimi naseljenci— Preteklo soboto zvečer se je šolska dvorana pri Sv. Vidu napolnila z novimi naseljenci, ki so prišli poslušat gl. blagajnika Lige in gl. tajnika' KSKJ Mr. Josepha Zalarja iz Jolieta, 111. Sestanek je bil prav prijeten in poučljiv in se je završil z veselim petjem vseh navzočih, z o-krepčili in prosto zabavo. — Razen Mr. Zalarja, ki je imel glavni govor ta večer, so nastopili še predstavniki clev. podružnice Lige in drugi. Razen nekaj starejših je stoloravnatelj Jože Grdina poklical k besedi tudi več odličnih novih priseljencev. — Prepričani smo, da je Mr. Zalar odnesel s seboj naj lepše vtise, prav tako smo tudi prepričani, da je Mr. Zalar naredil na nove priseljence zelo prikupijiv vtis. Roparski napad na rojaka— V noči od sobote na nedeljo so neznani lopovi napadli Pogačnika Viktorja. Viktor se je vračal z obiska pri prijateljih. Nasproti bolnice na oglu E. 49. St. in St. Clair Ave., ga je dohitel avto, iz katerega so stopili trije neznanci in zahtevali od Viktorja denar. Eden od napadalcev je govoril nemško. Pogačnik jim je dopovedoval, da denarja nima, hoteli so mu vzeti obleko. Fant je izkoristil priliko in stekel, da bi se rešil lopovov. Pri E. 53. cesti jo je potegnil v neko hišo, lopovi pa za njim. Umaknil se jim je na stopnice, ko ga le niso pustili se jim je postavil po irobu. Prvega je kresnil po gla- ko je zagrnila češkoslovaško železna zavesa. Dr. Zanki je bil dvakrat jetnik totalitarcev. šest let je bilipri miru zaprt v nacij skjem koncentra-' cijskem taboršču, pozneje pa ^VeVeJmTpo sioJnT- !T!C!.Vt ™ komu:;cah. Ropot je zbudil stanoval- nistov. Po svoji resignaciji kot podpremier je postal jetnik v jce, nakar so lopovi pobegnili in . I odnesli pobitega paidaša s seboj lastni hiši, odkoder se mu je po- srečilo pobegniti leta 1948 s svojo ženo Paulino. Dosegel jej srečno ameriško zono v Nemči-| ji, odkoder je prišel potem z ženo v Ameriko. Šest ubitih v živilskih izgredih v Indokini SAIGON, Indokina. — Francoske čete so v zadnjih bojih po- Dr. Ženki in njegova žena ži- bile 300 komunistov, 600 so jih vita zdaj v Washingtonu. jpa zajele. Ameriška Domoviima " "1 ira *1 ,I1 M » ...— t ic-zm ^—»«<>ivi» 6117 St. Clair Ave. HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and English Editor: Mary Debevec Editor in Chief: Anton Sabec; Mg. Editor: Frank A. Turek; Associate Editor: Vinko Lipovec NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50._____ metni, da se ne bodo preveč vezali z njim. Mi pravimo; Dobro, kadar podpro državnike, ki jim lahko popolnoma zaupamo. Toda zato je pa tudi potrebno, da nemudoma zahtevajo od tega odpadlega, toda neskesanega komunisti, o katerem dejansko nihče ne ve, ali je iskren ali pa samo zakrinkan izzivač, pojasnilo.” Ugledni francoski list opozarja zahodni svet na nevarnost, v katero se podaja, ko sprejema v vrste braniteljev svobode komunističnega nasilneža in diktatorja. Dogodki v Albaniji so torej delno doprinesli k boljšemu poznavanju Titove igre. SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $lu per year; $6 for 6 months; $3.50 for 3 months. BESEDA IZ NARODA Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879. Letna seja Podružnice Lige v Chicagu denarjem iz Marshallove pomo- * či deset nemških kmetijskih šol. Vsi poizkusi s slovenske strani, dobiti kmetijsko in gospodinjsko šolo, so bili zavrnjeni. Navajali so vedno iste vzroke, da bi Slovenci bili s tem postavljeni v nevarnost, da bi bili vzgojeni za iredentiste.” V tej zvezi si dovoljujemo zapisati, da je nujno potrebno, da predstavniki slovenskega naroda v svobodnih ZDA ponovno opozore merodajne ameriške či-nitelje na ta dejstva. Niti drugi ameriški ljudje, najmanj pd mi ameriški Slovenci nismo volj- J K sodobnim svetovnim problemom No, pa se danes pogovorimo o) žel od Sredozemskega morja doi u MoLni mi amensKi oiovenci mbinu ba spremeniti. Saj bomo. Nekaj ^ ^ g m denarjem pod_ sto m malo cez dolarjev imamo ’ J .. No. 81 Chicago, 111. — Prvo soboto v ____________________aprilu je imela Podružnica Lige Tue« April 24, 1951! slovenskih katoliških Amerikan-1 cev v Chicagu svoj občni zbor, Pojde Tito na pomoč albanskim komunistom? Že dalj časa prinaša svetovno časopisje vesti o nemirih v Albaniji/ Nemire menda podpirajo albanski nacionalisti, ki bi radi zrušili komunistično vlado Envera Hodže. Nemiri v Albaniji pa niso zanimivi samo v toliko, v kolikor kažejo notranjo šibkost komunistične vlade v tej deželi, ampak morda