NT i> Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas List slovenskih delavcev v ^Ameriki first Slovenic Daily in the United States. Issued every" day" except Sundays and Holidays. Entkeed au Second-Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, If. Y,, under the Act of Congress of March 3, 1879. Stev. S. NEW YORK, v četrtek, januvarlja, 1904. Leto XI. Nesreča na železnici« Ekspresni vlak v Kansasu razdejan. Trideset je mrtvih, in mnogo ranjenih.. Vlak je z vso močjo zavozil ▼ tovorni vlak. Kansas City, Kansas, 7. jan. Že zopet se je pripetila železniška nesreča. Ekspresni vlak Rock Island železnice zadel je na svojem potu po Kansasu v tovorni s živino napolnjeni vlak. Ekspresni vlak je bil popolnoma razdejan. Na mestu je bilo usmr-tf*nih 30 o-ob. d<>-"ini so bili vsi ostali ranjeni. Ponesrečeni vlak je bil ekspresni vlak "California iV Mexico" od Rcx-k Island /> !• ;:ni<*e. kteri je odvozil v po-ne*:<■: » k zvečer iz Chicaga proti zapadli. VI; k d »spel je v Kansas City v t..rek b 10. uri zvečer in je vozil dalje z brzino 50 milj na uro. O sod. polna nt:ili -■> več ali manj ranjeni. Na vlaku je bilo več ljudi, kteri so potovali v Okla homo, da si tarn najdejo z:i naselitev ugodna zemljišča. Takoj, ko se je raznesla ta novica <» nesreči, poslala je železniška družbii na lice mesta rešilni vlak s zdravniki in strežaji. Vlaka sta zadela skupaj ob 1:35 zjutraj, dve milji zapadno od Willar-da, Kas. Mnogo ranjencev bode vsled zadobljenik ran umrlo, kajti dva z potniki napolnjena vozova sta bila popolnoma razdejana. Lokomotivi obeh vlakov sta razdejani. vendar sta se pa oba strojevodje in jeden kurilec, rešila s tem, da so pravočasno poskakali na zemljo Največ ljudi je bilo usmrtenih v vozu za kadilnim vozom, kajti kadil-ni voz je bil potisnjen v naslednji voz. Ljudje v sprednjem, delu voza so bili na mestu usmrteni'in ni jeden se ni rešil. Srečneji so pa bili potniki v zadnjem delu voza. od kterih se je kakih 30 rešilo. Tri nesrečnike so morali izsekati iz med razvalin, med katerimi so bili stisnjeni. Jeden je umrl takoj, ko so pa oprostili, drugi pr. par minut kasneje. Bila sta mož in žena. Z njima je potovala tudi llletnahčerka. na ktero se je podrla železna peč, ktera jej je zlomila nopo. Ko so jo oprostili, je takoj vprašala zdravnika po materi in očetu. Revše ni vedelo, da je v par minutah postalo sirota in da ležita mati in oče irrtva v razvalinah. Mrtvece in ranjence so dovedli v Topeko. Newyorska kronika. A k o b i bil Atlantski ocean whiskey... V oddelku za pijance naše bolnict Bellevue, dovedli so včeraj l7letneg;< Garvin R. Dicka in njegovo lOletno boljšo polovico- Oba je obtožila mati njegove soproge, pospa Laura A. Bankerjeva. Dick je prišel prvi v bolnico v spremstvu necepa policaja, dočim se je njegova soproga prinelja-la z kočijo. Go=.pa mama trdi, da sta oba zadnji čas neprestano pila šampanjca. Njuno stanovanje je našel policaj napolnjeno z praznimi steklenicami, kterih je bilo v stano\anjv naj manj 200. Kakor na zapadu. Včeraj zvečer so trije nepoznani možki na Frankford St. blizo Hagur St., napdli Maksa Schneiderja, ko-lektorja in voznika upravništva ne cega lista. Roparji so mu odvzeli $189. Dva roparja sta všla, tretjega ie pa vjel policaj O'Neil. Schneider je imel nabrani denar v malem zaboj-čku pod pazduho. Na Hague St. je upledal tri možke. na kar je pričel bežati, kolikor je mogel. Ko je pa tekel memo imenovanih lopovov, pa je jeden izmed njih udaril po plavi, tako, da je padel na tla. na kar so mu odvzeli zabojček in bežali. K sreči je bil imenovani policaj v bližini, kteri je jednepa roparji' vjel. Jetnik trdi, da se imenuje William Kennedy in da je domaizScran-tona, Pa. Zgubil je premoženie. Antonio Barnabeo, po poklicu dam-ski krojač, ki stanuje v hiši 272 zap. 38. ulica, je nepopisno zaupljiv človek. Včeraj zvečer je prišel na poli cijsko postajo na zapadnej 30. ulici in je tamkaj pripovedoval naredniku Boctlerju sledeče: Ko je prišel pred dvema leti v Ameriko, se je seznanil z mladim Angležem, imenom Edward Thompsom, kateri je stanoval do sedaj zajtdno z njim na zapadnej 38. ulice. Bernabeo je naložil svoj prihranjeni denar v "Dime Savings Bank", 32. ulica in Broadwayu, kjer je sčasoma nabral $1150. O tem denarju je pa tudi njegov prijatelj Thompson vedel. Mi-noli ponedeljek povabil je Anglež krojača h kosilu v neki restavrant na 6. Ave, kjer mu je predstavil necega moža, o kterem je trdil, da je nedavno v Švici podedoval po svojem bratu $10,000,000, kteri denar pa ne more dvigniti, ker mu primanjkuje denarja. Ako bi bil Bernabeo tako prijazen, dober itd. — — — potem bi dedič in tudi Bernabeo dobil dovolj denarja, kajti dedič je obljubil Italijanu $10,000 nagrade. In Bernabeo je šel na lim. Vzel je namreč iz hranilnice svojih $1150 težko prisluženih denarjev, ktero svoto je izročil avo jemu novemu prijatelju. Slednji je z denarjem naravno izginil. Dve ženski zmrznili. Bolna in brez denarja in druzih sredstev, umrla je včeraj v svojej koči v Baldwinu, L. I., gospa Mihael Cai-rusova. V sobi, kjer je nesrečnica umrla, že tri dni ni bilo cgnja. Njen stari soprog je pa tudi tako slab, da ni zamogel dobiti pri sosedih potrebne pomoči. Starčeka so našli boli mrtvega nego živega kraj svoje mrtve družice. Drupa ženska, ktera je postala žrtev mraza, je Elizabeta Baenetova, ktera je že več let živela samotarski v nekej koči blizo Rahway. SOletna pokojnica je bila zavita v staro, po-nošeno obleko. V hiši že pi.r dni ni bilo ognja, kajti tu ni bilo najti niti lesa, niti premoga. Nečakinja mrtve pospodična Redmanova, hotela je svojo teto obiskati, toda našla jo je na tleh mrtvo in zmrznjeno. Rešena čast. Gospa Nina Waldova, kter-j toži njen soprog Jakob na ločitev zakona, prišla je včeraj p višjem sodišču, katero je rešilo njeno čast. Porotniki so se izrekli v njeno korist. Nekoliko družinskega življenja. Gospe j Nini je udvarjal baje trgovec z diamanti, Izrael Rappaport. Pred šestimi meseci je dal Wald Rappa-porta zapreti in vložil tožbo na plačilo odškodnine v znesku $10,000, ker je Izrael delal "goo-goo" z njegovo soprogo. Glavna priča proti gospej Waldo-vej je bila njena lastna sestra, Lena Fischerjeva. Toda pri sodišču je Waldova izjavila, da je njena sestra — zaljubljena v njenega moža, kteri tudi ljubi njeno sestro. Jokaje je naznanila Waldova, da je bila srečna v zakonskem življenju, dokler ni prišla k njej na stanovanje njena sestra, katera je takoj pričela njenemu možu udvarjati. Ljubila ga je tako, da je Waldovo soprogo prosila, naj se da ločiti, da se zamore ona z njim poro-čete. Razstava perutnine. Kljub labradorskem mrazu in visokem snegu na deželi, dospela je v naš "Garden" najlepša perutnina ko-košjerejcev Zjed. držav in Evrope. Razstavo so včeraj odprli in da smo iskreni: razstava prekosi vse doseda-nje- Ves velikanski prostor je razdeljen v ozka pota, ob kterih so nakopičeni kurniki, v kterih je videti perotnino razdeljeno po pasmi, barvi, starosti in spolu. Med razstavljenimi živalmi prevladujejo kokoši, potem slede purani, pavi, race, gosi, golobje vseh vrst, domači zajci, mačke in domače ptice. Razstava je uprav velikanska in vsaki prijatelj živali je mora obiskati. Razstava ostane odprta le do sobote. V varstvo Američanov. Energičiii koraki uaše vlade proti republiki San Domingo. Bombardement na predmestja mesta San Domingo. Washington, 7. jan. Naša vlada je sklenila enerpično nastopiti proti republiki San Domingo in tamkaj čuvati življenje in imetje naših državljanov. Poveljnik naše križarke "Detroit", ktera je sedaj v Puerto Plata, brzo-javlja v Washington: "Tukaj vlada prava anarhija in vsi posli počivajo. Oblasti Jimineza pobirajo davke in carino. Jiminez prebiva sedaj v Santiago. Vendar pa ne bodem dopustil, da se prekine trgovinski promet. Danes odpljujem v Sosna. Dne 20. dec. vršil se je na zemljišču od United Trust Co. boj med četami Moralesa in Jiminesa. Vojaki so plenili hiše in se niso zmenili za varnost tam živečih Američanov. Zneske in otroci so morali bežati. da so tako rešile življenje. Semkaj je dospela angleška vojna ladija "Pallas". San Dominpo, 7. jan. Topni«Iarka "Independeneia". dospela je semkaj z dvema vjetima dominiškima jadran-kama, kteri sta vozili vstašem orožje in streljivo.. "Independeneia" bombardira predmestje tukajšnjega mesta, da prežene vstaŠe. V tla i na vršil se je resni bo.i med vojaštvom in vstaši. Mir vlada v Panami. Geueral Reyes dobi kmalu vladiu odgovor. Buena V a r i 11 a o d s t o Washington, 6. jan. Oddelek vojne mornarice dobil je iz Paname brzojav v kterem poroča admiral Coghlan, da je tamkaj vse mirno. Odpovor naše vlade na noto coloin-bijskepa penerala Reyesa, v kterej je slednji raztolmačil pritožbe Colombi-je, bode kmalo dokončan in sicer po navodilih državnega tajnika Haya. General Reyes bode listino dobil v par dnevih. Filipo Buena Varilla, poslanik republike Paname, kteri je podpisal prekopovo popodbo, bode potem, ko bode pogodba potrjena, odstopil. Njegov naslednik bode najbrže seuor Arosemena, ugledni odvetnik v Panami, čepar sin je tukaj poslaniški tajnik. Varilla odpotuje po svojem odstopu najbrže v Paris. Colon, 6. jan. Ameriška topničar-ka "Topeka" in torpedolovki "Dale" ter "Stewart", sta dospeli semkaj. Križarka "Mayflower" odpljula je danes z pošto k ostalim vojnim ladi-jam, da razdeli poštne pošiljatve. "Dixie" je dospela semkaj. Vojaki se bodo Še danes izkrcali. Mnogo ledu. Na stotine manjih parnikov poškodovanih. Tudi oceanski parniki so zamrznjeni. Pripovedovanja, kakoršna je čuti le na daljnem severu, slišati je sedaj tudi od newyorskih mornarjev na vlečnih parnikih. V našej luki in na obeh rekah se je nabralo toliko ledu, da je promet v luki skoraj nemogoč. Na stotine vlečnih parnikov je moralo z svojimi vožnjami prenehati, kajti večino parnikov je led poškodoval. Dalzell Towing Co. morala je tekom zadnjih treh dni pustiti v ledu osem najboljših parnikov, kar velja na stotine dolarjev. Pri kanalu Gowanus, skušal je norveški parnik "Condor" odpljuti na ' prosto morje, toda prišel je le 50 čev-j ljev daleč, kjer je obtičal v ledu, tako, da se še vedno ne more ganiti, j Prevozni parniki med Manhatta-nom- in Brooklynom ter Manhatta nom in Hobokenom, potrebujejo po več ur za prevoz preko reke in vrhu tega se potniki čestokrat tudi ne morejo izkrcati. Naši obrežni mornarji še nikoli niso tako trpeli, kakor letos. Reka Harlem, North River "Slips" Erie Basin itd., je vse zamrznjeno in sredi ledu stoji na stotine parnikov. Koreja v strahu« Cesar je pripravljen na beg. Nihče neče verjeti rnsko-japonskemu sporazumu. Ruskemu vojaštvu so zastavili pot v Seoul. — Ruske vojne ladije ostavili Vladivostok. — Japonci ostavljajo Mandžurijo. . Paris, 6. jan. V Marseille krožijo vesti, da bodo v kratkem odpljulr francoske vojne ladije "Kleber", "De-saus" in "Admiral Aube" ter "Suf-fern" proti Koreji. Je li vest resnična ali ne. še ni znano, vendar pa vsakdo^e. da st ministerstvo pripravlja na odpošiljatev vojuepa brodovja v Azijo. Berolin, G. jan. Nemške vojne ladije na Pacifiku so dobile povelje, da se zberejo pri Tsin Chou v pokrajini Shantunp. To je storila vlada radi bližajoče se rusko-japonske vojske. Cardiff, Wales. 