261ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Marko Zajc
@umberak kot pozabljena regija*
Ali kako lahko mejno obmo~je zmede slovenske politike
»Naj navedem le en slu~aj v ‘umberskem okraju. Nek gospod je pri{el v okraj Drago{evce,
kjer je bil semenj, potegnil je papir iz ‘epa in ljudi povpra{eval, katere ob~ine bi bile pri volji,
da bi se spojile z Metli{kim okrajem. Ko je to vpra{anje stavil, bilo je ve~ ljudstva okoli, ki so
rekli: Udri ga, to je {pijon! In tisti gospod bi bil morda smrt storil, ako ga bi ne bili prijatelji
branili. Iz tega se ne vidi, da bi ljudstvo posebno ‘elelo zdru‘iti se s Kranjsko.«1
Jo‘efa Pirnata, sicer diurnista pri metli{kem notarju, ki je 29. avgusta 1881 javno nagovarjal
@umber~ane naj s podpisom podprejo priklju~itev h Kranjski, je pred razjarjenimi Uskoki re{ila
oro‘ni{ka patrola.2 Sejemsko ozra~je, ki je botrovalo sicer osamljenemu incidentu je bilo, ~e si
lahko dovolim tako primerjavo, na nek na~in zna~ilno za celoten spor glede @umberka. [e
zlasti baranta~i iz vrst slovenskih politikov bi na ‘ivinskem sejmu te‘ko sklenili dobro kup~ijo.
Najprej so bili prepri~ani, da nekaj ho~ejo, spet drugi~ da no~ejo, dokler se niso razdelili na
tiste, ki no~ejo, pa vseeno bodo in na tiste, ki so ‘e prej hoteli, pa tega niso storili.
Vpra{anje pripadnosti @umberka je najve~ pozornosti zbujalo v letih razpu{~anja Vojne
krajine (1871–1881). Obmejna de‘elica je pred naselitvijo Uskokov in organiziranjem Vojne
krajine v 16. st. spadala pod de‘elo Kranjsko. Ta je sicer tekom stoletij izgubljala vpliv nad
tem podro~jem, dokler ga ni s priklju~itvijo @umberka h karlov{kem generalatu 1746 popol-
noma izgubila, vendar se svojih pravic ni nikoli odrekla.
Slovenske politike je problematika spravljala v zadrego vsaj iz dveh razlogov: »Zgodo-
vinska« priklju~itev @umberaka je bila v nasprotju z »naravno« idejo Zedinjene Slovenije,
obenem pa jih je strah pred nem{ko nevarnostjo iz severa silil, da gledajo na slovensko eman-
cipacijo zgolj skozi jugoslovanska o~ala. Histori~na misel je bila pri Slovencih vseeno pri-
sotna, {e zlasti na Kranjskem. Bleiweisove Novice so ‘e v za~etku ustavne dobe zapisale: »~e
bi ju‘ni sosedje na Hrova{kem hoteli kaj sebi prilastiti, bi se jim poprej utegnilo re~i: [umberk,
Reka, Terst je na{; pustite Terst, dajte Reko in [umberk nazaj.«3
Potem, ko je cesar po vro~ih avgustovskih pogajanjih med avstrijsko in ogrsko delegacijo
1869 zaukazal delno razpustitev Vojne krajine4, je zadeva odmevala tudi v Ljubljani. Staro-
slovenske Novice so se sredi septembra istega leta s spo{tovanjem razpisale o zavzemanju
kranjskih pogajalcev za ‘umber{ki distrikt leta 1847 in obenem razglasile, da »@umber~ani
radostno nam ‘eljo razgla{ajo, da bi pri{li zopet pod vojvodino Kranjsko, kakor so nekdaj
bili.«5 Tudi mladoslovenska stran priklju~itvi ni nasprotovala. Dr. Valentin Zarnik je @umbe-
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3 (128) • 305–320ZGODOVINSKI ^ASOPI  • 57 • 20 3 • 3–4 (128) • 61– 67
* Referat na 31. zborovanju slovenskih zgodovinarjev »Regionalni vidiki slovenske zgodovine«; Maribor,
10.–12. oktobra 2002.