celo bolj zato, ker so znova postavili na dnevni red Titovo razmerje do Zahoda. „ Titovsko časopisje je se do nedavnega obtoževalo albanskega komunističnega poglavarja in nekdanjega lito-vega velikega prijatelja Envera Hodžo, da namerno povzroča mejne spopade in izziva Jugoslavijo. Albanijo so slikali kot glavnega in najbolj zagrizenega Titovega sovraz- Tl llc£l Ko pa je sedaj za albansko komunistično vlado nastopila nevarnost in obstoja celo možnost notranjega prevrata je Titova propaganda začela klicati na pomoč in vpije v svet, naj vendar ne dovoli, da bi “reakcionrji” ogrožali mir na Balkanu. Ti pozivi so namenjeni v prvi vrsti Zahodu. Tito skuša namreč prepričati Zahod, da bi nadaljevanje notranjih nemirov v Albaniji utegnilo izzvati Sovjete, da bi šli v Albanijo.delat mir in red. „ V “Borbi,” glasilu jugoslovanske komunistične stranke je napisal Titov propagandni glavar Vladimir Dedijer dolg članek pod naslovom “Nevarna igra z Albanijo” v katerem napada “reakcijonarno” Italijo in Grčijo, češ da podpirata albanske nacionaliste v borbi s komunizmom in soravljata v nevarnost vlado Envera Hodže. Dedijer piše: “V zvezi s položajem v Albaniji vznemirjajo posebno jugoslovansko javno mnenje nekatere stvari, v katerih se skriva velika nevarnost za mir na Balkanu in na svetu sploh. Na eni strani so to temni načrti Sovjetov, na drugi pa nenavadna napadalnost nekaterih inozemskih krogov, ki ogroža Albanijo in njeno svobodo. ’ “V zadnjem času, ko zgublja vlada Envera Hodže bolj in bolj tla pod nogami, se je okrepila delavnost albanskih reakcionarnih emigrantskih krogov, posebno Džafera Deve in Ismaila Vrlacija.” “Izkoriščujoč gostoljubje Italije izdajajo ti ljudje svoje časopise in letake, ki jih nato s pomočjo letal trosijo nad Albanijo . . .” Samo v februarju so ta letala 17 dni metala letake skoro nad vsemi kraji v Albaniji. Albanija jih je sprejela s protiletalskim topništvom. Policija je prepovedala prebivalstvu izhod iz hiš, dokler niso bili vsi letaki pobrani. Letala so pripeljala tudi več oboroženih skupin, ki se sedaj bore s komunisti v Albaniji. Podobne namene proti Albaniji kažejo tudi nekateri krogi-v Grčiji.” Dedijer povdarja, da prihajajo nemiri v Albaniji Sovjetom prav kot nalašč, nato pa zaključuje. “Nevarnost novega prevrata v Albaniji bi mogla pripraviti ne samo komuniste, ampak tudi druge rodoljube in demokrate, ki ne marajo povratka k staremu, da izberejo manjše zlo.” Pri tem misli na tesnejšo naslonitev na Sovjete. (Dedijer smatra torej stalinistično Albanijo za manjše zlo od demokratične! Op. ured.) v ( . „ Dedijerov napad na italijanske in grške “reakcijonarje, ki nameravajo vreči komunistično (stalinistično) vlado v Albaniji, je vzbudil pozornost tudi na Zahodu. Pariški list L'Aurore je prinesel zadnjega marca uvodnik pod naslovom “Neprijetna Titova inicijativa,” v katerem se sprašuje, kakšno vlogo igra Tito. Takole piše: “Včeraj je glavni beograjski dnevnik “Borba,” 'uradno glasilo jugoslovanske komunistične stranke hudo napadel Italijo in Grčijo. Zakaj? Če bi njemu verjeli, bi morali verjeti, da ti dve državi spravljata v nevarnost albansko svobodo. Tako prihaja Tito na pomoč nasilni vladi Envera Hodže, enega izmed balkanskih Stalinovih stvorov. Vsakovrste stvari smo že doživeli.” “Če ta dogodek ne bi mogel imeti težkih posledic, bi nas utegnil spraviti samo v smeh. Ker ta nepričakovani vitez (Tito) ne namerava drugega kot podjarmiti albansko državo. To je zgodba lopova, ki v strahu, da ga njegova tekmeca ne bi prehitela, kriči: Držite tatu! Dobro! Takšnega zadržanja Titu ne smemo dovoliti. Ono je tembolj obsojanja vredno, ker niti De Gasperi niti Venizolos nista pokazala nikdar kake namere po osvajanju. Kakšne posledice bo imela ta Titova neprijetna inicijativa? Odlično bo služila Stalinu in njegovim načrtom, Stalin je lahko zadovoljen, da je Beograd objavil te izmišljene spletke. Odslej bo imel Georgijec opravičilo, če bo po Hitlerjevem zgledu napada na Prago, nekega dne “vzel v svoje varstvo” Tirano. Na drugi strani pa ta napad onemogoča sklenitev grško-turško-italijansko-jugoslovanskega dogovora, ki naj bi bil temelj uspešni obrambi evropskega Jugovzhoda pred rdečim napadom. Sicer pa, ali ni Tito pred nekaj dnevi skozi usta Moše Pijade izjavil, da se ne mara priključiti nobeni skupini. Če hoče ostati usamljeni junak, kako se potem upa iskati na Zahodu pomoč v denarju in blagu, ne da bi pri tem sam nudil kakršnokoli uslugo? Zavezniki