0. jan. Na premo-povej borzi vladala je včeraj velika razburjenost, ker se je zvedelo, da ji* anpleška adiniraliteta naroČila mno-po premoga za Ilonpkong. Petrograd. 7. jan. Iz Port Arthura se brzojavlja, da piše tamošnji list '"Novi kraj" o rusko-japonskej krizi sledeče: "Niti jedna prožnja na svetu ne more Rusijo dovesti do tega. da bi opustila svoje lepitimne pravice do Mandžurije in Koreje. Koristi Rusijt-in Japonske v Koreji je mogoče uravnati, ne da bi se kršila korejska neodvisnost. Obravnave v Tokio so povsem odvisne od ruskih čet v Mandžuriji. Rusija se ne boji vojske vendar jo pa ne želi, radi česar jo skuša onemopočiti." Paris, 7. jan. Ministerstvo inostra-eih del je dobilo iz Seoula brzojav z ozirom na izkrcanje ameriških mor-naričnih vojakov. Brzojav trdi, da ju korejska vojska zelo nezagovoljna, kajti vojaki že dolgo niso dobili plače, radi česar so zapretili z vstajo. Ker se na korejske vojake ni zanesti, zahteval je ameriški poslanik Allen domače varstvo. V luki mesta Chemulpo, Koreja so vsidrane dve ruski, dve angleški in jedna ameriška vojna ladija, ktere ostanejo tamkaj toliko časa, dokler ne bode kriza končana. Korejske oblasti priznajo, da ne morejo skrbeti za disciplino in lojalnost vojakov. London, 7. jan. Družba mornarskih inženerjev iz okraja Clyde, ktere je najela japonska vlada, odpotovala je na Japonsko. Inženerji so se vkrcali v Liverpoolu na parnik "Lake Erie", s kterim potujejo v St. John, New Brunswick, od kjer bodo potovali s železnico skozi kanado do Pacifika. Nad 100 upokojenih anjfležkib mornarjev in rezervistov, tor 10 mgle-ških častnikov, odpotovalo je v Genovo. kjer se bodo ukrcali na nove japonske ladije "Moreno" in "Rivc Da-ria", kteri odpljujeta na Japonrko. Seoul. 7. jan. V Chemulpo izkrcala se ie ruska legacijska straža, toda japonska železnica se je branila Ru-> odvesti v Seoul. Korejska vlada je ukrenila vse po trebno za bep cesarja v francosko pu-slaništvo. Tudi francija in Nemčija bodeta poslali -voje mornarje v Seoul da straiijo poslaništva obeh držav. Tokio, 7. jan. Vse ruske vojne ladije, ktere so bile zbrane v Vladi v o -toku so odpljule, najbrže v Port Ar thur. Japonska še ni dobila ruski ««1 govor. Poročila, da pride med Rusiji m Japonsko du sporazuma, so n.-n -nična. Ako je pa tukajšnja vlada / dobila ruski odpovor, potem njep: vsebino neče objaviti. Minister ino st ranih del. Komara, je obiskal ru*k<-pa poslanika. Obisk je trajal jedn-uro. Kasneje je Komara obiska' mi nisterskega predsednika Katsuru, . kterim sta se dolgo posvetovala. Peking, 7. jan. Iz New Chwanga se poroča, da so japonske tvrdke tr mošnjim agentom naroČile, naj odpo tujejo iz Mandžurije. Rim, 7. jan. Japonski poslanik Osyama dejal jo danes v nekem raz-povorn o cventuelnej - i med Rusijo in Mandžurijo, da zamore Japonska v par dnevih poslati v Mandžurijo 300,000 vojakov, dočiru zamori: Rusija le 200.000 mož postaviti proti Japoncem (?). Moskva, 7. jan. "Moskcvskija Vje-domosti" izjavljajo v včerajšnjem uvodnem članku, da je Rusija pripravljena se vojskovati ne le proti Japonskej, temveč tudi proti vsem japonskim zaveznikom. . London, 7. jan. V soboto se vrši tukaj izredna kabinetna seja. Sezva-nje seje je bilo nepričakovano in j< najbrže v zvezi z položajem na iztoki; Tukajšnji japonski p..-lanik dobiva neprestano ponudbe z:< prodajo živil, kterih pa ne sprejme, ker japonski vojaštvo se hrani le z rižem in suhimi ribami. 0 revolti avstrijskih vojakov. Ylada in časopisje mora zopet demontirati, toda vse je resnično. Dunaj, 7. jan.a»š V Avsiriji, kakor tudi na Ogrskem se uradoma zani-kuje in trdi, da vesti o vojaškej vstaji v Bileku in Trebinju (kakor smo že poročali), niso resnične. Uradni zastopniki inozemstva pa uradno potrjujejo, da je bilo prvotno poročilo o revolti v celem obsegu resnično. Vojaki so se uprli, ker so morali "služiti" tudi potem, ko je njihova triletna doba že potekla. Vojaki so zasmehovali in osovali "c. in kr." častnike, pokončali svoje orožje in so po okolici tako razsajali, da so morali v mestu alarmirati vso posadko, prad-no so "c. in kr." vstaše, koji so se naveličali jesti "komisa", ukrotili. Do sedaj je 16 vojakov obtoženih radi upora. Nesrečne sužnje bode sodilo vojno sodišče. Anarhistični atentat na Puerto Rico. San Juan, Puerto Rico. 6. jan. — Simplicio Diaz, poslovodja neke tobačne tovarne v Aguas Buenas, se je včeraj na ulici spri z delavskim agitatorjem Basilio Forestier, na kar ga je slednji ustrelil. Forestier je z umo-' ram zadovoljen in je nanj ponosen ter trdi, da je bilo to njegova dolžnost. Ko so napadalca preiskali, našli so pri njem anarhistične pamflete, iz kterih je rarvideti, da bo anarhisti na Puerto Rici rejo delavni. Bolgarija in Turčija. Sofijska vlada zahteva od porte obljubljenih reform za Macedonijo. Carigrad, 7. jan. Bolgarska vlad: priposlala je porti spomenico, v kte rej se pritožuje, ker Turčija še vedn ni izvedla obljubljenih reform v Ma cedoniji. Bolgarija sili turško vlado, da stori na Balkanu konec razmeram, ktere so obema deželama skrajno škodljive. Reforme je sedaj povsem lahko izvesti, kajti vstaši ne delajo vladi nika-cih ovir. Nadalje se Bolgarija tudi pritožuji radi tega, ker turške oblasti še vedn«.-zapirajo one Bolgare, kteri prekoračijo turške meje. To ovira tudi uvoz bolgarskih izdelkov, dasiravno staol* deželi sklenili trgovinsko pogodbo. Sedaj je ob meji vse mirno, kajti niti jeden oboroženi Bolgar ne prekorači mejo Ozraanlije. Nota se ozira tudi na preganjanji-macedonskih Bolgarov, potem se pritožuje radi naseljevanja Mozlemov v ostavljenih vaseh v pokrajini Kirk Kilise. Ruski zastopnik v Sofiji, Pinderev, je nepričakovano odpotoval. Vabilo na*naročbo. "GLAS NARODA" velja kot dnevnik za Zjed. države in Canndo $3 za vse leto, za pol leta $1.50 in 75 za četrt leta; za mesto Xew York (Manhattan) $4, za Evropo $4.50. Naročnino j« naprej p 1 a če v a t i. \ se cenj. gospode naročnike prosimo, da blagovole naročnino kmalu doposlati, drugače bodemo morali do~ pošiljanje dnevnika vstaviti in temu se lahko vsakdo ogne s tem, da nam vsaj 75c pošlje za Četrt leta. Stroške imamo zelo velike za izdajo dnevnika in zato prosimo za točno plačevanje, a objednem tudi za pridobivanje n o -v i h naročnikov. "Koledarja" in "Prank" imamo š« precej v zalogi, prvi velja a pošto vrtni Pratike pa po 10c. l"pravništvo ..Glas Naroda". loy Greenwich St., New York Frank Sakserjeva pisarna v Oleve-landu, O., se nahaja v hiši štev. 1778 St. Clair St. Pošiljk denar v staro domovino, prodajajo se paro-brodili listki in prejema naročnino sa dnevnik "Glas Naroda" in to vse na mojo odgovornost* Zahtevajo večjo plačo. Cat.-kill. X. Y.. 6. jan. Delavci, kn-ri sekajo in vozijo led v skladišča American Ice Co.. na Rogers Island, pričeli so širajkati, da si tako izpo-slujejo povečanje dnevne plače od $1.7,"» na $±0tl. Družba je kmalo privolila v povečanje plače, na kar 30 štrajkarji takoj pričeli z delom. Pri rezani u ledu ob reki Hudson nastalo je izdatno pomanjkanje delavcev. Povečanje železne obrti. Pittsburg, Pa.. 6. jan. Tekom zadnjih 1-4 dni pričelo je zopet 40,000 delavcev delati. Delavci so radi slabega položaja železne industrije morali tiri mesece počivati. Sedaj prihaja vedno več naročil ze železne in jeklene izdelke. Odellovo letno poročilo. Albany. N. Y.. 7. jan. Governor Odeli je ravnokar objavil svoje letno poročilo pri otvoritvenej seji new> jorškega postavodajalstva. Y poročilu se bavi v prvej vrsti o gradnji državnih prekopov. Goverher je izumil finančni načrt, potom kterepa bode po njegovem računu prihraniti državi $11,790,000, ktero svoto bi morala plačati kot obresti. Prekopi od velicih jezerov do morja bodo veljali $101,000,000, ktero svoto pa ne bodo pokrili z bondi, kajti vlada zamore potrebno svoto dobiti s pomočjo countyjev potom letnih obrokov. Yendar bode pa treba davke uravnati tako, da bodo donašali državi vsako leto po $5,500,000 več. nego sedaj. Viharna pot. St. John's, N. F., 6. jan. Nemški parnik "Rhenania" dospel je semkaj iz Liverpoola po I7dnevnej vožnji. V parniku se je nabralo 6 čevljev vodo. Parnik je prevlečen z ledom. Na vsem potu moral se je parnik boriti z velikim viharjem in valovjem, Vadi česar ga bodo morali tukaj popravljati. Mala poročila. x — Mestece Corbin, Ky., je skoraj popolnoma pogorelo. — Parnik "Coptic" od Occidental-Oriental Line, kteri je dospel Iz Kitajske in Japonske v San Francisco, Cel., dovedel je 150J -.abojev svile, katera je vredna $1,200,000. Razun tega je na parniku tudi za $1,250,000 iiDonskega denarja. — V San Francisco, Cal., oddala je zvezina vlada pogodbo, za nabavo 5100 ton pšenice in ovsene slame za filipinsko vojsko. Slama bode veljala $100,000. — Pri požaru v predilnici tvrdke Smith & Sons v Philadelphiji, kjer dela 600 deklet, posrečilo se je gasilcem preprečiti paniko in dekleta rešiti. Škoda znaša $25,000. — Y Brunswicku, Me., je zgorel hotel Tontine. Ob tej priliki se je za- ' dušil 55letni Solon Bramhall. Dva go-' sta sta skočila iz 3. nadstropja na uli-' co, ne da bi se poškodovala, ker st* padla na sneg. ■f ; Yeduo isti. — Zdravnik: "Vje oST imate rudeče in vnete, tri dni ne snujte nič delati." — Profesor (ko je-zdravnik odšel): "To je ravno prav, v tem času bodem lahko odgovoril b®, j vsa privatna pisma 1" Glas Naroda' pirali duševno in materij alno slovenske časopise, kolikor se jih je pojavljalo od leta 1S48 sem in ki so bili po večini dobri in primerni za istodobne razmere. Tako je trajalo dobrih 20 let do istega hipa, ko je navstal politični rnDnsner. 