1 Stenografi~ni zapisnik dvanajste seje de‘elnega zbora ljubljanskega dne 21. oktobra 1881, str. 234.
2 AS 33, konvoluti, konv. 548, {k. 252, dopis ~rnomaljskega okrajnega glavarja {t. 358.
3 Novice, 6. 3. 1861.
4 Glej: Mirko Valenti}, Vojna krajina i pitanje njezina sedinjenja s Hrvatskom 1849–1881, Zagreb, 1981 tr. 166.
5 Novice, 15. 9. 1869.
262 M. ZAJC: @UMBERAK KOT POZABLJENA REGIJA
rak kot del Kranjske na nek na~in predvideval v svoji zahtevi po »kronovini Sloveniji«, ki je
vsebovala tudi histori~ne prvine. »Prikotku, segajo~emu v kranjsko de‘elo, znanemu po ime-
nu: ‘umberske stotnije in Marindol /.../ naj bo na izvoljo dano zdru‘iti se z novo kronovino.«6
Tudi kranjski de‘elni zbor ni ostal ravnodu{en. Razpravo je spro‘il metli{ki gra{~ak vitez
Savinschegg 19. oktobra 1869. V svojem govoru se je naslonil predvsem na slavno zgodovi-
no in kranjski patriotizem: »Kranjska ima po mojem mnenju zakonite pravice do obeh podro~ij
/…/, to imam tudi za stvar ~asti, kajti de‘elno zastopstvo za nekdanjimi stanovi, ki so to
vpra{anje ‘e spro‘ili, ne sme zaostajati.«7 Habsbur‘ani so po mnenju Savinschgga z naselit-
vijo Uskokov re{ili ni~ manj kot celotno zahodno civilizacijo. Z njim so se strinjali tudi
slovenski poslanci, {e zlasti ‘e prej omenjeni dr. Zarnik, ki je govornika celo prekinjal z
navdu{enimi »dobroklici«: »Kraji{niki so se borili in dajali kri za cesarja in domovino. (vzklik
Dr. Zarnik: @ivio!) /…/ Nepravi~no bi bilo, ~e bi bilo od vseh avstrijskih ljudstev zgolj eno
obsojeno na molk (vzklik Dr. Zarnik: Dobro!). Njihove interese se mora za{~ititi!«8 Do-
moljubni predlagatelj o tem, da si prebivalci teh podro~ij ‘elijo zveze s Kranjsko, ni niti
dvomil. Priznal jim je pravico do samoodlo~be, ki jo bodo, o tem nih~e ne dvomi, uporabili
za priklju~itev h kranjski »domovini«. Savinschggovo zahtevo naj se avstrijska vlada trudi za
uveljavljanje kranjskih pravic so podprli vsi poslanci ne glede na ideolo{ko in nacionalno
pripadnost.