morajo biti pa- ali kakor tu pravijo, svojo letno sejo. To je bil prvi redni občni zbor, kajti naša podružnica je stara komaj leto dni. Zato pač ni bilo pričakovati iz poročil odbora kakih posebno velikih uspehov. Pa so kljub temu bili. Podružnica je le počasi rasla v številu članov in pa v delu. Saj Liga prav za prav vpisanega članstva nima, kajti vsakdo, ki ima usmiljeno in krščansko srce do svojega trpečega brata, sme zraven. Od nas novih, ki nas je sedaj v Chicagu nekako sto deset — vštet je tudi otroški naraščaj —, nas je sprva hodilo na sestanke bolj malo, a sčasoma smo se pa le ogreli. Ko smo pa novi pričeli prihajati na sestanke, smo pa ugotovili, da tistih, ki so to ligo ustanovili, ni več zraven. Začelo je na nek način veljati, da je Liga le stvar “ta novih.’ Pa seveda to ni nič res, kajti naša skupna stvar je. Poleg vsega pa moramo tudi mi sami priznati, da nismo pripeljali na sestanke tudi staronase-Ijencev, ker nam je bilo malo nerodno, da bi videli našo počasnost v odštevanju “davka” ali pa v pripravljanju naše igre. No, na tem zadnjem sestanku smo pa sklenili začeti delati boljše, tako da bodo mogli vsi priti zraven. Dosedanji predsednik Mr. Leo Mladic je predsedništvo odložil. Pravi, da bo vedno rad pomagal pri Ligi, le da si pri svojih sedemdesetih letih ne mara več nakopavati predsedniških skrbi. Mi bi sicer ne uganili njegovih let, če jih ne bi sam povedal, kajti s tako mladostno neugnanostjo in nesebičnostjo je delal kot predsednik Lige, da je bil in m.m je vsem novodošlim lahko v vzgled in pobudo. Na tem mestu se mu prav iz srca zahvaljujemo. Za njegovo delo smo se. oddolžili s tem, da smo ga izvolili za častnega predsednika Lige v Chicagu. Novoizvoljeni predsednik je Frank Vavpotič. Frank se je že z vsem srcem zavzel za stvar in ni skoraj večera, ko ne bi imel kakega opravka zaradi Lige. Mi odborniki se kar bojimo, kdaj nas bo zopet poklical na sejo, kjer bo prinesel kake predloge in načrte za boljše sestanke, za igro in kaj podobnega. Ostali odborniki so pa naslednji: -podpredsednik — John Mlakar, tajnik — Jože Bernik, blagajnik Martin Mlakar, odbornik — Bore Erman, zapisnikarica — Mimica Željko. Vsi upamo, da bo podružnica, vedno živahneje živela, kar bo v korist celi slovenski skupnosti v fari sv. Štefana in še izven nje. Posebno novodošli smo dolžni dati svoj delež k nadaljevanju slovenskega življenja v tem koncu Chicaga. S takim delom se bomo oddolžili vse,m, ki so nam doslej pomagali, predvsem pa farnemu župniku patru Lenartu Bogolinu, ki nam je doslej vedno tako rad pri vsem pomagal. Tako kot se mu je občni zbor zahvalil, se mu še posebej sedaj tu zahvaljujemo. Ob koncu moramo še priznati, da nas malo peče vest, ker smo manj pomagali vedno suhi blagajni patra Bernarda v New še od igre “Pri belem konjičku, nekaj boljša bo bodoča zbirka 'davka” kot je bio doslej, nekaj bo prinesla prireditev v Jolietu 29. apr., kjer bomo ponovili našo igro, no, pa bomo vsaj dno pokrili v blagajni patra Bernarda. Seveda, če ta le ni preveč velika. . . Tajnik. “Triglavske strmine” pirali avstrijsko nemštvo za to, da tepta osnovne človeške pravice našim ljudem. Prav in potrebno je pa tudi, da posamezni vplivni slovenski ljudje pišejo svojim senatorjem in poslancem in jih opozore na to. Naša narodna dolžnost nam to narekuje in bratje ter sestre na Koroškem to od nas tudi upravičeno pričakujejo. Carantanus-Americanus. Cleveland, O. — Norwood kino bo predvajal v četrtek 3. maja slovenski film “Triglavske strmine.” Ta film je bil izdelan še v času pred vojno in je verjetno marsikateremu med nami že Prikazuje življenje na RAZNE VESTI Slabi “botri” Dne 7. februarja so prenočili istem hotelu v Feusisbergu v znan. Švici Vladimir Dedijer, znani slovenski zemlji, njene ljudi in Titov propagandist, Peleš Mom- pokrajino. Glavni del filma se odigrava v naših gorah — v Triglavskem pogorju. Znana gornika Jože Čop in Miha Potočnik plezata preko Severne triglavske stene na vrh Triglava. Prepričan sem, da bo film posebno drag onim, ki so komaji pred nedavnim prišli sem v Ameriko, katerih spomin na lepote1 naših slovenskih gora je še živ, katerih misli ponovno hodijo iskat utehe v nekdanje dni v domovini, zanimiv bo pa prav gotovo tudi za one, ki lepot naše rodne slovenske zemlje ne poznajo iz lastnega izkustva. Pridite, ne bo vam žal! Anton Grdina, St. Slovenska Koroška Enakopravnost Slovencev na Koroškem na srednješolskem področju — po švicarskem poročilu. Pred