1.az]coi med Slovenci. Ali s prvejra so nah, to okušamo na nesrečo našo mi FJtAXK SAKSER, 1 se razprave o diferencah razvijale j Slovenci ravno v sedanjih časih, ko 109 Greenwich St., New York City, j vsaj v dostojnih mejah in niso kazale Ista sovraštvo in podivjanost ne le v 1 » tolike ostrosti, da bi bilo posebne ško- tiit slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik: Editor: ZMAOOSLAV VALJAVEC. Lastnik: tako, da bo vidno, da jim le — ljubezen do naroda vodi pero. Sredstvo jim bodi prepričevalna beseda, ker robato zabavljanje ni bilo še nikoli argument! Kolika opustošenja more provzročati slepi fanatizem po novi- Na leto velja list za Ameriko ..$3—, pol leta............1.50, Za Evropo za vse leto . . . $4.50 " " " pol leta . . . 2.50 " " četrt leta . . 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov. ..G-LivS NARODA" (..Voice of the People") Issued every day, except Sunday and Holidays. Subscription yearly 13. Advertisements on agreement. Z a oglase de 10 vrstic se plača SO centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti ■e ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bi vališče naznani, da hitreje najdemo natlovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "GLAS NARODA", 109 Greenwich St.. New York, Cfty — Telefon 3795 Cortlandt. — Zatajevanje resnice. Ako predsednik Roosevelt misli, da bode ljudstvo s časom pozabilo, da je on pred par meseci vstanovil posebno komisijo, ktera inora preiskati raz mere na Ellis Islandu, se zelo moti Ta komisija je že davno vladi poro čala o teh razmerah. Ker pa sedaj od strani vlade ni čuti najmanjše bese dice, moramo i nehote misliti, da je predsednik imenovano komisijo vsta novil le radi tega, da ljudstvo uveri svojej d ob rej reformatorskej volji, d se pa v resnici za reforme na naselni Žkem otoku niti ne zmeni. Komisija je, kakor smo že cesto krat natolcevali, našla na otoku upro škandalozne razmere in je radi tega priporočila, da se vršitev službe na Ellis Islandu izdatno preinači in pre ustroji. Ba- to poročilo pa našej vladi najbrže ne ugraja, radi česar je naro čila tajniku Cortelyou. da na poročilo komisije jeduostavno pozabi — mor da bode potem tudi ljudstvo pozabilo Med tem pa razmere na naselni ^kem uradovanju dan za dnevom si lijo in sami dokazujejo, da so refor me absolutno potrebne. Pozabiti to-raj absolutno ne moremo. Pač pa spoznamo sedaj mnogo bolje, negoke-daj popr je, da naša vlada sploh noče preinači t i -kundaloznih razmer na naselni.skem otoku. Ako že vlada neče objavili poroeila komisije in njena priporočila — vlada mora itak dovolj škandalov zagovarjati — naj bi vsaj brez tega izdala odredbe, s pomočjo kterih bi bilo mogoče razmere na na-selniškem otoku izboljšati. Toda do-sedaj tudi tega ni storila, kajti ostalo je vse pri starem in tako bode najbrže ostalo tudi v nadalje. Ko je Roosevelt vstanovil preiskovalno komisijo, ?mo takoj vedeli da z njeno pomočjo ne namerava preiskovati razmer na naselniškem otoku, temveč, da hoče komisijonelno dokazali, d; ie uradovanje komisarja Wil-liamsa pravilno. Toda, recimo da je Mr. Roosevelt takrat ravnal popolnoma "bona fide". Toda to je sedaj vse kaj druzega. ne pa "bona fides". Najbrže se bode s tem predsednikovim korakom zgodilo tako, kakor z njegovimi govori proti trustom, kteri niso nikomur koristni. Toda, bodisi temu kakorkoli, sedaj vemo, da vlada namenoma prikri -a resnico. de za narodno stvar. Saj sti se na-vstavai stranki tudi zbliževali od časa do časa. Pozneje pa je postajal prepii večji in večji in oatreji in ostreji. Resne rodoljube je jelo skrbeti, da bi morda skupna-slovanska korist utegnila trpeti škodo. In skrbeti jih je jelo tembolj, ker se je bilo bati, da se reforme boja ne ugladijo več. In razmišljali so ti trezni možje, kako bi se dalo napeto razmerje vsaj ublažiti?! "Divide ed impera", govorili so že stari Rimljani. Po tem pravilu so razdelili tudi nas, da nas morejo tlačiti I Kdo? Kje so resnični provzroči-telji zastrupljenega nedsebojnegz razmerja v Slovencih? Na to vprašanje je težko odgovoriti in tudi lahko. Od ktere strani prihaja sovražna incija-tiva. to vemo, ali tega ne moremo, da bi s prstom kazali na provzročJtelje. S prvega začetka smo morda le mi sami krenili na krivo pot. Pred kakimi 30 leti že je bilo več odličnih domoljubov zavzelo takozva no liberalno stališče. Pozneje so je polagoma zapuščali zopet in nekteri njih stoje danes celo v nasprotnem taboru. V isti dobi so bili nekteri rodoljubje — ki menijo danes, da je duhovščina kriva vsemu zlu — ravno nasprotnega mnenja in «o govorili, da je svečeništvo steber naroda Pred kakimi 25 leti so imeli važno >esedo na Kranjskem tudi nekteri tradni možje, ki so — treba priznati — kolikor toliko pripomogli Slovenstvu tudi do oficijelne veljave. Tem so kljubovali nekteri radikalni elementi, kterim pa se je narodni radikalih em pozneje precej ohladil. Nekaj razloga so že imeli za tako kljubovanje, ker so dotični oficijelni možje hoteli imeti Slovence neke posebne vrste, neke vladne Slovence, ki naj bi iz ozirov do vlad potajevali svoja lastna načela. Pozneje je prišla doba, ko so konservativni Slovenci jeli ostentativno zametavati tako imenovano "absolutno narodnost". To je bila žalostna doba, ažolstne dobe zmota, ko so celo v deželni zbornici žalili najimovitej-šega slovenskega patrijota. da je mož v opravičeni indignaciji zapustil to korporacijo. Kakova čuvstva bi ga obhajala še le danes, ako bi sedel v političnem boju, ampak tudi v soci-jalnem življenju tako prekipela, da višje ni možno več. Dopisi. NAZNANILO. Vzajemno slovensko podporno društvo "New York" ima svojo redno sejo v nedeljo due 1«. januarja 1904 v gorenjih prostorih "hotel Vienna", 89 2nd Ave., New Yor. Začetek ob 3. ! uri popoludne. Kdor Slovencev želi pristopiti, je dobrodošel. Začasni odbor. Kranjsko slovensko katoliško podp. društvo Sfta Fraiclaet, Cal., 1. j an. Slovensko, katol., podporno društvo sv. Jožefa štev. 23, J. S. K. Jednote, imelo je svoje glavno zborovanje in volitev odbora za prihodnje leto. Izvoljeni so bili: John Stariha, predsednikom; Johr. Plut, podpredsednikom; Josip Stariha, L tajnikom; Janez Grahek, H. tajnikom. John Kuhar, blagajnikom in zastopnikom; Martin Smrekar, zastopnikom za Oot Hill, Jože Judnič, v gospodarski in denarni odbor; John Pohek, Jakob Skala, Jakob Vidmar in Josip Lam-pe; zastavonošem: John Ogulln in Jernej Bele. Naše društvo je v minolem letu lepo napredovalo, pristopilo je 34 novih udov. Na raznih društvenih zabavah, ktere smo priredili, smo pridobili lepo svoto denarja, tako, da sedaj plačamo podpore bolnemu udu za $75 plačane mesečnine $8 na teden podpore skozi 6 mesecev. Ker je vstopnina za pa^mesecev znižana, se nudi vsakemu rojaku lepa prilika v San Francisco in okolici, da k društvu pristopi. Dalje naznanjam, da bodemo čez par mesecev imeli skupno z Dalmatine i in Hrvati lepo cerkev na ličnem prostoru; za to cerkev se trudi naš nadškof Rev. Bontempo in Rev. Turk. K sklepu izrekam srčni pozdrav rojakom po širnej Ameriki ter jim voščim veselo novo leto, to velja v prve j vrsti bratom J. S. K. J., tebi "Glas Naroda" pa želim obilo novih naročnikov. M. Smrekar. Kurz. Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.45 in k tema Se 15 centov za poštnino, ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. V Evropo odpljujejo: Brzoparnik White Star črtr CELTIC dne 13. januarja ob 10. uri depoludne iz Nem Yorka v Liverpool-Hamburg Ekspresni parnik "francoske družbe" LA SAY0IE dne 14. januarja ob 10. uri dopoludne iz New Yorka v Havre. SYGte Bartae Brzoparnik Cunard črte UMBRIA dne 16. jaauarja ob 2. uri popaludae iz Ne« Yorka v Liverpool-Hamburg Najmovejši ekspresni parnik KAISER WILHELM II. dse 26. januarja ob 10. uri dopoludme is New Yorka v Bremen. v Forest City, Penna. Imkorporirano dne 31. januarja 1902 T PennsyIvanki. ODBORNIKI: Predsednik: Josip Zalib, P. O. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Žedan, P. O. Box 478, Forest City, Pa L tajnik : IVAN O^elban, P. O. Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: Ivan Žioan, P. O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box 537, Forest City, Pa. GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR: Josrp Bttotneli star« P. O. Box 591, Forest City, Pa. Anton Ovbn, P. O. Box 537, Forest City, Pa. ivan Osjllin, P. O. Box 492, Forest City, Pa. JOSIP GobeNC, P. O. Box 569, Forest City, Pa. POROTNI ODBOR: Josip Bucineli ml., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Kabol Zalab, P. O. Box 23, Forest City, Pa. ivan Opeka, P. O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Forest City, Pa. John Telban, P. O. Box 607, Društveno glasilo je "Glas Naroda", Nekoliko besed o seda-slovenskih razmerah (Dopis z Dolenjskega.) njih To isto, kar je v veliko dobroto, po ■ staja lahko zlo. Na primer-" užif?alice so grotovo v veliko dobroto za človeštvo. In vendar koliko nesreče morejo povzročati, ako — to je, kar smo hoteli povdariti — prihajajo otrokom v roke. Tdasti še, ako so ti otroci brez nadzorstva. Tudi za slovenski narod — kakor za sleherni narod v sedanji moderni dobi — je postalo časopisje od leta 184* sem v veliko dobroto. Saj je časopisje prvo in glavno sredstvo prvakom, učiteljem in voditeljem narode za vzbujanje narodne zavesti. Brez časopisja si ni možno niti misliti po-vzdifcanja politične, kulturelne in gospodarske veljave naroda. Zato pa so tudi nekdanji atar< slovenski rodoljubje čislali in radi pod- ' - ' . . ,...