Leta 1871, ko je zadeva spet postala aktualna, so slovenski politiki opazili lastno nedosled-
nost in spremenili svoje mnenje. Histori~ne pravice Kranjske se enostavno niso prilegale
zahtevi po ru{enju de‘elnih meja in ustanovitvi Zedinjene Slovenije. Nedvomno je imel ve-
liko vlogo pri tem Miklo{i~ev govor v zgornjem domu dr‘avnega zbora 11. maja 1871. Prvak
slovanske etnografije o~itno ni bil prista{ histori~nega prava. Nesmiselnost zgodovinskih
zahtev je ilustriral z naslednjim domi{ljijskim primerom: »Kaj bi rekel visoki zbor, ~e bi
eimeniten zgodovinopisec kraljevine ^e{ke stopil sem in visokemu zboru predlo‘il, da je
bila Moravska stoletja odvisna od ̂ e{ke in ~e se nato doka‘e pravica, da naj bi /.../ zvezo spet
vzpostavili. Mislim, da visoki zbor ne bi privolil; kot tudi ne bi mogel privoliti. Stvari so se
spremenile in zgodovina na katero se tukaj sklicujemo, ni zgodovina iz leta 1000 ampak iz
leta 1800.«9 O trditvi, da se tamkaj{nje prebivalstvo ‘eli priklju~itve h Kranjski Miklo{i~
odkrito dvomi: »To se ne ve! Prav tako ne vem, ~e posebno hrepenijo po tem, da bi postali
Hrvati. Le ~e se ljudstva precej {tudira, ~e se spomnimo, kako te‘ko stopijo iz staro‘ive~ih
povezav in za~nejo z novimi /.../, bi dvomil, ali hrepenijo po tem, da bi postali Kranjci.«10
Miklo{i~u moramo tudi priznati neke vrste prero{tvo, saj je pravilno napovedal, da bo druga
stran monarhije zadevo zavla~evala: »Poznamo ‘ilavost Ogrske. Na na{o {kodo smo jo spo-
znali in v zadnjem ~asu ni izgubila na ‘ilavosti. Zadeva se lahko vle~e v neskon~nost in
posledica tega bo, da bosta oba distrikta {e naprej ostala pod za~asno upravo.«11
Kranjske pravice je {e posebej gore~e zagovarjala »nem{ka« ustavoverna stran, kar je v
6 Zarnikov program se nahaja v: Fran Levstik, Zbrano delo, 9. knjiga, str. 160.
7 Stenographischer Bericht der fünfzehnten Sitzung des Landtages zu Laibach am 19. Oktober 1869, str. 172.
8 Ibid.
9 Index sammt Rednerverzeichniß und Anhang zu den stenographischen Protokollen des Herrenhauses des
österreichisches Reichsrathes für die VI. Session 1870 – 1871, str 208.
10 Ibid.
11 Ibid.
12 Mo‘no je tudi, da je avtor sam urednik Josip Jur~i~: »Jur~i~u bi mogli pripisati npr. ~lanek »@umberk in
Marindol v Voja{ki granici« /…/ pod oznako – ^. Seveda pa je verjetneje, da ga je napisal kdo drug od sodelavcev
Slovenskega naroda, saj se je Jur~i~ podpisoval tedaj v Slovenskem narodu z za~etnico svojega priimka.« (Josip
Jur~i~, Zbrano delo, knjiga 10, Ljubljana 1982, opomba na str. 578)
263ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
o~i zbodlo tudi pisca12 pri Slovenskem narodu, ki se je odkrito spra{eval: »Kako to, da se ti
Nemci tako interesirajo za narastaj Kranjskega? @e samo to je sumno /.../ Nem{ki ~asniki, ki
bi Slovenca in Kranjca najraje v ‘lici vode utopili, so v tem vpra{anji ljubeznivi in nam prav
privo{~ijo, da bi dobili @umberk in Marijin dol.«13 Nem{ka prijaznost je lahko samo hinav-
ska, zatorej predlaga pisec doslednost: »Histori~no pravico ima zares Kranjsko na to zemlji{~e.