nedavnim časom smo poročali, da je dober prijatelj Slovencev sploh in posebej še koroških švicarski pisatelj in katoliški duhovnik g. Leo Schmid: napisal v znano švicarsko revijo “Schweizerische Rundschau” zelo pregleden in stvaren članek o današnjem položaju Slovencev na Koroškem. Ker imamo sedaj članek pred seboj, prinašamo v informacijo svojih bralcev za danes iz njega tisti del, ki govori o srednjem šolstvu na Koroškem. Takole je zapisal: “Koroška dežela vzdržuje S pomočjo Marshallove pomoči deset gimnazij- Slovenski manjšini ni niti ena gimnazija na razpolago. Tako stopajo otroci kot Slovenci v prvi razred, da potem kot Nemci zapuste gimnazijo, ker ravno v najvažnejši dobi svojega razvoja o svojem narodu in njegovi kulturi niso nič slišali ali pa samo negativna (odklonilna) mnenja. Nad 200! slovenskih gimnazijcev je zato sedaj na šolanju v Jugoslaviji. Slovenski, dobri katoliški starši so prisiljeni, da zaradi materinščine in narodne zvestobe izročajo svoje otroke komunistični vzgoji, in to samo zato, ker zaradi nestrpnosti na Koroškem poleg desetih nemških gimnazij ni prostora za eno slovensko gimnazijo.” V nadalnjem delu svojega članka pisec pproča o prošnji koroških Slovencev za ustanovitev sloven, gimnazije, katero so vložili pred dobrim letom dni, pa čilo, vodja jugoslovanske tajne policije UDV v Švici, Stanislav Stanojevič, njegov namestnik, Mile Dulac iz Beograda, Drago Kunc iz Dusseldorfa, Punonie Ložo, Italijan, ki stanuje v Bernu in Schappe Josef, Nemec iz Dusseldorfa. — Schappe Josef je znan nemški komunist, ki je iz stopil iz zapadnonemške komunistične stranke in osnoval novo, neodvisno nemško komuni-otično stranko. — V hotelu so izjavili, da se jim je na poti pokvaril avtomobil in da so ga dali v neki vasi v popravilo. Kasneje je bilo ugotovljeno, da to ni res. Ti komunisti so imeli v hotelu konferenco, o kateri so želeli, da bi ostala tajna. Kaj so na konferenci razpravljali, ni znano. Sklepajo, da so dajali jugoslovanski komunisti Schap-peju navodila, kako se od Moskve odpade in osnuje samostojno stranko. Ker pa Schappe nima niti vojske niti policije, kakor jo ima Tito, bo njegove samostojne komunistične stranke kmalu konec. Moral bo poiskati na zapadu kakega bolj petičnega botra, kot je Tito, ki sam rabi pomoč. tem, kaj svet lahko pričakuje od tega, ker je predsednik Truman odstavil generala MacAr-thurja. Vojna na Koreji se bo nadaljevala v omejenem stanju, pa le, če bodo komunisti pri volji za to. Zapadni zavezniki bodo bolj edini, ker je odstranjen MacAr-thur. Ta je namreč zahteval, da se kitajske komuniste stre, preden bodo nevarni naši varnosti. To ni bilo po volji ne Angliji, ne Franciji. Prva se boji, da ji bodo Kitajci vzeli Hong Kong in Malajo, drugi se boje pa za Indo-Kino. Ne vidijo, da jih bodo vseeno izgubili, kadar se bo zdelo Kitajcem vredno seči po njih. Evropa zdaj upa, da se bo hi treje oboi-oževala proti Stalinu. MacArthur je videl oboje, Evropo in Azijo važni za obrambo, Angleži in Francozi vidijo važno za obrambo samo Evropo. Morda je Stalin hotel prav to doseči. MacArthur je svaril, da ne bo Pacifik naš branik, ako postane Daljni vzhod dovolj močan. čas bo pokazal, v koliko je imel prav, ali so imeli prav Angleži, katere naša vlada posluša. Ta sprememba v Zed. državah se čuti ali pa se bo čutila po vsem svetu. Francozi pravijo, da kadar Ameriko skrbi, se praska ves svet. Angleška socialistična vlada, se veseli. Angleški voditelji niso marali vojne s kitajskimi komunisti na noben način. A-merika bi morala svojo pomoč Evropi deliti s pomočjo Aziji. Angleži hočejo s kitajskimi komunisti barantati za mir, da bi rešili vsaj nekaj svojih kolonij Ameriška pomoč se malo pozna Stalin sedi na sredi med Za-padno Evropo in Daljnim vzhodom. Vrvice vleče na vse strani, enkrat potegne v Evropi, drugič v Aziji. Povsod zapleše jo, kjer potegne. Hotel je zakuriti v Berlinu, da bi se polasti. Zapadne Nemčije. Ameriška zračna transportacija mu je namen preprečila. Zanetil je voj no v Koreji z upanjem na zmago in da se potem polasti Japonske. Zaenkrat se mu to ni posrečilo. Komunisti v Vzhodni Evropi izgubljajo na ugledu in komunisti na Koreji ginejo. — Priporočljivo, zelo priporočljivo bo zdaj paziti na Stalinovo pri hodnjo potezo. Ako pogledamo na zemljevid južno od Moskve, vidimo 15 de- Daljnega vzhoda, razdalja je 5,000 zračnih milj. Stalin gleda! z obema očesoma na te dežele.. Kar poglejmo, zakaj pričakuje tam Stalin