„ njej! Malo let potem je bilo opažati že Ijo od zgoraj doli, da bi se stranke ne delile več po narodnih načelih am pak po političnih. Tonu migljaju so ustregli Slovenci s čudovito postrež-Ijivostjo, In to ne le na Kranjskem, ampak tudi na Goriškem. Poskušalo se je tudi, da bi se tudi v druge slovenske kronovine zanesel ta razdor. Ta poskus pa je bil — izlasti r>n Tržaškem — odbit po pametnem in rodoljubnem vedenju dotičnih slovenskih voditeljev. Drugače si ni možno tolmačiti, kako so mogli — navstati tako obupni in za narodno korist smrtonosni odnošaji, nego s tem, da mo £?očni ali za kulisami skriti činitelji podžigajo ta razpor s tem, da zdaj v tej, potem zopet v drugi stranki utr-jajo uverjenje, da jej bo možno po polnoma potlačiti nasprotno stranko! Posebno pa se daje voditi od te iluzije časopisje obeh strank, da podži ga in širi boj, ki nas demoralizuje in dela obnemogle nasproti sovražnikom naroda. Mnogo imajo na vesti sloven ski novinarji, ki nočejo ali sploh ne znajo nič več pisati polemik — brez strupa! Oni vzdržujejo polemike, ki — mesto da bi bistrile pojme, kar je ravno namen polemikam, kjer je zdravo politično življenje — ulivajo strupa v organizem naroda. Ostrina na obeh straneh prihaja — kakor že rečeno — od todi, ker si vsaka obeh naših strank pušča od sovražnikov naroda sugerirati uverjenje, da jej bo mogoče pritisniti k tlom svojo nasprotnico. Vsi oni pa, ki se ne sučejo v divjem vrtincu, vedo, da se varati obe stranki in da v nedo-glednem času nobena njiju ne doseže tega cilja — in to tem manje, kolikor bolj se bo gibala in sukala v ekstre-mih. To stanje je obupno, kajti kolike škode more priti za koristi narodne celokupnosti, predno bo izvojevan ta srditi dvoboj! In mi, kar nas je še, ki se držimo načela: "Salus publica su-prema lex esto" — mi gledamo z žalostjo in skrbjo na ta podivjani boj med sinovi istega naroda — in to s tem večjo skrbjo in žalostjo, ker se je temu narodu boriti še le za svoje naj-elementarneje pravice in za najpri-mitivneje pogoje narodnega obstanka in razvoja! Kaj naj storimo! Ali kaj bomo fatalisti, ki naj resignirano čakamo neizogibnega — konca?! Ne! Vemo sicer, da za našo besedo ni ušes med razsrjenimi brati, ali mi moramo vendar povzdigati svoj glas, da bomo storili svojo dolžnost, da smo svarili v resnem času. Izlasti prosimo one slovanske novine, ki so naših nazorov, naj pišejo svarilno ip. ob enem pomirljivo na obe strani. Najresnejo besedo pa naj imajo za one, ki hočejo — da bi opravičevali sedanji boj — potajevati nevarnosti, ki groze narodu od strani drugorodnih sovražnikov. Vaikdar pa naj naši listi piiejo EYriro&h ii inge usti. Ljubljana, 7. jan. V Hrušici na Gorenjskem pričele so se črne koze epidemično razširjevati. Kmetov se je polastila prava panika, tako da kar trumoma ostavljajo domovja. Več vasi o okolici Hrušice je že skoraj brez prebivalcev. Vavšava, ruska Poljska, 7. jan Rusko in poljsko časopisje svari ljudi pred izseljevanjem v Ameriko ter se sklicuje na splošno brezposelnost v Zjed. državah. Monakovo, Bavarska, 7. jan. Ka-rol Zittel, znani paentolog in predsednik bavarske akademije znanosti, je mnrl. Paris, 7. jan. Arhivar kasačijskega sodišča, bode dne 20. januarja izročil sodišču svoje poročilo o Dreyfusovej aferi. Paris, 7. jan. Od 20. dec. nadalje se pogreSa Američan Henry Hazle-ton, kteri se je nastanil v Hotelu de 1' Athenen. Hazleton ima v New Torku sorodnike. Nekoliko njegove obleke so našli na bregu reke Seine. Policija je vso reko preiskala, toda pokojnikovega trupla še ni našla. Ko je Hazleton zginil, je imel pri sebi denarno nakaznico za veliko svoio, iz česar je sklepati, da je bil ubit in oropan. Barcelona, Španska, 7. jan. Štrajk v tukajšnjih ladjedelnicah se hitro razširja. Kazne unije so se Štrajkar-jem pridružile. V tukajšnjej Inki vse delo počiva. Unije mornarjev v Liver-poolu in Marseille so obljubile štraj-karjem pomoč. Spoleto, Italija. 7. jan. Deli zidov-ja tukajšnjega starega mesta, so se podrli. Tudi sta?a cerkev z slikami Fra Filippo Lippija in njegovim grobom je v nevarnosti. London, 7. jan. Coologična iD an-tropologična ekspedieija, ktero vodi E. Nordenskjold na mejo republik Peru in Bolivije, odpotovala je včeraj iz Southamptona v južno Ameriko. V mestu La Paz, Bolivia bode ekspedieija nabavila vse potrebne stvari in prekoračila Cordiljere. Nordenskjold bode proučeval osem mesecev tamo-šnje pogozdne Indijance, o kterih ni prav nič znanega. Vožnje listka sa te pamike prodaja Fr. Sakser. 109 Greenwich S t-. N e w Y o r k. Zk ekspresne par-nike si je preje potreba zagotoviti prostor, ker so po navadi prenapolnjeni in obilo potnikov zaostane. Naznanite nam odhod ratom kerojava ali pa nas pokličite iks telefonu-* 8795 Cortlandt. ako ste na kaki postaji v y Torku. Dobro si to zaooznnite. PRATIK0 2, A LETO 1904 je pri nas dobiti in sicer po 10 centov komad; razprodajalci jo dobe 100 komadov za $6, a morajo sami plačati ekspresne stroške. V zalogi imamo: Blaznikovo pratiko, Družinsko pratiko, Kleinmayerjevo veliko p-atiko. "GLAS NARODA" 109 Greenwich St., New Tork, N. T. Pratiko je dobiti tudi v podružnici 1778 St. Clair St.. Cleveland, O. Telephone 2486—79 St. Dr. Josip Yilimek, JSl E. 73d St., York. O rd i tli r a : od S. do 9. ure dop.; od I. do 2. ure pop.; od 7. do 8. ure zvečer. Qovorl slovanski t HARMONIKE na prodaj; imajo trivrstne jeklena peresa z mol glasom; izdelane so bile v Škof j i LokL Cena je $50. Dobiti so pri: Frank Dolinar, 1203 St. Clair St., Cleveland, O. (7-8-1) SLOVENEC zmožen podučevati petje, godbo in dramatiko ter voditi dramatične igre, priporoča se slovenskim in hrvatskim društvam pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe naj se blagovolijo poslati na uredništvo "Glat Naroda" pod "Slovenec". Skrajna predrznost. — Trgovec (ko po noči pride t prodajalno in najde tam tatove): "Kaj delate tukaj ob moji blagajni, saj j« moj« lastnina P — Lopovi: "Taka. ali se zamo-rete izkazati?!" Dr. L. H. HERBERT, dunajski zdravnik in ranocelnik, 120 East Ohio St., Indianapolis, Ind. New Phone: 4449. Tega zdravnika priporočamo našim rojakom; vsak Slovenec v Indianapolis , Ind., naj se zaupljivo nanj obrne. Dr. Herbert razume tudi slovenski in poljski. (21mc) Rojakom v Clevelandu, O., in okolici priporočam moj KNJIGE, ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako se Ram znesek naprej pošlje: Molitvene kniiffe: Fino vezane z imitacijo solno ve kosti, ali t finem usnju z eiato obrezo." Spomin na Jezusa 35 ct. Filoteja, usnje, zlata obreza $1.20, marmor obreza 90 ct. Pravi Marijin služabnik, usnje, marmor obreza SO ct. Rafael, uanje, zlata obreza $1, marmor obreza 85 ct. Rafael, platno 75 ct. Duhovni atrudenc, l.SO-$1.50-65 ot. Marija zgadnja danica, $2.2$. Marija zgodnja danica, eleg. vezana zlata obreza $2.20. Lilija nebeška, uanje, elsg. vez. zlata obreza $3.00. Ključ nebeških vrat, eleg. vez. $1.80 in 50 ct. NTebeeka iskrice 50 ct. Vrtec nebeški 5 Oct. 3veta noč 15 ct. Ave Marija 10 ct. Mati Božja 10 ct. Razne sv. podobice, po 5 ct-Jezus dobri pastir, zlats »breza, 50c-Jezus na križu, zlata obreza $1.00. Filoteja, zlata obreza, $1.20. Srce Jezusovo, zlata obreza, $1.20. Zvonček nebeški, zlata obreza, 80c. Sveta nebesa, zlata obreza, $1.00. Spomin na Jezusa, zlata obreza. SOc. Duhovni studenec, zlata obreza 60c. Nebeške iskrice, zlata obreza, 60e. Ključ nebeških vrat, zlata obr., 80c. Vrtec nebeški, zlata obrez*. 6®c. Zlata šola, zlata obreza, $1.28. Druge knjige: Evangeliji, 50 ct. Abecednik za slov. mladez, 20 ot. Zgodbe sv. pisma mala izdaja SO ct. velika izdaja 50 ct. Druga nemška slovnica 88 ct. Hitri računar 40 ct. Mali katekizem 10 ct. Veliki katekizem 30 ct. Četrto berilo za ljudska šola 58 ot. Dimnik, alovensko-nemški bosodajak 90 centov. Praprotnik spisi v ljudski šoli 38 ot, Prešernove poezije, vezano 76 centov, broJnrane 58 ot. Bleiwies slovenska kuharica $1.80. Pravljice 20 ct. Pregovori 38 ct. Cvetke 20 et. Zbirka ljubimskih pisem 30 ct. Marjetica 50 ct. Dimnik, avstrij. junaki vezane 90 cC brožirane 75 ct. Narodne pripovedke I. in D. zvezek po 20 ct. Domači zdravnik po Kneippovem nauku, 60c. Velike sanjske bukve 30 ct. Sanje v podobah 15 ct. Slovenski šaljivec 30 ct. / Šaljivi Slovenec 90 ct. Šaljivi Jaka 20 ct. Naš cesar Fran Josip L, 15 in 20 ot. Andreas Hofer 20 ct. Radeckr 20 ct. Admiral Tegetthof 30 ct. Princ Evgenij 20 ct. Baron Trenk 20 ct. Knez Črni Jurij 20 ct. Močni baron Raubar 20 ct. , Vojska na Turškem 40 ct. , .-_ ! Naseljenci 20 ct. Naaelnikova hči 20 ct. , , Na Preriji 20 ct. - . Poslednji Mekikanec 20 ct. , Hiralda 20 ct. > j Jama nad Dohrušo 20 ct. 1 Nezgoda na Palavanu 20 ot. j B*mt in na tujem 20 ct. J Ciganova ©sveta 20 ct. Vrtomirov prstan 20 ct. ^ 8 prestala na morišče 20 ct. , , Mrtvi gostač 20 ct. / t ^ Cvetina borogr. 30 ct. f _ < Srečolovec 20 4 Štiri povesti 20 ct. » • ■ Najdenček 20 ct. Tiun Cing 20 ct. May Erio 20 ct. S tez »sledeč 20 ct. t Pri Vrbovčevem Grogi 20 ct. Hildegarda 20 ct. Sv Oenovefa 20 ct. Sv. Notburga 18 ct. Izanami mala Japonka 20 ct. Mirko Pošteajakovič 20 et. Kako je zginol gozd 20 ct. Ropoštov 20 ct. . j T domačem krogu 25 ct. "j* Izidor pobožni kmet 25 ct. Beneška vedeževalka 20 ct. Lažnjivi kljukec 20 ct. Tnrgeniev Dim 30 ct. Burska vojska 30 ct. ^ Mlinarjev Janez 40 ct. Qoiovaki kaketizem 15 ct. Stoletna pratika 80 21. Materina žrtev 40 ct. Rodbinska sreča 48 et. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $8.50. Zemljevid Zjed. držav 28 ct. Zemljevid celega sveta 25 ct. Pratika za leto 1903, 18 ot. Prva nemška slovnica 85 .ct. Spominski listi iz avstrijsko zgodovine 25 ct. Zemljevid Zjed. držav 25 ct. 1776 St. Clair St, Cleveland, 0hiof tik bančne podružnice g. Fr. Sakserja. Vedno bodem točil sveže pivo, izvrstna domača in importirana vina, fini whiskey in likere; proč a j am dobre smodke, ter na razpolago sveži prigrizek. Slovenci v Clevelandu, 0„ se radi jajo v moji gostilni in vedno je najti zabavo. V obilen poset se priporoča GAŠPER KORČE. 1776 St. Clair St., Cleveland, O. (10-12-04-vd) Parnik Cunard črte CARPATHIA odpljuje dne 12. jan. dop. iz New Yorka v Trst in na Reko. Osobni parnik AUBANIA odpljuje dne 26. jan. ob 11. uri dap. iz New Yorka v Trst. Vcžnja na teh p a mikih velja iz New Yorka do Trsta $38. Listki so dobiti pri Fr. Saksor-ju, 109 Greenwich St., New York. International Manufacturing Company Box 948. New Tork City, Iff. T. Priporoča slavnim slovenskim, hrvatskim ia ostalim slovsukioa družtvam svojo bogato zalogo cerkvenih in društvenih zastav, društvenih znakov (Badges in regalije), gumbe, Cepiče in uniforme za slovanska druitva._ Raznih društvenih pečatov iz gumija, vlitega železa (Seal Press), le pni h pečatov (Pocket Sea« Press), gumastih črk sa samostojni tisk r Skrinjicah; igralnih ikri-njic, lajn. kitar, goselj, mandolin, harmonik, orgeljc, ur (zlate, srebrne in nikelna-ste), uhanov, prstanov, kravatnih igeij, ženskih zapestnic, verilie in verižnih aa-kitovi nožev, britev, Skarij, itd., itd. Velika zaloga najnovejših NEW GEM SAFETY RAZORS •(varnostnih britev) ktere najtopleje priporočamo vsem premogaijezn, rudarjem, tovarniškim delavcem in__ onim, kteri se ne znajo briti in ne ljnbijo svoj denar dajati brivcem; v elegantnih šatuliah od fa.oo dalje. Grafoibni, fenografi, amateur-fotografični aparati, camere itd, — Bogata zaloga godbe*ih inštrumentov, ktere tudi na zahtev popravljamo. Dspisuje se v vseh modernih jezikih. Za odgovore piiposlati je znamko za 3 centa. INTERNATIONAL MANUFACTURING COMPANY, P. 0. Boat §4S, WEW YORK CITY, K. Y. £ O------ © Jugoslovanska Katol. Jeinota. -j Odlikovane kranjske klobase. Mesarski mojster g. Jožef Bergman v Spodnji Šiški je dctil v Bordeauxu za svoje kranjske klobase častno diplomo 7. častnim križct.ru in zlato svetinjo. Inkorporirana dne 24. januarjr iq®i v državi Minnesota. Soclež v ELY, MINNESOTA, URADNIKI: Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 308, Ely, ^linn. Podpredsednik' JOHN KERZlŠNJK, P. O. Bo* 6, Federal, Pa. I. tajnik: JURIJ L. BROZICH, Elj, Minn. II. tajnik: ANTON GERZIN, 2137 Log St., Calumet. Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely. Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherrv Alley, Brsddoek, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O Box 114, Eveleth, Miss. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 5102 Buttler St., Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, J£mn. T'strelil se ie v Šmartnein pri Beljaku učitelj iz Pontaflja g. Frie Zie&ler. 26letnemu možu se je zmešalo. Več Macedoncev je zopet prišlo iskat dela v Kainnitnik. Ker je podjetništvo z delom reveži pladni in zdelani, da se komaj po koncu drže. Pomagajmo jim! Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brozich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugesi. Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Gorže, P. O. Box 105. Ely, Minn., in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". SUSPENDIRANI. Od družtva sv. Janeza Krstnika št. 37 v Clevelandu, Ohio, Anton Zgonc, Ivan Dejak, Fran Brizel. Družtvo šteje 54 udov. Od družtva Marija Pomagaj Št. 42 v Pueblu, Colo., Fran Bučar, Fran Oklešen, Josip Adamič. Družtvo šteje 36 udov. Od družtva sv. Jožefa št. 20 v Sparti, Minn., Fran Maur, Fran Mo-dec, Ignacij Retar, Anton Fe'ič. Družtvo šteje 60 udov. Od družtva sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumetu, Mich., Fran Mu-kovec. Silvester Car, Ivan Jakovec, Peter Madronič, Mile Vujnovič, Fran Stimac, Karol OzaniČ, Mihael Mihelič, Peter Šterk, Ivan D. Stukel, Matija Zeljko. Drnžtvo Šttje 199 udov. Od družtva sv. Jožefa št. 30 v Chisholmu, Minn., Nikolaj Kundar, Marko Latkovič, Miha Sendra, Martin Stare, Fran Tomažič, Tomaž Vukobrat. Družtvo šteje 59 udov. Od družtva sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn., Benedikt Arko, Fran Kocjan, Fran Zgonc. Družtvo šteje 271 udov. Od družtva sv. Štefana Št. 26 v Pittsburgu, Pa., Igusc Gla£, Fran Reven, Fran Stegnar. Družtvo šteje 53 udov. Od družtva sv. Alojzija št. 31 v Braddocku, Pa., Iran Sive, Matija Vojvoda, Peter Spičič, Jurij Bernič, Fran Žagar. Družtvo šteje 112 udov. Od družtva sv. Jožefa št. 14 v Crockettu, Cal., Ivan Ancel. I Družtvo šteje 43 udov. Od družtva sv. Srca Jezusa št. 2 v Ely, Minn., Ivan Hriban, Fran; Hribar, Fran Lovšin, Ignac Verbic, Fran Ostanek, Anton Petrič, Ivan j Skubec, Martin Boh, Anton Dejak, Ivan Kerdel, Anton Rus, Fran Slo-bec, Martin Skedel, Jakob Spehek, Jakob Pavčnik, Ivan Hlevajner, Ignac Tancig. Družtvo šteje 1/9 udov. ODSTOPLLL Od družtva sv. Jožefa št. 30 v Chisholmu, Minn., Alojzij Lovšin, Anton Keržišnik, Fran Klun. Družtvo šteje 55 udov. Od družtva Srca Jezusa št. 2 v Ely, Minn., Štefan Belaj. Družtvo šteje 207 udov. Od družtva Sladko Ime Jezus st. 25 v Eveleth, Mian., Matevž Fer-dan. Družtvo šteje 118 udov. CRTANL Od družtva Sladko Ime Jezus Št. 25 v Eveleth, Minn., Ivan Hren, J. G. Mihelič, Josip Remic, Fran Tonile. Družtvo Šteje 114 udov. Od dražtva sv. Cirila in Metoda št. r v Ely, Minn., Miha KmetiČ, Ivan Osterman, Ivan Verhovnik, Leopold Mantel, Leopold Arko. Družtvo šteje 207 udov. Od družtva Marija Zvezda št. 32 v Black Diamondu, Wash., Mihael PeČavar. Družtvo šteje 49 udov. Jurij L. B r o ž i S, L tajnik. Prevelika pobožnost — vrok nesreče. Dne 20. dec. je šel Jožef Sebanc iz Kosučja z vsemi domačimi k maši na Tiebelino. doma pa je pustil troje otrok in jih zaklenil v sobo. Nobenemu ni prišlo na misel, da troje otrok vendar ne sme ostati brez varuha, oziroma vsi so mislili, da je prva dolžnost, hoditi k maši in da bo že Bog otročiče varoval. Otroci -so torej ostali sami v sobi zaprti doma. Seveda so se igrali in kratkočasili kakor so znali. Žveplenke so hitro dobili, saj skrbe naši kmet.ski ljudje v svoji brezmejni in dolentnosti, da imajo otroci vedno užig-aliee pri rokah. Otroci so zanetili mal ogenj in hitro so v sobi tlele različne cunje in slama tako da je bila soba napolnjena z dimom. Stariši pa so čepili v cerkvi v Trebelnem in "častili Boga". Ko so naposled prišli domov, so videli, kaj je nastalo vsled njihove nebrižnosti. Dva otroka, eden star 5 let, drugi 9 mesecev, sta bila mrtva. Zadušila sta se. Tretji otrok, 9 let star fantič, je sicer še živ, a je smrtno bolan in je malo upanja, da okreva. Nove zapreke v karavanskem predoru. Pri vrtanju so zadeli na tako mehke zemeljske plasti da se je bati, da se udere. Vsled tega se mora od tam naprej kopati v dveh vzporednih rovih, a v sredi delati trden zid. S tem pa se bo delo za dve leti zakasnilo, tako da bodo Karavanke prodrte šele leta 1908. Lepa italijanska mladi-11 a. V Gorici so zaprli 13 in llletna brata Karla in Frana Mosetujfa, ki sta hodila pred dekliško šolo nagovarjat učenke k nenravnosti. Drobnosti. V Ameriko se je odpeljalo dne 21. dec. ponoči z južnega kolodvora v Ljubljani 8 izšeljenzev. Izpred sodišča. Kf lenske razprave pri ljubljanskem deželneu Franc Lampič, črevjjarski pomočnik v Bizoviku je zvečer 20. oktobra v Erbežnikovi gostilni v Bizoviku Janeza Brezovarja z nožem vrezal pod levo pazduho. Povod temu je bil prepir zaradi nekih koles, in ker je obdolženec silil v Brezovarja, ga je Bre-zovar porinil od sebe, nakar ga je LampiČ ranil. Obsojen je bil na 4 mesece ječe. — Janez Kalista, dninar v Trnovem, je Mariji Sprohar iz zaklenjene Skrinje in zaklenjene čumnate polagoma pojemal 260 K in 10 desk. vrednih 20 K. Obdolženec, ki je komaj .polnil 15 leto, deloma tatvino pripozna; obsojen je bil na 4 meseet-težke ječe. — Andrej Stare, posestnika sin in, Peter Cvek, tesar, oba iz Predoslja, sta se 12. kimovca zvečer v Kukčevi gostilni na Britofu z Francetom Urbančičem nekaj sprla. Ko sta zapustila omenjeno gostilno, st je tudi Urbančič mislil napotiti domu. Komaj pa je prestopil hišni prag je bil že z remeljni na tla pobit in težko poškodovan. Ko sta bila obdolženca prepodena, naletela sta na Antona Urbančiča, začela ga pretepa vati, ter ga ranila na levi dlani in na komolcu ter pod desnim očesom Na-sta se vrnila proti Kukčevi gostilni in tu je udaril Stare z remeljnom po glavi Miho Šmajda, kateri je ravno hotel poškodovanega Franceta Urba-čiča kvišku spraviti; ta pa je udarec z roko odbil in kol je zadel poleg stoječega Petra Čveka, obsojena sta bila vsak na 9 mesecev ječe. — Lovre Ber-nik, kajžarja sin v Zmincu in Martin Trnovec, bajtarja sin iz Škofje Loke sta napadla nekega dne meseca oktobra AAntona Bradaško, ko se je vračal z Ano Makovec iz Ljubljane domu v Zadobje in sicer Bernik oborožen z vilami, Trnovec pa z rajtel-nom. Eden ga je vdaril z roko po tilniku na to sta mu pa vhiteli orožje in se grozila, da ga ubijeta, če jima ne izroči svojega noža, in zm ga j* nato Bradaška izročil Trnovcu. Neki ravno mimoidoči voznik, ga je pa rešil tega mučnega položaja. Obdolženca sta bila obsojena vsaki na 3 mesece težke ječe. Nesreča na južnem kolo-d o r u. Dne 20. dec. zjutraj ob pol 7 uri našel je na južnem kolodvoru v Ljubljani nasproti kurilnice na tiru ležati mrtvega nadsprevodnika Ivana Kušca. Imel je zdrobljene prsi in levo roko. Kako je ponesrečil, se ne ve, ker ni tega nihče videl. Domneva se da je šel mej vagoni čez