Ali mi stojimo na stali{~i narodnega prava, ter moramo dosledni biti, in ne tam, kjer ni potre-
ba, odstopiti od tega samega.«14 Popu{~anje Hrvatom se zdi piscu celo dobro za narodov
blagor: »Kranjsko, Slovensko tako ne misli, da bi bilo na veke odcepljeno od juga, zato ni~ ne
{koduje, nego morda {e koristi ako Slovenci pustimo da ima trojedina kraljevina eno zagozdo
v telo Kranjske, za ktero zagozdo se bode potegnil kazneje {e drug del Slovenije k jugu.«15
^lanek zaklju~i z mislijo, ki zrcali odnos tedanjih slovenskih politikov do sebe in svojih
sosedov: »Kakor re~eno, ne vlecimo se za to anektiranje ~isto ni~; varujmo se vsake {kodlji-
ve zamere med brati. Mi Slovenci, ko bolj mrzle krvi ljudje, moramo preudarni biti in popu-
stiti marsikaj – samo ne boja proti germanskemu molohu!«16
15. julija 1881 je bila razpu{~ena celotna Vojna krajina, @umberak in Marindol sta za~asno
pripadla hrva{ki upravi, ~eprav je bil grof Taaffe na pogajanjih odlo~no proti.17 Slovenski
poslanci v kranjskem de‘elnem zboru, za razliko od tedanje nem{ke ve~ine, priklju~itve
@umberaka niso podprli.18 Razdvojenost Slovenskih politikov je lepo razvidna iz njihovega
manj{inskega predloga, kjer po eni strani priznavajo »da je pravica kranjske de‘ele do Ma-
rijindolske ob~ine ter do ‘umber{kega okraja zgodovinsko dokazana /…/ in da se jej ta pra-
vica ne sme kratiti, ker druga~e bi se pravica prav ‘alila.«19 Po drugi strani pa so prebrisano
pozvali de‘elni zbor naj odstopi od priznanih pravic in naj raj{i zamenja kos nekdanje Kranjske
za ‘eleznico, ki bi povezala Dolenjsko s hrva{ko stranjo. Priklju~ili naj bi samo majhno
marindolsko ob~ino in zaokro‘ili meje. S tem so se br‘kone hoteli pokazati kot zagovorniki
kranjskih interesov ne da bi kr{ili lastna naravnopravna na~ela.
Pisci pri Slovenskem narodu so bili prav tako neugla{eni. [e 7. avgusta je ta ~asopis
priklju~itev @umberka vneto zagovarjal in Hrvate okrcal, da »na{ej vladi sila za zlo jemljejo«
ker se za to poganja »in govore o »njema~kem gladu«. Kar se tega ti~e pa~ nij govora o
nem{tvu, kajti /…/ Kranjska nij nem{ka niti nikoli ne bode, ~e Bog da in sre~a juna{ka!«20
Dva meseca kasneje so zamenjali plo{~o in se strinjali s slovenskimi politiki naj se ‘umber{ki
okraj prepusti troedinici.21
Slovenski politiki v kranjskem de‘elnem zboru svojih simpatij do Hrva{ke niso skrivali.
Poro~evalec narodne manj{ine Navratil je ‘e na samem za~etku omenil, s kak{nim navdu{e-
njem so Hrvati pozdravili razpustitev Vojne Krajine: »Ali, gospoda moja, tudi mi smo pokli-
cani, da slavimo z brati Hrvati velikanski ~in blagodu{nega cesarja.«22 Kljub temu je prepri~an,
da bi se dalo kranjske histori~ne pravice s pametnimi potezami unov~iti: »Znam, da se bo tej
13 Slovenski narod, 23. 5. 1871.
14 Ibid.
15 Ibid.
16 Ibid.
17 Mirko Valenti}, Vojna krajina..., str. 339.
18 Kranjski de‘elni zbor je o tem ponovno razpravljal 21. oktobra 1881.
19 Predlog manj{ine pomno‘enega upravnega odseka o 2. resoluciji v zadevi nekdanjega ‘umberskega okraja in
ob~ine Marijindol, Priloga 54, Stenografi~ni zapisniki … 1881, str. 593.
20 Slovenski narod, 7. 8. 1881.
21 Slovenski narod, 20. 10. 1881
22 Stenografi~ni zapisnik dvanajste seje de‘elnega zbora ljubljanskega dne 21. Oktobra 1881., str. 233. Poslanec
Navratil.