precej velik kos zase. Egipt zahteva, da se Anglija umakne od Sueškega prekopa. Tukaj je pa glavna baza za obrambo Srednjega vzhoda. Zapadne zaveznike to skrbi. Izraelci so pravkar bombardirali Sirijo. Druga arabsko-ju-dovska vojna je prav lahko mogoča. Jordanija se hoče združiti z Irakom ter požreti Sirijo in Lebanon, da bi tako nastJla ena velika arabska država. Saudska Arabija pa ne mara nobene tekmovalke. Možno je, da se dvignejo vsa arabska plemena, drugo proti drugemu. Perzija je v zmešnjavah. Komunisti zahtevajo, da se Angleži umaknejo iz oljnih polj. Drugi Perzijci niso sicer ravno proti Angležem, hočejo pa več denarja za svoje olje. Afganistan je v sporu s Pakistanom in Pakistan je sprt z Indijo. Burma ima na vratu kitajske komuniste. Indo-Kina je v vojni in sicer se tepejo Francozi, ki so kolonisti, s komunisti. Na Malaji je vojna med komunističnimi komunisti in Angleži. Kamorkoli Stalin pogleda, se mu nudi prilika dobiti lep kos zase. Stalin hoče dobiti olje in v tej želji ^si bo morda izbral Perzijo, ^erzijski parlament je odglaso-val, da bo podržavil olje, ki ga sedaj črpa iz zemlje angleška družba. Amerikanci in Angleži učijo Perzijce, kako lahko “podržavijo’ olje, ne da bi izrinili Angleže. Premier Hussein Ala bi rad nove volitve, zato namerava razpustiti parlament. Komunisti čakajo na besedo iz Moskve. Tako je Perzija danes sod smodnika. Treba je samo majhne iskre, da se sod razleti. Ker je bila reklama o pomoči velika, so ljudje pričakovali, da bo vsak nekaj dobil. Ker pa je bila Slovenija od suše menda najmanj prizadeta in ker kmetje že prej niso imeli živilskih kart, se ameriška pomoč na kmetih sploh ne pozna. Tistih 60 dkg neočiščenega sladkorja, ki so ga dobili otroci pod 10 letom starosti. je napravilo več razburjenja kot koristi. Ljudje pravijo, da spravljajo Titovci hrano V magazine za Ruse, ko pridejo v Jugoslavijo. Jezijo se na Ame-rikance, češ da podpirajo Tita in njegov režim ne pa ljudstva. Iz Tolmina je nekdo pisal: “Amerikanci naj vzamejo, kar so nam dali (Tita in njegov režim) in vrnejo, kar so nam vzeli (svobodo), pa ne bomo nikoli rabili njihove pomoči.” Velika Britanija uvaža premog Čeprav spada Velika Britanija med največje proizvajalce premoga na svetu in tudi izvaža znatne količine premoga, je prišla v letošnji zimi v velike težave v lastni preskrbi s premogom še danes ni rešena. Ker je naš Primorana je uvažati premog, list o tem že pisal, zato tega tu-j V zadnjem času je uvozila pre-kaj ne navajamo, pač pa naj na-’cej jmemoga iz Združenih držav, vedemo iz Schmidovega članka'sedaj pa je prvič začela uvažati še tisti del, ki govori o kmetij-1 premog tudi iz Indije in afriške šolstvu. O kolonije Nigerije. Z obema tema V začetku marca je bil podpisan v Beogradu sporazum o ribolovu med Italijo in Jugoslavijo. Italija bo plače vala jugoslovanski vladi 600 milijonov lir (nekaj nad en milijon dolarjev) za pravico, da bomo smeli italijanski ribiči loviti tudi v jugoslovanskih vodah. Davki bodo letos še višji Ker Titovci ne morejo več tako javno, kot so doslej, naganjati kmete v zadruge, so začeli na kmete izvajati pritisk z davki, preizkušenim sredstvom za brzdanje kmetov. Kmetu J. F. iz P. so za letošnje leto naložili 84,000 dinarjev davka. Ta kmet ima v hlevu 14 glav živine. Če jo proda po uradno določenih cenah, dobi zanjo kakih 110,000 — 120,000 dinarjev. Tako mora torej prodati skoro vso živino, da plača davke, ali pa vstopiti v zadrugo. Izgleda, da bodo letos davki tisti, ki bodo “kot močno orožje v rokah ljudske oblasti proti kulakom” tista sila, ki bo gnala kmete v kolhoze. Kapucini v Sloveniji so veliki reveži Med chihovniki v Sloveniji so naj večji reveži kapucini. Nima-cerkvah ne jo živilskih kart, v --------- — r--------- . - - v smejo pobirati milodarov, bire vici ni bilo nobenega sedeža, 111:1 Yorku, kot bi radi. To bo že tre- skem strokovnem šolstvu, u kolonije iNigenje. z* ooema tema smejo pooirau mnuučuuv, unc viti ---- tem pravi naslednje: | deželama je sklenila pogodbe o'so prepovedane. Kdor more, naj njegovi desni je bil pa stol pia “Enako vzdržuje Koroška z dobavi velikih količih premoga, jim pomaga. zen. . . ___________________^ Stalin lahko nahujska Pakistan v vojno proti Indiji. Ako bi zmagal Pakistan, bi prišel Stalin do Indijskega oceana. Do morja bi Stalin rad in sicer tam, kjer nikoli ne zamrzne. Provinca Kašmir bi bila pripravna točka za Stalina. Del Kašmirja ima Pakistan, bi rad vsega. Ded Kašmirja