tir in se je tam v hipu vlak premaknil in sta ga hufarja prijela. Ponesrečenec bi bil moral s to varnim vlakom se peljati v Trst. Kušča je bil 55 let star in je zapustil ženo in 5 otrok. Z nožem v hrbet. Dne 20. dec. ob 4. uri popoludne pripeljala sta se v Ljubljani dva delavca, katera nista hotela takoj plačati fljakarju voznino. Hlapec Ivan Kreger se je potegnil za Sjakarja, nakar je nastal mej njim in delavcem Alojzijem Banom prepir. Ko je Ban zgrabil Kregarja za vrat, ie ta potegnil nož in ga zasadil Banu v hrbet. Ban je težko poškodovan in so ga morali prepeljati v bolnišnico. Kregarja je policija aretirala. Nagla smrt. Pred hišo Antona Barliča na Trgu so ljudje našli na ustih ležečega organista Antona Barliča, ki je bil sicer živ, a ni mogel več govoriti ; prenesli so ga v njegovo stanovanje, kjer je zvečer ob pol 8. uri umrl. Pri desnem ušesu je imel neko črno znamenje, katerega je gotovo pri padcu zadobil. Barlič je bil '.e dalj časa bolehen in po ljudski govorici krču podvržen. Iz Škofje Loke. Pretep. Delavca Janez Guzel in Janez Pukelj, stanujoča na Galetovi žagi kot Čuvaja in kurjača sušilnice, sta se te dni nevarno stepla. Janez Pukelj je namreč klical na korajžo Janeza Guze-la, na kar ga je Guzel z neko gorjačo tako udaril po levi rami, da je zdrav nik dr. Arko konstatiral težko telesno poškodbo. Tudi po »lavi i® dobil reč ran. Ni dobro vselej klicati na korajžo ! L voz laškega vina tako narašča, da v Trstu skoro ne bo prostorov za skladišča. Lahi so jezni na državno oblast, ki je določila, da se mora doslo vino takoj izvoziti iz proste luke in ker tudi noče starega žel predora pri Barkovljali dati na razpolago uvoznikom. Tudi v Nabrežini in Tržiču so vsa skladišča napolnjena. Za skladišča rabijo tudi hleve, sedaj so pa pričeli graditi za to tudi barake Ena tržaška tvrdka je plačala že 2 milijona kron colnine za uvoz laškega vina. Iz Galicije in Ogrske prihajajo židje, ki nakupujejo velike množine laškega vina. TržaČka porota, je obsodila bivšega pisarja pri ogrski diž. železnici Jurija Csosza (sam se je izdal za inženerja) v dveletno ječo, ker je okradel v Opatiji nadvojvodo Ludo-vika Viktorja. — Prihod novega dež eln e-ga guvernerja v Bosno. Dne 21. dec. se je pripeljal general baron Albori v Sarajevo. Že do Broda so mu prišli naproti vsi višji civilni in vojaški dostojanstveniki. Po vseh postajah, posebno pa v Sarajevu so mu priredili zelo slovesen sprejem. Na sarajevskem kolodvoru ga je pozdravil župan Nezir efendi Skalič v hrvaškem jeziku, za kar mu je tudi baron Albori hrvaško zahvalil. — Iz vlaka ga je vrgel. Iz Jičina na Češkem se poroča: 16. dec. sta se med vožnjo v železniškem vagonu sprla kmet Subata in sediuošo-lec Kisela. Med prepirom je ugrabil kmet dijaka ter ga vrgel skozi okno. Kisella so našli težko ranjenega na progi. Kmeta so odpeljali v zapor. — Dvorano za pijance so napravili v Kijevu na Ruskem. V to dvorano pripelje policija vse pijance, katere je dobila ležeče na ulici. Dvorana je razdeljena v dva oddelka -" moški in ženski. V vsako teh dvoran pride mesečno 180 do 200 oseb, največ iz višjih krogov: že čez dve uri. So pa tudi slučaji, da se pijanec strežne čez 15 ali 20 ur komaj toliko, da ga morejo izpustiti na prosto. prične v starosti 40 do 45 let zelo slabšati 111 mnogo jih je v starosti 50 let popolnoma slepih. Število slepcev na ulicah v Fezu je zelo veliko. Radi tega prevladuje mnenje, da je temu j vzrok preveliko zavžitje kave. — Odprava odlikovanj na Francoskem. Neke duhovnih, te-muč tudi posvetnih redov se hoče Francoska iznebiti. Kakor smo že poročali, je predlagal nedavno radikalni poslanec vladne stranke Mirman. naj bi se sploh vsa odlikovanja v republiki odpravila. Sicer ni dosti upanja, da bi se ta predlog sprejel, ker ne • uiore nobena vlada, tudi republ'ka ne j v naši sebični in častihlepni dobi po-grešati tako izvrstnega vladinega sredstva, kakor ao svetinje, križiči. j trakovi itd. Značilo pa je vsekakor, da se ponavljajo zahteve na odpravo odlikovanj ravno na Francoskem, kj er se razdeli največ redov ter je v tujini Francoza najlaglje spoznati po tem. da nosi znak svojega reda v gumbuici. Ravno sedaj pa se bliža zopet čas, ko bo na Francoskem kar deževalo odlikovanj, kajti 1. januvar-„ia do 2000 častnih legionarjev, a prošenj je letos nad 20.000, najboljši dokaz, da večina Francozov vendarle ni proti vidnemu odlikovanju. — Diplom a tična promena. Italijanski poslanik na dunajskem dvoru grof Nigra je vdstopil po 18 letnemu službovanju. Njegov naslednik bo baje sedanji italijanski minister zunanjih zadev Titoni. — Nekaj za šnopsarje. Iz česa se dela žganje? Za vsakega pijanca je vendar zanimivo izvedeti, iz česa je narejen "ta zeleni" ali "ta grenki", saj potem še bolj diši človeku, če ve, kaj pije. Kraljeva saška komisija je zdaj dognala, da se da res iz človeškega blata napraviti tako žganje, kakoršnega prodajajo po navadnih šnopsarijah. Li sicer da 1 kg. takih snovi 70 gramov alkohola. Iz 100 kg. blata dobiš 9 litrov močnega šnopsa. To je pač tolažilno, če čiovek tako le za "fruštek" kaj krepkega k sebi vzame! Razne male novice. — Uvoz italijanskega vina narašča čim-dalje bolj. V Trstu in okoliei so vse kleti prenapolnjene. Finančno ministrstvo je prepovedalo rabo starega predora južne železnice ob cest i v Bar-kovlje za shrambo italijanskega vina. — Sleparska dvojica. V Berolinu so zaprli pisatelja in profesorja M. Meyer j a ter njegovo ženo zaradi velikih sleparij. — Nezvest sluga. V Šopro-ju je sluga nekega nadporučnika, Karol Kerentes, ukradel dragocenosti za 10.000 kron, oblekel nadporuč-nikovo uniformo ter zbežal. — Pomi-loščeni ministerski predsednik. Sedanji ogrski ministerski predsednik grof Tisza je bil svoječasno zaradi dvoboja obsojen v dvednevno državno ječo. Sedaj mu je cesar milostnim potom kazen odpustil. — Nova Gior-danova opera "Sibirija" se je pela prvič v Milanu z velikim vspehom. — Truplo metropolita Firmilijana so v Belgradu balzamirali ter ga prepeljali v Ištip. — Alpinska montanska družba je imela v zadnjih treh četrt-letih 1,400.000 kron prebitka. — Uradne ure. "Magyar Nem-zet" poroča: Novi ogrski trgovinski minister je zelo prijazen mož, ki ljubi svoje uradnike, kar pa ne Izključuje, da ne bi od njih zahteval točnega izpolnjevanja svojih dolžnasti. Da bi se o tem prepričal, pregledal je pred kratkem vse pisarne. V veliko presenečenje je zapazil v nekem oddelku, da je bil ob deveti uri le načelnik v pisarni. Minister se je nato vsedel, pogledoval akte ter čakal do V2II. ure, toda nihče uradnikov ni prišel. Toda tudi tedaj še ni izgubil humorja in je rekel: "Res škoda je, da ne morem dalje Čakati. Prosim, recite gospodom, da sem bil tu in bi jih rad poznal. Upam, da jih pri pri-hodnjejm obisku dobim tu." — Kava in slepost Vid Mavrov, ki so vsi strastni pivci kav«, a* Kretanje parnikov. V New Tork to dospeli: Carpathia, 6. jan. iz Genove. Doopoti Imajo: Sloterdyck iz Rotterdam«. Vaderland iz An twerp on a. Furnessia iz Glasgow«. Celtic iz Liverpool«. Patricia iz Hamburga. Rhein iz Bremena. La Savoie iz Havre. Umbria iz Liverpoola. New York iz Southamptoaa. Statendam iz Rotterdama. Cevic iz Liverpoola. Odpljuli to: La Champagne 7. jan. v Havre. OdrfnH bede: Sloterdyk 9. jan. v Rotterdam. St. Louis 9. jan. v Southampton. Vaderland 9. jan. v Antwerpen Pennsylvania 9. jan. v Hamburg. Ivernia 9. jan. v Liverpool. Rhein 12. jan. v Bremen. La Savoie 14. jan. v Havre. Patricia 16. jan. v Hamburg. Umbria 16. dec. v Liverpool. New York, 16. dec. v Southampton. BOLNIKI, Ki so se zaupljivo obrnili na UNIVERSAL MEDICIAL INSTITUTE, se zsLDn.-^7-a-lj"ULje5©_ South Bend, Ind., 10. aprfla. Velecenjeui gospod profesor! Pet let sem trpel vsled tajnih boleznij, zaprtja in kroničnega iztoka. Mnogi zdravniki so me zdravili, izdal sem nebroj denarja za zdravnike in zdravila, toda vse zastonj. Končno obrnil sem se na vaš zavod in po rpo-iabi samo enega zabojčka po Expressu mi poslanih zdravil, sem ozdravel; verujte mi. da vam bodem za to vedno hvaležen. Peter Skorja. San J os«, California, 3. maja 1903. Spoštovani gospod doktor! Dolgo časa mučilo me je trganje po udih. Mnogi zdravniki so nad mojim kroničnim revmatizmom obupali. Našel sem ljubo zdravje Šele vsled vaših zdravil ter se izmed vseh tamkajšnjih zdravnikov, posebno ram kot strokovnjaku v tej stroki prav toplo zahvaljujem. Jakob Urbaa. . Copper Cliff, Ontario, Canada. Blagorodni gospod! S svojimi 28. leti pričel sem izgubljati lase in brke, ter sem r teku dveh let rabil vedno patentirana zdravila, vode in mazila, toda brezvspe-šno. Se le ko sem začul glas o vašem zavodu, pisal sem vam ter dobil po Expressu zdravila, ki so mi ne le preprečila izpadanje las, temveč mi celo pospešujejo rast istih. Izčistil sem si tudi kri temi zdravili. M. Pehar. Kakor razvidite iz zahvalnih pisem, ktera mi dan na dan prihajajo, so po Expressu odposlana zdravila našega zavoda povsem zanesljiva in g>-tovo pomagajo. UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE ni zavod za milostno zdravljenje, nego je nov zavod, ki obstoji iz zdravnikov-vešeakov, kterih vsak zastopa svoje vrste bolezni. Vsak nov doŠli slučaj bolezni se najprej v navzočnosti vseh zdravnikov presodi, kake vrste bolezen je, ter se potem odstopi dotičnemu zdravniku veŠčaku. v čegar stroko spada. Za sledeče bolezni ima ta zavod svoje strokovnjake: REVMATIZEM — SRČNE BOLEZNI — OTEKLO KOŽO— BOLEZNI NA OČEH, UŠESIH, NOSU, VRATU, ALI NA PRSIH. -AKO ZGUBITE LASE. — AKO STE BOLNI NA ŽELODCU, NA MATERNICI. — AKO IMATE HEMER0S0E — SP0LSKE BOLEZNI — ONEMOGLOST PRI SPOLSKEM OBČEVANJU — AKO STE NERVOZNI — AKO NEPRAVILNO PREBAVLJATE — IMATE ASTMO, KAŠLJATE. — NE ČUTiTE. — AKO STE BOLNI NA MEHURJU LEDVICAH, JETRIH, itd , itd. Ste li blizo ali daleč, samo ako imate zaupanje, lahko ozdravite. Za Vaše ozdravljenje posv.