264 M. ZAJC: @UMBERAK KOT POZABLJENA REGIJA
‘eleznici najbolj upiralo ogersko ministrstvo, ker ho~ejo Mad‘ari ves promet via Pe{t imeti,
in mislim da ne pridemo do te ‘eleznice, ker gospod Luckmann je ‘e rekel, da so Mad‘ari
vsegamogo~ni. Vpra{am toraj: kaj je ve~ vredno, dolenjska ‘eleznica ali ‘umberski okraj? –
Mislim, da prednost damo ‘eleznici. ^e se ne pribli‘amo mi Ogerski vladi, delalo se bode z
nami, kar se je s Hrvati glede Reke, ki so leto za letom dokazovali, da je Reka hrva{ka, ali vse
zastonj.«23
Na nasprotni strani je poslanec Luckmann narodnjakom zabrusil, da se enostavno ne
znajo pogajati. ^e bi Ogrom ‘e v naprej odstopili @umberak, bi s tem enostavno izgubili
pogajalski objekt za nadaljnje barantanje. Karl Deschmann pa je bil mnenja, da so Belo-
kranjci in @umber~ani pravzaprav isti narod: »Kar se ti~e njihovega jezika in tradicije, ope-
vajo @umber~anje v svojih ljudskih pesmih Kraljevi~a Marka prav tako dobro, kot Metli~ani
in ^rnomaljci.«24 Deschmann je potrkal {e na tradicionalno kranjsko podobo Hrvatov kot
»tatov«, kajti ~e bi imeli Hrvatje podobne zakonite pravice do Kranjskega ozemlja, bi jih po
njegovem mnenju bolj energi~no zagovarjali. »@e zdaj lahko v hrva{kih ~asopisih berete /…/,
da je kranjska ni‘ina Kolpe hrva{ki teritorij, da morajo biti Metli{ki okraj, ^rnomelj in Ko-
stanjevica priklju~eni k Hrva{ki.« Ako se bo pogajalo na na~in, ki ga predlaga slovenska
manj{ina, zaklju~uje Deschmann, se lahko zgodi, da bo tvorila mejo med Kranjsko in Hrva{ko
namesto Kolpe Krka.
Priklju~itvi @umberka je najbolj ~ustveno nasprotoval ravno tisti dr. Zarnik, ki je leta
1869 aneksijo navdu{eno pozdravljal. Kar se ti~e domnevne izurjenosti @umber~anov v
nem{~ini je povedal: »Znano je, da je v vseh nem{kih humoristi~nih listih stoje~a figura:
»Bruder Jovo, wenn er deutsch spricht«. In ta »Bruder Jovo« tako nem{ko tol~e, da bi dobro
bilo, ko bi grani~arji tukaj poslanca imeli.«25 Dr. Zarnik se je ~util tudi poklicanega, da izrazi
svojo ljubezen do Hrvatov: »Reklo se je tudi, da bi Hrvatje zahtevali {e ve~ od nas, ako bi
imeli zase histori~no pravo. Jaz sem mnenja, da ako bi nas Hrvatje zahtevali do Krke, bi se mi
z vso silo uprli, ako bi nas pa zahtevali, kakor ho~ejo Star~evi~ijanci, vse, ter bi nam sredstvo
povedali, po katerem pridemo pod hrvatsko upravo, bi jaz z entuzijazmom rekel: Le vzemite
nas!«26 Zanimiva je tudi Zarnikova obrazlo‘itev, zakaj so Slovenci leta 1869 vendarle glaso-
vali za priklju~itev @umberka. Vojna krajina (oziroma »Krvava ko{ulja«) je takrat {e obstaja-
la, germanizacija je bila v polnem teku, to pa bi lahko zavrli le tako, da bi »odtrgali en del te
krvave ko{ulje«. Sedaj, ko je situacija druga~na in je Vojna krajina del »slovanske« Hrva{ke,
bi bilo tako trganje {kodljivo. [e ve~: »Bil bi greh!«
Ve~ina de‘elnega zbora je vseeno podprla zahtevo po kranjskem @umberku in za~ela so
se dolgotrajna a neplodna pogajanja. Katoli{ka stran je svoje mnenje radikalno spremenila ‘e
~ez nekaj let. Za ~asa obhodov posebne me{ane komisije za @umberak, se pravi poleti 1883,
se je ~asopis Slovenec odkrito spra{eval: »Ali ne terjata pravica in po{tenost, da se ta nekdanji
del Kranjske zopet zdru‘i s Kranjsko?«27 Ugotovil je, da je Vlah popolnoma navezan na
Kranjca in da je Kranjec tisti, ki mu da prislu‘iti krajcar. Glede narodnih razlik so pri Sloven-
cu svetovali kar asimilacijo, ~e{: »Tesneje pa, ko bo ob~evanje, bolj se bo tudi jezik zbli‘al.«28
Prav tako so odkrito zagovarjali pravno stali{~e nasproti narodnemu: »Ali naj si je tudi res, da