ima tudi Indija, pa bi rada vsega. Ruska meja je takoj onstran Kašmir-ske doline. Stalin lahko stori naslednje: V Pakistanu postavi vojaško vlado z nekaj mahinacijami. — Potem bi Pakistan začel vojno z Indijo za Kašmir. Moskva bi obljubila Pakistanu vso pomoč. Lahko je pa tudi mogoče, da bi' Moskva obljubila pomoč Indiji v boju za Kašmir, ako bi Indija Moskvi več obljubila kot bi mogel Pakistan. Torej — kdo da več. Toda če bo hotel dobiti Stalin trdna tla v južnovzhodni Aziji, mora biti najprej gotov komunistične Kitajske. Ta je sedaj najbolj važna za Stalina in njegov pohod v južno in vzhodno Azijo. To je ameriški general MacArthur dobro videl in je zahteval, da se najprej stre kitajske komuniste, ki so trenutno najbolj nevarni svetovnemu miru. Ampak Angleži in ameriška vlada niso videli v isto smer z generalom in moral je v pokoj. Stalin ima morda tudi težave s svojimi podložnimi in sicer zastran nasledstva. Eksperti trdijo, da bo Stalina nasledil oni. ki sedi na njegovi levici ob javnih zasedanjih. Stalin menda to tudi ve in j0 oni dan eno zagodel vsem skupaj. Pri seji najvišjega sveta, se je Stalni vsedel na sedež ob prehodu tako, da ob njegovi le' L /lMERi$kyi Domovi m r»ikyi i a AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Slovenci in Slovenke v Kanadi! Prispela je pošiljka “Koledarja Svobodne Slovenije”.— Dobite ali naročite ga pri gospodični Anici Dolenc. Stane $3. — Ker je število izvodov >menjeno, pohitite z naročilom, če hočete Koledar za gotovo dobiti! Pri gdč. A. Dolenc dobite lahko tudi msgr. M. Škerbca “Rdečo zver pijano krvi” ta ceno 40c. Naj ne bo med novonase-Ijenci nikogar, ki ne bi imel teh dveh resnično zanimivih knjig! Dopisi in drugo Uspela prireditev Toronto, Ont. — Moliere je res morda že preživet, more pa nas s svojimi dinamičnimi dialogi kakor tudi z nepričakovanimi razpleti dejanja znova in znova navdušiti. Moliere je res oče komedije. Ob njem se mora ustaviti vsak zgodovinar gledališke umetnosti, saj je njegov vpliv za razvoj oderske umetnosti v resnici velik. Moliere je pionir, pa obenem že tudi mojster. Od sile črti skopuhe, oderuhe vseh vrst, posebno pa še advokate in zdravnike. Na te zliva cele plohe zbadljivk, z žgočo satiro jih klofuta, kjer le more. Ta, včasih skorajda pretirana strast, ga vse prerada zavede v skrajnosti. Tako iz dejanja največkrat izstopa en sam klaveren junak. Prikazana in analizirana je le ena človeška hiba, zato drugim značajem primanjkuje jasnejše karakterizacije. Vkljub ali pa ravno zaradi teh pomanjkljivosti pa stavlja vsaka vprizoritev Molierovega dela na igralce precejšnje zahteve. En sam napačen povdarek ali pa zastoj v dvogovoru utegne spremeniti smisel. Moliere je močno francoski, je duhovit, je prožen. V zadnjih dveh pojmih je obsežen ves njegov genij. Torontska vprizoritev Skapi-novih Zvijač pomeni uspelo prireditev in veder večer, za človeka s kritičnim očesom pa brez dvoma nadpovprečno diletantsko vprizoritev, ki bi se ob skrb-bejšem študiju in ob mestoma srečnejši izbiri igralcev zlahka še, kar smo doslej videli med torontskimi Slovenci. Božo Kramolc. Prvi telovadni nastop Telovadna skupina Toronto priredi 29. aprila ob pol osmih zvečer v Masaryk Hall (Queen St, W. ter na levo na Cowan Ave.) svoj PRVI TELOVADNI NASTOP. Sodeluje cerkveni pev. zbor in Novi orkester. Na sporedu je venček slovenskih narodih pesmi. Proste vaje izvajajo fantje iz Toronta. Na bradlji, drogu, krogih in konju nastopa slovenska telovadna vrsta z vrhunskim telovadcem bratom Var-škom na čelu. Nekatere vaje so na olimpijski višini. Prostovoljni prispevki! čisti dobiček je namenjen za slovensko cerkev in dvorano. Vsi prisrčno vabljeni! Telovadna skupina Toronto. ------------o----- Mimo smrti v svobodo (Nadaljevanje) Trinajstega junija so tudi prvo in drugo skupino nenadoma iztirali na dvorišče. “Naprej bomo šli,’ je završalo med nami. Oficirji so skakali sem in tja ter vpili drug nad drugim, da je bilo strah. Objela nas je zla slutnja, da-je vzrok njihovega razburjenja naša obsodba, ki bo v prav kratkem času izvršena. Trudno smo se naslanjali ob zidove. Bili smo kot dogorevajoče sveče, katerim že najmanjša sapica vzame svetlobo. Komunisti so tako dolgo iskali po pisarnah naše sezname, da je začel že mrak legati na zemljo, ko so jih našli. Tedaj pa je prišel Miha in zagodrnjal, da vsa druga skupina odide nazaj v sobe. Tisti večer so odgnali samo prvo, v kateri so bili sami neizkušeni mlad fantiči in so