-toval se bode ves v tem zavodu se nahajajoči zbor zdravnikov. _ Ako vas ni mogoče ozdraviti. vaš slučaj ne sprejme in se vam ts* kratkim potom naznani, da ne meČeu bnzkoristno vašega denarja. Ako ste pa ozdravljiv* in profesor strokovnjak oddelka, v kterega spada vaša bolezen, razvidi. ua morate takoj s zdravljenjem pričeti, pripravil vam bo potrebna zdravila. Zavod vam jih bode po Expressu takoj odposlal v kte-likoli kraj Zjedinjenih držav. Kanade ali Mehike. Le ta po Ekspresu ram poslana zdravila sprejmite brezpogojno, brez ozira na itak slepo ceno, kajti ona vas bodo gotovo ozdravila. Ako nimate sredstev sprejeti priposlana Vam zdravila, je bolje, d« se niti na naš zavod ne obrnete, ker naš zavod ni zavod za "v Boga ime". Ako ste blizu, pridite osobno, ako ste daleč proč, pišite v vašem materinem jeziku, prejeli boste v istem i ziku i odgovor in navodila. Tu vam je naš naslov: UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE 30 WEST 29th ST., blizu B'way, NEW YORK. Uradne ure: Vsaki dan od 10. do 12. dop. in od 2. do 7. ure zvečer. Ob nedeljah od JO. d«» 1. ure popoludne. J. Radm&lich priporoča Slovencem in Hrvaum iroj 436 Watson Avenue, Butte, Mont Vedno bodem točil STeže pivo. &Bfi kaliforniška vina, vsake vrst« žganje, prodajal izvrstne smodke in^ptnjeem postregel s tečnimi je Za obilen pose^ se priporoča J. RADMELTCH, 436 Watson Avenue. Kut te, Mont Rojakom n«nnnj.m da otvoril trgovino z vinom, in sicer prodajam dobra califomij ska rina in Napa Valley po 40 center črno vino; belo vino pa cd 46 ct. naprej. Vino pošiljam na rse kraje v Zjed. državah. Za obila naredila ie priporoča ■ spoštovanjem M. BOGOTA. Box M, Oreofcatt, California. POZOR ROJAKI I Bratom Slovencem in Hrvatom naznanim, da sem otvoril na 285 Wilson Ave., Cleveland, Ohio, tretja hiša od vogla St. Clair St., pri Germania Garden, svoj lepo urejen SALOON, pod imenom "60STILNA PRI NOTRANJCTJ", kjer imam razun raznovrstnih izbor-nih pijač ter gorkih in mrzlih jedil ob vsakem času tudi na razpolago prostorno prenočišče za rojake potujoče po Ameriki ali novodošle iz Evrope. Postrežba vsestransko solidn« in točna. Za obilen obisk se priporoča John Meden, 285 Willson Are.. Cleveland. O W v " , ' ! - -t * • X 7 3B*". Math. Grill, 1548 St Clair St, Cleveland, Ohio. Priporoča rojakom svoja IZVRSTNA VINA. Rudeče vino po 50 ct. gal., belo po 70 ct. galon. Najboijši domači drožnik Štiri galone ?a $11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevozne stroške in dam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon. IT naročilom ]e priložiti denar. Slovensko-Amerikanski ...K OLEDA R... za leto 1904 prodajajo sledeči rojaki: T. Zobec, Bos 65, Aldridge, Mont. Math. Grahek, 1203 So. St« Fse Are., Pueblo, Colo. Joe Pezdirc, 1214 So. 13th Stroot, Omaha. Xeb. Marko Sodia, Crested Butte, Oolo. Math. Kumo, 1001 Main Street, La Salle, HI. Fr. Keržišnik, Rock Springs, Wjro. Math. Grahek, 430 7th St.. CsnaMt, Mich. Fr. Gabrenja. 519 Power St., Jaha- stown, Pa. John Govže, Ely, Minn. Josip Gorišek, 5136 Rubby St.. Pitta- bur«-, Pa. M. J. Kraker, Anaconda, Mont Leopold Krushitz, Frontensc, Kana. Mihael Klobučar, 115 7th St., Cain-met, Mich. Stefan Kukar, 920 N. Chicago 3t„ Joliet, 111. John Russ, 432 So. Sta Fse A to.. Pueblo, Colo. T. Sustaršič, 1208 N. Center St.. Joliet. HI. JOS. FDHRER in SINOVI, 3701 Butler St., Pittsburg, Pa. Prva in največja zaloga imporiiraneea in domačega vina, raznih vrst žganja, po najnižjih cenah. Za Pennsylvaniju jo naš grlavni zastopnik F. M. S c h 1 a n->1 e r , ter je pooblaščen za sprejemanje naroČil in denar j er, ter ga Slovencem in Hrvatom priporočamo za obila naročila. Naslov našega zastopnika je 5103 Buttler St., Pittsburg, Pa- Mr. F. M. Schlander je tadi od 'Glas Naroda" pooblaščen nabirata naročnike in naročnino. J; JOS. FUHRER & SDKS, 3701 Buttler St., Pittsburg. Pa. Slovencem in Hrvatom ▼ Sock Springs, Wyo., in okoliei priporočam r obilen obisk v kterem redno točim svežo Schlitz Milwaukee piro, dobra kalifornijska rina in izvrstni whiskey, tor prodajam dobre smodke. S spoštovanjem JOa DEK8HAB, Kock Roka in srce. (Novela.) (Dalje.) 4. Drugo jutro je vzbudilo Leonoro rano trijančeuje iz bližnje farne cerkve, ktero je naznanjalo nedeljo Pazljivo je poslušala Leonora nekai časa prijazni p;las zvonov, kterih jek je odmeval po tihi dolini do temnega gozda pod {roro. Kolikokrat je že Leonora zamakucna poslušala te melodične glasove, a vsakokrat je bila od njih začarana, kakor da bi jih prvič slišala. Leonorina juterna molitev jeJaila kmalu opravljena. Odprla je.siroma okna. Iz oken se jej odpre krasen prizor. Bilo je sredi avgusta. Priroda je lako nekako oživela po kladnej rosnej noči ki j<* prišla po vročem dnevu. Solnce je prijetno razširjalo svoje žarke nad polju in vinogradi, nad po sloplji in vrhovi grajščinskega gaja. Leonom je bila liokaj časa v krajino zamaknena. Kako prozaičen je proti temu pogled iz njenih mestnih oken! Zato je ginena polglasno rekla: Kako ljubeznjiva si priroda! A škoda, da tudi tvoja krasota mine. krkor je vse v življenju minljivo. Solnce na večer zaide in tudi ves ta čar izgine z njim Ali Leonora, očitala si je potem smeje, ne govori vendar, kakor pesniki. Ti in pa poezija, kakošen razloček! Sicer pa, tolžila se je sama. tudi tvojim že popolnoma prozaičnim le torn izvira še en vir poezije. In ta vir je tam, kjer leži bolnik, potrebujoč tolažbe, kje je kaka sirota potrebujoča pomoči. Braniti nesreči z dobrimi nauki, navduševati k čednostim z lepimi zgledi, otirati solze, tešiti obup. to j«' tvoja poezija. Bilo je pol sedmih. Leonora se je Šetaia po drobnemu pesku v gaji. Obhodila je tudisadni in cvetieni vrt, tu odtrgaje kakej cvetlici velo lističje. iam popravljaje v tla priklonjeno steblo kake vrtnice. Obiskala je tudi če-beljnak. Pozdravila starega več let jej znanega vrtnarja in mimogrede za-menila tudi nekoliko besed s kuharico, ravno prihajajučo od crkvenega opravila. Znana jej bila domača navada, dis se rodbina še le ob pol csmih zbira k zajuterku- Imela je tedaj št eno uro za se časa. Poleg vodometa jt stala prijazna kolibica, in v to koiibi-co je siopila. Še ni seedela dobrih pet minut, ko se prikaže na stezici senca neke pri hajajoče osebe. Približa se visoka ženska postava v modrej kašmirovej obleki, obrobljenej z belimi zobci. Melita, je vzkliknila Leonora izue-nadjena, ti se tako rano sprehajaš < In hitela jej je nasproti, podajajoč jej obe roki v pozdrav. ii elite jej prijazno roke stiska ter reče: Dobro došla, gospodična Leonora! Vi pa že počivate i To mi svedoči. da ste že dolgo na nogah. A ni poljubila Leonore, kakor je to prejšnje krati storila. V okusni obleki se je Melita vedla, kakor kdor prvikrat v kako imenitnejše društvo stopi, ter ne ve, kako bi se obnašal. V cvetu svoje mladosti, v blesku svoje lepote, stala ie pred Leonoro, kakor boginja.- Ostro jo je z očesom opazovala, kakor bi jej hotela v dušo pogledati in reči: Ali mi menda tudi ti hočeš čestitati? Melita je bila prava podoba svoje matere, kedar je ta bila v njenih letih. Imel a je nje visoko postavo, nje lepo vzrastli život, isto milobo sijočo iz njenih velikih, črnih, mislečih očij, njeno lepoto ^o poviševala nežna koža in majhna ustica, ki so se zdela vstvarjena samo za nasmeh. Melita, jaz te. Melita jaz Vas.... Leonora ni vedela, kako bi jo nazi-vala. Srce jej je svetovalo jo tikati, kakor doslej; njena ponosna podoba pa jo je nehote posilila k vikanju. Zmagalo je vendar srce. ostala je pri tikanju mene, da jej bode pozneje, kedar postane markizinja, poi-kala novemu stanu primerni naslov. Melita, jaz te več ne poznam, tako močno si se spremenila. Kakor vrtnična po-pika čez noč, tako si se ti razvila in si postala iz otroka cela gospa. Hoteli ste reči, odgovorila je Melita z nasmehom, da me ne poznate, ker sem oblečena in počesana, kakor dvorna dama. Ali ne vidite, da so me napravili po sili starejšo? Nališpali so me, kakor pupiko, da postanem vrednejša nevesta čestitega ženina ! Melita, jaz še gledala nisem na tvojo toaleto, temveč na tvojo osobo. Kar pa zadeva tvojo poroko z zares častitim ženinom, vedi, da so božja pota čudovita, in bolje je, da se podamo v vodstvo nevidnej roki, nego da se njej upiramo. Markiz Konrad, kakor sem za gotovo zvedela, je mož, vreden spoštovanja in ljubezni svoje izvoljenke. Mirno in zadovoljno življenje ti je zagotovljeno na njegove j strani. Treba je samo, da si še ti s svoje strani nekoliko prizadeneš biti mu dobra. Leonora je te besede govorila resno m brez Melitinega ugovarjanja. Ko ne ponehala, zdelo se jej je, da je za prvi početek bila z Melito nekoliko prestroga; a vedela je iz skušenj, da je pri trdih značajih, kakor M< litin kjer se žalost navadno spreminja v ironijo, a ne v mehkobo, treba rabiti ostro orožje, da se namen doseže Njena mati bi bila pri njej več dosegla, ko bi bila poleg solz, prošenj in dokazovanj tudi nekoliko strogosti uporabila. Gospodična Leonora, odvrne zdaj Melita, zastonj se niste sinoči z materjo toliko časa mudili. Slutim, kaj Vam je ona razodela, in sem skoro prepričana, da ste se od nje ločili z obljubo, potruditi se na vso moč. da me spoprijaznite na markiza. Od tod menda Vaš nepričakovan napad na mene. Ne vem sicer, kaj se je zgodilo med mojimi roditelji in markizom. Nekaj posebnega gotovo mora biti; drugače bi se ne bila naenkrat mama spremenila. Saj je ona večkrat dejala, da vse tri sestre z Alfonzom, vred rajši odda, kakor bi se ločila od svoje Melite. Tako pa me s samovoljo sili čim preje postati markizova. Melita, vsaka žrtva, ktero komu prinašamo, povrača se stotera. Koliko več pa one, ki jih prinašamo roditeljem. Ti čutiš, da srce tvoje matere nekaj teži; ti slutiš, da njene skrbi so v nekaki zvezi s tvojo poroko. Melita. ako v resnici ljubiš svojo mater, ali te nje srčni mir neveseli ? Ali se nočeš materi nekoliko žrtvovati? Kar pa v rsenici ni nobena žrtva; kajti enako bi prej ali slej, če