23 Ibid.
24 Ibid.
25 Ibid., str. 240, Poslanec Zarnik.
26 Ibid.
27 Slovenec, 28. 7. 1883.
28 Ibid.
29 Slovenec, 16. 6. 1883.
265ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
avstrijska habsbur{ka dr‘ava je zavetnica vseh narodov, vendar pa ni ustanovljena na novej{e
na~elo prekucuhov. To izvr{evati zmore le toliko ~asa, dokler ostane, kar je bila: zavetnica
prava in pridobljenih pravic.«29
Leta 1896 se je pokazalo, da je na katoli{ko usmerjeni strani tak{no mnenje povsem
prevladalo. Kanonik Karol Klun, Fran Pov{e ter tovari{i so namre~ de‘elnemu zboru predla-
gali naj opomni vlado, da bo sklenila novo gospodarsko pogodbo z Ogrsko tako, da bodo
obvarovani interesi kranjske produkcije. Sporazumi o gospodarskih vpra{anjih z Ogrsko so
se na~eloma sklepali vsakih deset let.30 Obenem so pozvali vlado naj pri ponovitvi sporazu-
ma z Translajtanijo »uredi razmerje /…/ glede ‘umber{kega in marijindolskega okraja /…/ in
omenjena okraja utelesi de‘eli Kranjski.«31 Klun se je na razpravo v de‘elnem zboru dobro
pripravil in kolegom poslancem priredil pravo zgodovinsko predavanje. Hrvatov takti~no ni
obto‘eval, do~im je za obstoje~e stanje obto‘il hinavske Mad‘are. Ti bodo z @umberakom
ravnali tako, kot so ravnali z Reko. Ne bodo ga privo{~ili Hrvatom, zadr‘ali ga bodo za sebe
in veselo sekali gozdove. »@umber~anom bi se v tej zvezi jako trda godila, ker bi pri{li iz
de‘ja pod kap in bi bili kakor Slovaki v ogrskem kraljestvu.«32
Liberalna stran nad tak{nimi idejami ni bila navdu{ena. V Slovenskem narodu se je lahko
prebralo: »Ker je pa v narodnem interesu ‘eleti dobrih odno{ajev z brati Hrvati, je vsekako
vpra{anje, ~e je povsem umestno, da se bi vpra{anje sedaj re{evalo.« Brez obto‘evanja kle-
rikalcev enostavno niso mogli: »Do sedaj je na{a de‘ela skoro ~isto rimsko – katoli{ka, a
@umber~anje pa so gr{ki katoli~ani in bati se je kacega verskega razpora, posebno ker je
mogo~e, da bi jih pregore~i na{i duhovniki sku{ali pridobiti za rimsko katoli~anstvo.«33 Kljub
temu so liberalci Klunov predlog podprli. Nenazadnje je bil zelo pri srcu njihovim novim
zaveznikom v podobi kranjskih Nemcev.
Na~elo liberalcev »no~emo, a vseeno bomo« je v de‘elnem zboru zagovarjal Ivan Tav~ar.