jim zaupali, da ne bodo pobegnili. V drugi skupini pa smo bili že bolj nevarni ptički, zato so morali dobiti za našo premestitev precejšnje ojačenje. Prva grupa je še nekaj minut stala na dvorišču, komunisti so jih kleli in suvali, nato pa je vse skupaj vzel mrak, kot bi se pogreznili v tišino. V gradu je ostala samo še naša skupina. Začelo nas je skrbe- — kam? Le mi smo še onemoglo lazili sem in tja, pa tudi mi smo bili že na tem, da vsak čas odidemo za drugimi, v mučenje ali celo v smrt. Po “zajtrku” smo pobasali odejo in čakali, kdaj nas pokličejo na dvorišče. Naj omenim, da smo vsi skupaj — sto eden po1 številu — imeli samo osem odej. Kmalu je prirobantil dežurni: “Kaj pa lenarite, zločinci? Marš na delo!” Vsuli smo se skozi vrata kot čebele iz panja. Na hodniku je stala dolga vrsta škafov, poleg teh pa je ležal kup umazanih cunj. Vse to so nam razdelili ter nas pognali po sobah in hodnikih. Vse smo morali pomiti, hodnike celo do dvakrat. Malo pred enajsto smo končali in se drug za drugim privlekli nazaj v sobo; bili smo izmučeni kot bi prišli s pokopališča na dopust. smo gledali v daljavo, ki jo bo-jnili k tem “zločincem.” Drugi mo še kdaj videli, ali pa nikoli smo se za hip sprostili. Več. “Jaz bom ušel, takoj ko bo Vrata se nepričakovano od- prilika,” je zašepetal brat. pro. “Ven!” rezko zavpije ofi- “Jaz tudi,” je dodal Ivan. cir ter odide pred nami. Brez besede smo mu “Tudi jaz tako mislim, toda sledili le, če bom gotov, da pri tem ne na dvorišče. Vojaki so že stali v dveh vrstah in se pripravljali, da nas sprejmejo v svojo sredo. bom nesrečen. Ušli bomo gotovo, če ne danes pa kdaj pozneje, to sem prepričan, zato se nikar Vedeli smo, da kosila ne bo, zato smo popadali po tleh in spet posme^ kuharjev, ki so ne-molj]j j umorno mešali menažo, samo da Ura je šla že na eno, pa še ni s0 nas mučili in dražili. Eden od bilo nič opaziti, da nas bodo kamjnRh ie nM°žil poln krožnik liža, odgnali. “Nič ne bo. Se bomo , hodil okoli nas in požrešno obli-morali tu stradati in hirati,” je; zoval žlico. Vse je bilo dobi o marsikdo dejal, in žalostno zrna-1 Prera^unano> kako nas bodo bolj jal z glavo. j oslabili, da bi pozneje ne mogli Ob dveh je s paradnim mar- Tu smo potem stali celo uro na'ne prenaglita,’ sem ju svaril, vročem junijskem soncu. Nekaj j “Pridi, sem, Lojze!” je pred jih je omedlelo in so jih morali j menoj nekdo vabil svojega pri-spraviti v senco ob zidu. Kuhar-'jatelja . . . “da bova skupaj, če ji so kuhali kosilo, gosto in mast-j. . .” Ni se upal izgovoriti svoje no je bilo. Požirali smo sline, da misli do konca. Boječe se je ozrl bi se skoro zadušili in nepresta- [ okoli sebe, če ga ni kdo slišal, no gledali proti kotul ter upali, I Oboroženi komunisti so nas da nas pokličejo k jedi. Na naj- spet obdali od vseh strani. Spre-manjši kuharjev migljaj bi bili,vod se je začel premikati. Vsak-planili h kotlu in ga pretrgali; do se je bal, kako bo vzdržal pot, kot papirnato vrečo, čeprav smd| katere nismo poznali. Sprva je bili izčrpani, da smo še pete ko- šlo res bolj težavno, potem paj maj vlekli za seboj. Te škode vedno bolje, tako da se moram nam ni bilo treba-narediti, ker J čuditi, kje smo dobili toliko moža kosilo nismo dobili drugega či. Morda nam je res sam pogled preko domače zemlje vrnil Moiki dobijo delo AUTOMATIC MULTIPLE ACME GRIDLEY OPERATORS Must be also able to setup Rotating shift, 1st and 2nd MACHINE MAINTENANCE and REPAIRMEN TOOL and CUTTER GRINDERS Samo izučeni za 1. in 2. šift TOOL and JIG FIXTURE MEN Dnevni šift Dobra plača od ure na vseh delih. Dobri delavski pogoji. Z & W Machine Products, Inc. Motki dobijo delo 3100-16 St. Clair Ave. (85) šem pridivjalo na dvorišče kakih petdeset vojakov. Mlad oficir je odhitel v pisarno, vojaki pobegniti. V trgu je ura bila tri. Iz bunkerja so privlekli štirinajst ukle-nj enih domobrancev, katere so pa so posedli po tleh ob cvetli- zadnji teden nabrali po sobah. čnem vrtu. “Zdaj nekaj bo, pa karkoli!” Bili so čisto vrtoglavi, ko so po več dnevih trde teme prišli spet Nihče ni spregovoril, le nemo na svetlo. Vsi. stražarji so pla- -V, ZVEZA SLOVENSKIH DRUŠTEV NAJSVETEJŠEGA IMENA Ustanovljena 30. maja ti, kam vedejo vse te ljudi. Nih-dvignila na resnično umetniško če ni vedel tega, vedeli smo sa- raven. Kreaciji g. Janeza Kastelica in g. Luke Jamnika v manjši Bolje ali slabše? Ob tem vpra-vlogi sta daleč presegali običaj-1 šanju se je pred nami spet dvig- 1 '_1‘ nila temna zavesa nevednosti