ne ravno markiz, ka kdo drugi prišel te snubi t in te odvedel iz rojstvenega doma. Ali pa veš, da bi oni drugi bil markizove-ga vzglednega značaja? Markiz pa. kakor ti zagotavljam, te resnično ljubi, on te spoštuje, on ti da uživati ugodnosti življenja. Zmožna bodes tudi drugim ljudem dobrot deliti, kar ti da pokusiti okus najslajših čutov: dobrodelstva. Kaj hočeš več ? Kaj hočem več? rekla je srdito in krenola nevoljno z životom. Ljubiti hočem svojega ženina in biti od njega ljubljena. To je vse kar zahtevam. Ne prasam za vse dobrote in za ves blesk bogatije, ktero mi vsi obetate. Jaz nisem razvajena v mehkužnosti. Živela sem do sedaj zadovoljna in brez visokih želj, in tudi za naprej ne hlepim po ugodnostih, ki so mi neznane. Markiza pa jaz ne ljubim, a dvomim, da bi tudi on mene resnično ljubil. Sumila bi celo, da me smatra za igračo. (Dalje prihodnjič.) SLOVENSKO-AMERIKANSKI Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI "SIDRO" Pain Expeller kot najboljži lek zoper EEUMATISEM, POZOSTUICO, PODAGRO itd. in razne renmatične neprilike. SAflO; 25ct. in 50ct. v vseh lekarnah ali pri F. At Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. mr POZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni 99 saloon pri ^Triglavu 617 So. Center Ave., blizu iq. Ulice, kjer točim pristno uležanr« -ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, iiajbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno keglišče in igralna miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prvej vrsti za točno in solidno postrežbo. Vsak potujoči Slovenec dobrodošel! Končno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo večkrat počastit1 s svojim obiskom ! Mohor Mladič. 617 So. Center At., blizo 19.11L, CHICAGO, ILLINOIS. Telephone: 1723 Morgan, NAZNANILO. Slovensko podporno društvo sv Alojzija it. 31. J. S. K. J. v Brad docku, Pa., ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu, v dvorani Mr. Kečmajerja, Rankin Pennsylvania. Za tekoče leta bili so izvoljeni sledeči uradniki: Ivan Germ, predsednikom, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Matev? Kikil, podpredsednikom, 854 Cherrj Alley, Braddock, Pa.; Jakob Knez, T tajnikom, 1104 Cherry Alley, Brad dock, Pa.; Anton Sotler, Box 142, II tajnikom, Linhard, Pa.; Alojzij Hor vat, blagajnikom, Box 154, Linhard Pa.; Ivan Germ, zastopnikom. Odborniki: Jos. Pere, Ivan Zgonr Frank Šetina, Jakob Maček. Zastave noša: Josip Troha. Maršali ." Iva-t Troha, Ivan Martinič in Jos. Žefrai Opombo. Tem potom se društveni ki društva sv. Alojzija opominjaj; da v najkrajšem času poravnajo svo; dolg, ali pa da se pismeno obrnejo dt L tajnika, da se jim podaljša obrok ker inače jih mora društvo suspen dira ti. Društveniki ajritirajte v prid dru itrtl ODBOR ;i1 * ft* M. ZA LETO 1904 X. LETNIK IZDALO IN ZALOŽILO UREDNIŠTVO "G L, A, S iN A R O D CENA 25 CENTOV CENA 25 CENTOV Vsebina: Ob novem letu (Pesen). — Koledar s zgodovinskimi podatki. — Leto 1904. —- Na poti v Ameriko, z desetimi slikami. — Leon XIII. s sliko, novi papež s sliko. — Ljubavno pismo (slika). — Prekasno (povest iz Californije). — Popodenj v državi Kansas, z dvema slikama. — Razgovor z milijonarjem. — Mali kavalir. — Podulična železnica v New Vorku, s tremi slikami. — Srečka smrti. — Svetovna razstava v St. Louis, Mo., s tremi slikami. — Uradniki in delegatje Jugoslov. Katol. Jednote na glasnem zborovanju v Omaha, Nebr. — Tintnik (humoreska s podobo). — Revolucija v Srbiji, s tremi slikami.— PoskuŠnja. — Gospod Diesk. — Dobri prijatelji (slika). — V Klondike. — „ All right!" — Velikomestni berači. — Mojsterska dela. — Svetovna kronika. — Smeš- nice- — Oznanila. Koledar je primerno darilo za uovo leto v staro domovino prijateljem. Dobiti je : v New Yorku: Greewich St. v Clevelandu: 1778 St. Clair St. (olijm^ Svira vse vrste glasbe. Učenje kacega inštrumenta je nepotrebno. Columbia «2» Records. Stroj govori razločno. Pišite po brezplačne cenike 53, v kterih so'oznamenjeni glasbeni in pevski^komadi. VALČKI (CILINDER). Sedem palcev 50 ct. komad; $5 ducat. — Deset palcev $1 komad;.$io ducat. BLACK SUPER-HARDENED COLUMBIA MOULDED RECORDS 25 centov komad; $3 ducat. Povsem novi prcces. Mnogo bolj trpežen, nego vsak drug cilinder. COLUMBIA PHONOGRAPH CO., M S^^EMiSr'- Matija Pogorele, prodajalec UR, VERIŽIC, UHANOV, murčkov iz reškega zlata in druge zlatnine. BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG. Xovi cenik knjig in zlatnine pošljem poštnine prosto. Pište ponj. Cene uram so naslednje: Nikel ure 7 Jewels $6.— 15 Jewels Waltliam 89.— Srebrne ure z enim pokrovom • $12.— Srebrne ure z 2 pokrovoma £16.— in višje. Boss case 20 let garancije: IG Size 7 Jewels $15.— j, ,, 15 „ $18.— Boss case 25 let garancije: 1G Size 7 Jewels $25.— j, j? 1 ,, $30.-— O po m ba. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urali je Elgin ali Waltliam, kakoršnega kdo želi. Blago pošiljam po Express. Vse moje blago ie garantirano, kazprodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Manji zneski naj se poži Ijajo v poštnih znamkah. Xaslov v naročbo knjig je napravici: M. POliORELC, Box 22<>, Wakefield, Iftlch. Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej pošiljajo pod nash vom: Care of B. Schuette, . Pogorelo^ 52 State St., Chicago, IU. Družinska pratika po 10 ct. Murčki iz ieškega zlata so mi pošli in jih pričakujem. 89 E. Madison Street. Slika predstavlja srebrno uro za go spode. 18 Siie Screw B navijak. Cena uram ; Nikel ura........$ 6.00 Srebrna ura...... Screw navijak.....$12.00 Srebrn: vra...... z dvema pokrovima $13.00 Ako želite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam: Cena ,,Fahys Cases Gold-field" jamčene 20 let: 16 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 44 $18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 44 $17.00 6 Size ura za da~\i -» S kamnov........$14.00 Opomba: Vse ure s<" najboljše delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti. Za obile naročbe se Tjnuoročam Chicago, 111. L. Jacob Stonicli, 89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL. GAŠPER KORČE 1776 St. Clair St., Cleveland, O., Tolmač pri sodiščih. Ako kdo ponesreči t tovarni izposluje odškodnino. Moje načelo je z rojaki pošteno postooati in varovati brezvestnežev. T1KET za brzoparnik dobiš za ktero družbo hočeš najceneje in bodeš najso-lidneje postrežen pri Fr. Sakserju, 109 Greenwich Str., New York, zato naj se vsak Slovenec o a njega obrna. "GLAS NARODA" prodaja po 1 cent številko: Anton Bobe k, poslovodja podružnice Frank Sakser, 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Chas- Der*anc, 215 N. Con-srress St.. Kenosha, Wis. John Sustaršič, 1208 N. Centre St., Joliet, 111. Frank Gabrenja, 519 Power St., Johnstown. Pa. Ako želi kdo roj&kov list prodajati, naj se oglasi pri npravniitvu. BABI telefon kadar dospeŠ na kako postajo v York in ne veš kako priti k Fr. Saxsebjtj. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko. Compagnie Generale Transatlantique. Francoska parobrodna družba DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA POŠTNI PARNIKI SO t na d«a vijaka.------------..... 12.000 too, ■ > 11 i> ---------------- 12.000 ,, • I II II ................. IO. DOC „ » .. ................... 10.000 „ .............................. 8.000 .............................. 8.000 , .............................. 8.000 „ nLt Lorraine", fr-La Savoie", f.'La Touraine«", ^L'Aquitaine", „La Bretagne",. „La Champagne* „La Gaacogne", 25.000 konjskih oratt. 25.000 ej 1, 12.000 „ „ 16.000 „ ,i 9.000 „ 11 9.000 „ N 9.000 ,, „ Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob Petrtkib ob xo. ari dopoludne. Parniki odpljujejo ii priataniifia itv 42 North River, ob Morton Street: *La Savoie 14. jan. 1904. La Bretagne 21. jan. 1904. •La Touraine 28. jan. 1904. La Champag?" 4. feb. 1904. *La Lorraine 11. feb. 1904 La Bretagne *La Touraine La Champagne *Lf- Lorraine La Ii'etagne 18. feb. 1904. 25. feb. 1904. 3. marca 1904. 10. marca 1904. 17. marca 1904. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. »lani icijc: 3i BROADWAY, NEW YORK. Holland-America Line (HOI. LAND - A M £ R i Š K A ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med NEW Y0RK0M in ROTTBRDAMOM preko BouIogne-sur-Mer. NOORDAM, parnik z dvojnim vija-j STATENDAM, parnik z dvojnim kom 12,500 ton. vijakom, 10,500 ton, RYNDAM parnik z dvojnim vija- J ' ' ^ kom, 12,500 ton. PQTSDAM. parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton. ^ Najceneja vožnja do ali od vseh krajev juzoe Avstrye» Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih: DUNAJ, I. Kolowratring io.JINOMOST, 3 Rudolfstrasse. TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona. Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako sredo ' " r. ob 10. uri zjutraj. ---—-■■ - HOLLAND-AMERICA LINE. 39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St, CHICAGO, ILL. i> STAR LINE (Prekoiaorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda") posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom, * + + * + + + + + Philadelphia in Antwerpenom. Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki: VADERLAND dva vijaka 11S99 ton. ZEELANB............11905 ton. KR00NLAND.......... 12760 ton. FINNLAND............ 12760 ton. Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. ' P;t cez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško. Primorie Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. 7 Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10 uri dopoludne od pomola š*ev. 14 ob vznožju Fulton Street. — Iz PHILA-DELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov se je obrniti na: Office, 73 Broadway, New York City. Cor. IWborn& Washington Sts., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pine Stau ST. LOUIS. — 30 Montgomery St., SAN FRANCISCO ali na njene zastopnika.