Najprej je kanonika Kluna spomnil, da je pred petnajstimi leti druga~e razmi{ljal in da je
podpisal diametralno nasproten predlog.34 Klun pa je spremembo mnenja utemeljil z zahte-
vami realpolitike: »@e takrat smo iskreno hrepeneli po dolenjski ‘eleznici ter smo bili priprav-
ljeni v dosego njeno marsikaj ‘rtvovati, ker se je sploh {irila trditev, da Mad‘ari odlo~no
nasprotujejo /.../«35 Mnenje, da se bo kranjsko finan~no stanje s priklju~itvijo te de‘elice zbolj-
{alo, je Tav~ar ozna~il za sme{no: »Ako je kanonik Klun govoril in sanjal, da se bo iz @umber-
ka dal za na{o de‘elo iz~rpati tisti milijon, ki ga sedaj potrebujemo, so to le gole sanje /…/
Kajti, ~etudi @umberk pripade h Kranjski, ne bo posledica to, da bi bili gozdovi last Kranjske
de‘ele, ako bi tako bilo, dobro, potem zahtevajmo @umberk, in ~e ga nam Ogri z lepa ne dajo,
prisilimo jih z vojsko! (Veselost).«36 S tako pasivnim okrajem bodo po njegovem mnenju samo
stro{ki. Kljub temu so Tav~ar in tovari{i za Klunov predlog glasovali. Vendar je Tav~ar odkrito
priznal, da mu di{i predvsem od{kodnina za tamkaj{nje gozdove: »^e ho~ejo imeti Ogri
@umber{ke {ume, morajo tostransko dr‘avno polovico primerno od{kodovati. Za to se gre, ne
pa, da de‘ela Kranjska dobi majhen, bera{ki okraj. /…/ glasoval bom za resolucijo upravnega
odseka, dasiravno v drugim stojim glede @umber{kega vpra{anja {e vedno na tistem stali{~i, na
katerem je leta 1881 stala narodna stranka in ‘ njo prijatelj Klun.«37
30 Fran Zwitter, Nacionalni problemi v Habsbur{ki monarhiji, Ljubljana, 1962, str. 138.
31 Slovenec, 4. 1. 1896.
32 Objavljeno v: Slovenec 24. 1.–28. 1. 1896.
33 Slovenski narod, 28. 1. 1896.
34 Stenografi~ni zapisnik {tirinajste seje De‘elnega zbora ljubljanskega z dne 8. februvarija 1896, str. 329.
35 Slovenec, 28. 1. 1896.
36 Stenografi~ni ...
37 Ibid., str. 332.
266 M. ZAJC: @UMBERAK KOT POZABLJENA REGIJA
Dejstvo, da je bil predlog v Kranjskem de‘elnem zboru sprejet soglasno, ni spremenilo
polo‘aja. Uresni~ili so se namre~ Miklo{i~evi strahovi iz leta 1871. Obe strani sta se {e
naprej neplodno obmetavali z razli~nimi zgodovinskimi in »oportunitetnimi« dokazi. Hrva{ka
stran je celo uporabila arheolo{ko metodo, s katero je hotela dokazati obstoj dveh @umber-
kov (kranjskega Sichelberga in hrva{kega Sichelburga)38. Za~asna hrva{ka uprava, ki je trajala
vse do konca habsbur{ke monarhije, pa ni prepre~ila usode, tipi~ne za te‘ko dostopna in
obmejna podro~ja: pojav mno‘i~nega izseljevanja in staranja prebivalstva.39
S u m m a r y
The Forgotten Region of @umberak, or How a Borderland Area Confused
Slovene Politicians
Marko Zajc
In the 19th century, Slovene politicians were divided into two sides; while one supported the then
prevalent concept of natural law the other favored a concept based on historical circumstances. This
was especially evident in the case of @umberak, a hilly area on the southern slopes of the Gorjanci
mountains. Before it was settled by the Uskoki and converted into a military frontier called Vojna
krajina (War March) in the 16th century, @umberak had been part of the dutchy of Carniola. During the
period of disbanding the military organization, the so-called krvava ko{ulja (blood-stained shirt) between
1871 and 1881, the area was awaiting a new master. Neither the politicians in Zagreb nor those in
Ljubljana could decide whether because of historic reasons the area should be incorporated into Car-
niola, or due to ethnographic and purely practical reasons it should become part of Croatia. Since
@umberak was positioned along the border between both sides of the Austro-Hungarian monarchy this
almost-forgotten little patch of land became the subject of discussions in the highest political circles;
this also reflected the complex relations between Vienna and Budapest. Torn between two options and
agonizing over which one might be better, Slovene politicians were unable to reach a decision. This was
primarily due to two reasons: the »historic« annexation of @umberak was not in accord with the »natural«
idea of Zedinjena Slovenija (United Slovenia), and yet the fear of the German danger from the north
persuaded Slovenes that in order to progress Slovenia should become inseparably connected with South
Slavs.