in mo to, da v Loki ne bomo več dolgo. In kaj bo z nami potem? Ob 1938 Clevelandu, Ohio “VSAK KATOLIŠKI MOŽ NAJ BI BIL ČLAN DR. NAJSV. IMENA” Pokrovitelj prevž. škof DR. GREGORIJ ROŽMAN. Častni duhovni vodja: RT. REV. J. J. OMAN, 3547 E. 80 St. Duhovni vodja: REV. LOUIS BAZNIK, 3547 E. 80. St. Častni predsednik: ANTON GRDINA, 1053 E. 62 St. Predsednik: JACOB RESNIK, 3599 E. 81. St. I. podpredsednik: MATT F. INTIHAR, 21491 Naumann Ave. II. podpredsednik: JOHN STOPAR, 245—15 St., Barberton, O. Tajnik: FRANK A. HOCHEVAR, 21241 Miller Ave. Blagajnik: LAWRENCE BANDI, 6727 Edna Ave. Zapisnikar: ANTON MELJAC, 7820 Union Ave. i. nadzornik: LAWRENCE PAVŠEK, 1190 E. 147 St. II. nadzornik: WILLIAM AUSEC. 6622 Bonna Ave. III. nadzornik: FRANK MARTICH, 15416 Macauley Ave. Reditelj: FRANK SNYDER, 3529 E. 81 St. ,..^9e se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecih: januarja, aprils, julija in oktobra. Zveza deluje edino za dobrodelne namene in za uspeh katoliške vere. Možje in mladeniči, pristopite v lokalno društvo Najsvetejšega Imena v vaši župniji ter boste postali obenem tudi člani Zveze. toliko volje do življenja, da smo na utrujenost čisto pozabili. Zavili smo po klancu proti trgu. Vojaki so tekali ob straneh in rožljali z orožjem in mu-nicijo. Od sramote in žalosti smo povešali pogled, ko so nas tirali po ozkih škofjeloških ulicah. Ljudje so povsod zijali na nas kot na prikazen, niso pa vpili kot pred šestnajstimi dnevi. Naši izmozgani obrazi so v njih lei zbudili trohico usmiljenje do nas, Kako bi gane. Saj je neverjetno, da se more človek v dobrih štirinajstih dneh toliko spremeniti, od .prvega do zadnjega smo izgledali kot nadležni starci. Z okna visoke hiše so se vsipali rdeči nageljni in razširjali svoj prijeten vonj prav na cesto. Na drugem se je bohotil rožen-kravt ,pod oknom pa se je sredi ozke gredice dvigal rožmarin. O, to je naše narodno cvetje! (Dalje prihodnjič) Frazijološki slovar Slovarju je priključena kratka angleška slovnica 3000 reče-nic (idiomov), 900 primerjav za oba jezika, dalje so notri mere, pogovori za razne prilike, šport, ples itd. Knjiga je primerna za začetnike ali za one, ki so že bolj napredovali v angleščini. To je an-gleško-hrvatski oz. srbohr-vatski slovar. Cena $2.00 pri V. MIUEVIC 538—7th St. So. Lethbridge, Alta, Canada MOŠKI IN ŽENSKE ZA POMOČ V PISARNAH IN SPLOŠNA PISARNIŠKA DELA Dobra stalna plača. Zglasite se pred 11 uro dopoldne AETNA WINDOW CLEANING CO. 1430 E. 27 St. (84) OSBORN NEEDS BORING MILL (Horizontal) ENGINE LATHE RADIAL DRILL OPERATORS (Night Shift) ASSEMBLERS (Floor and Bench) CUTTER GRINDER (Day Shift) Mora imeti svoje orodje 55 up na teden. Plača od ure. In druge ugodnosti. The Osborn Mig. to. 5401 Hamilton Ave. (85) MALI OGLASI ni diletantski nivo. Pohvale vredni so še: ga. Malka Brun-šek, gdč. Francka Zupančič in prav posebno še g. Koželj. Nosilec glavne vloge in režiser je bil mestoma izvrsten, zdel pa se je'premalo dinamičen. G. Brunček dodobra obvlada igralsko tehniko in kar je za igralca najvažnejše: prostor. Razveselilo bi nas, če bi omenjena skupina v bodočnosti naštudirala kakšno močnejše oder-sko delo. (Morda “Slehernika,” v katerem je n. pr. v Spittalu g. Brunšek pokazal nesporen igralski talent.) Večer je zelo poživila violinistka gdč. Fojzova. Odlikuje jo prisrčen nastop in precejšnje tehnično znanje. Prireditelji so imeli^pri izbiri dvorane izrdfno srečno roko. Scenerija in kostumi so bili res he prerazkošni, pa prijetni za oko. Onim, ki so iz kateregakoli razloga ostali doma, je lahko žal. Brez dvoma je bila vprizo-ritev Skapinovih zvijač naj bolj- na svoja stara so nas nemirne pričakovanja. Polegli smo mesta. Objele sanje. 4. Št. Vid Naslednjega dne so nas zbudili še pred peto uro. Takoj smo vedeli, da je tudi za nas prišel odločilni dan, ko bomo zvedeli, kam nas bodo premaknili in morda že tudi jasneje zaslutili usodo naših bodočih dni. Ob šestih zjutraj so nas že zapodili' preko dvorišča, kjer smo dobili malo neslanaa kropa. Ta dan je bilo še prav posebno malo; komaj pet žlic. Nekdo je svojo porcijo še enkrat pomolil kuharju pred nos in ga prosil, naj mu še malo doda, toda oni ga je lopnil z zajemalko in zarezal, da mu je še preveč dal. Žalostni kot malokdaj smo se spet vračali od zarjavelih kotlov. Kar strah nas je obletel, ko smo se ozirali na okna, za katerimi smo prejšnje dni vedno zagledali kakega sotrpina. Zdaj je Iz urada predsednika Zveze društev Najsv. Imena jhh