Most Slovenes in Carniola preferred the historic concept. As early as March 1861 the Novice news-
paper shamelessly summoned their southern neighbors to »return Reka and [umberk.« The highest
imperial order dated August 19, 1869 ordered gradual dissolution of the War March, which led the
Carniolan Provincial Assembly to unanimously (together with the votes of Slovene representatives)
support the enforcement of Carniolan rights. A year and a half later the discord between the interests of
Carniola and those of the pro-Yugoslav Slovene political elite led the author of an article in the Sloven-
ski narod newspaper to advise all Slovenes not to opt for annexation. He clearly stated that »since
Slovenes do not plan to be separated from the South for ever it might be useful for them to allow Croatia
to have one of its parts wedged into Carniola, and this wedge could later be used to pull the rest of
Slovenia to the South.« Miklo{i~ was another one who influenced Slovene public opinion on the
subject. In his speech before the State Assembly on May 11, 1871 he rejected the annexation on behalf
of some »faded lines on parchment« and correctly predicted Croatian procrastination techniques during
negotiations. Different from the German majority that was in favor of the historic principle, Slovene
38 HDA, PRZV (fond 78), {k. 248, Izvje{}e o odkopanju starog grada @umberka; Anton Koblar, ^egav je @um-
berk? Izvestja muzejskega dru{tva za Kranjsko VIII/1898, str. 136; Slovenec 3. 10. 1898.
39 Nada Hranilovi}, @umber~ani – Subetni~ka grupa u Hrvata, Migracijske teme, zagreb 1990, str. 605.
267ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
representatives that took part in the Carniola Provincial Assembly on October 14, 1881decided against the
annexation even though they did acknowledge the rights of Carniola »since the justice would otherwise be
offended.« The Catholically-oriented fraction changed its opinion in 1883 and started to defend the
idea of annexation; this opinion prevailed until the 1890’s. During the discussion on the subject at
the Provincial Assembly on February 8, 1896 the liberals sided with the Catholic and the German
parties and bashfully supported the annexation; this was because the practical liberals aspired to the
compensation for the @umberak forests. With the view that first it had to be established to which side it
really belonged, @umberak was temporarily annexed to Croatia in 1881. This »temporary« provision
nevertheless lasted until the end of the Habsburg monarchy. Fran [uklje once stated that »the position
of @umberak was unique in Europe in that its inhabitants were the only Europeans who before
the beginning of the 20th century had no constitutional rights whatsoever nor did they send their
representatives anywhere.«
HISTORIA
znanstvena zbirka oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani
V zbirki HISTORIA, ki jo izdaja oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, so do
sedaj iz{le monografije:
Avstrija. Jugoslavija. Slovenija. Slovenska narodna identiteta skozi ~as : zbornik, Lipica,
29. maj – 1. junij 1996. – Ljubljana 1997. – 1.000 SIT
Mojega ‘ivljenja pot : spomini dr. Vladimirja Ravniharja. – Ljubljana 1997. – 1.500 SIT
Janez Per{i~, @idje in kreditno poslovanje v srednjeve{kem Piranu. – Ljubljana 1999. –
1.000 SIT
Miku‘ev zbornik. – Ljubljana 1999. – 2.000 SIT
Dragan Mati~, Nemci v Ljubljani. – Ljubljana 2002. – 1500 SIT
Navedene knjige lahko dobite na Filozofski fakulteti, v knji‘nici oddelka za zgodovino,
Ljubljana, A{ker~eva 2 (tel. 01/241-1200).