94. številka.
V Trstu, v soboto 25. novembra 1893.
„EDINOST"
izhaja dvakrat na teden. vsako šredo in soboto ob 8. uri zjutraj.
„Edinost" Rtane:
za vne leto f. «-— ; izven Avstrije f. 9.— za >/. leta „ 3,- ; , • • OO ■a «/4 leta - 1.B0; .	. „ 225
z ,,Novićar"-J©m:
za vse Juto f. 7.—; iaven Avstrije f. 10.— za V, leta „ 3.5»; „ , „ 6.-■a «/« lot» »1.75; » n - 2.50 Posamičre Številke se dobivajo v pro-dajalnioah tobaka v Trni,u po B nvč., v Gorici in v Ajdovščini po 6 nvč. „NOV1ČAR- po a nvč.
Tečaj XVIII.
\-~Vy
^ „ ..... --------
petita; za naslove s debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo
navadnih vrstic. Poslana, osmrtnic« in jame z»~ hvale, domači uglasi itd. »« račune K»o pogodbi.
Vsi dopirti nuj se poftiljajo uredništvu: Piazzu Casemia it. 2. Vsako pumo mora biti fi-ankorano, ker nefrankovana se ne ■prejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejemu upravništvo Piaiza Caserraa 2. Odprte reklamacije so pro«te poštnine.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko
, T «MkmM J« «M«e t".
Kriza!
Čuden vsklik se vam zdi to, kaj ne?! Jako čudno je res, da govorimo o krizi T teiu trenotku, k« se je novo ministerstvo stopruv predstavilo zbornicama, ko niti ni pričelo uvojega delovanja — da: ko pravo «a pravo niti ue slutimo, kako se hojo sukati to novo koalicijsko miniBterstvo, da je ne bodo v jednoiner pehali z židovsko-liberalnega d ožja pod ultra-klerikalni kap in narobe.
In vender je tako, vender amo imeli nedavno prav, ko smo vskliknili: „Kriza je reden a, kriza se prične 1" Tega pa nismo mislili — odkrito bodi povedano — dn ho nase slutnje izpolnijo tako hitro, kakor so se v resnici izpolnile.
Brzojav nam je včeraj donesel dve velevažni in pomenljivi vesti. Jedna nam pravi, da no poslanci K 1 a i č, B o r 6 i ć, Bula t, Šupuk, Ferjančič, K u A a r, G r e g o r e c, grof Alfred C o r o n i n i, Gregorčič, Nabergoj in Z a I 1 i n-gerizHtopili ia kluba konservativcev; druga pa se glasi : klub č e-akih poslancev moravskih je sklonil »oglasno, takoj začeti n a j o d 1 o ć n e j i o opozicijo zoper novo miiiisterstvo.
Ministersko krizo so pač rešili za silo, a parlamentarne krize niso mogli udušiti. Pojavljati ae je začela z elementarno silo, kajti ustvarili so nam nenaravno politiško konstelaoijo. Kriza se je pričela zopet, ker se je morala pričeti, in pričela se je najprvo tam, kjer ae je morala najprvo pričeti — v konservativnem klubu in na 1» i v £ i desnici aploh.
Ugovarjalo se nam bode morda, da novo UHtvarju:ii položaj, takozvana koalicija, zuhtavu samozatevanja in žrtev od vseh strank v jednaki mori, ker novo ministerstvo ui ne konservativno in ne liberalno. Na videz bi bil ta ugovor opravičen.
PODLISTEK. Tri povesti brez naslova.
Hrvatski spisal Ksaverij Šandor-Gjalski.
Druga povest.
(1858-1879) (Dalje).
Od tedaj je Julikina mačeha v pogovorih z Markom v jednoiner namigovala oa poroko ; ko pa je neki večer prišel in rekel, da je bil predpoludne sam grof pri njem ter ga nagovarjal, naj pride k njemu — tedaj mu je mačeha odprto nasvetovala. naj poroči Juliko. Na to je mislil sau> ie zdavna ; no, bal se je, da je ne bi mu dali, ker je na vse zadnje vender-le „go-spodiČinau in „trgovska hči". Gledo Julike same ni dvomil, čeprav jej Ae nikdar ni Črhnil beaedice o svoji nameri in tudi uiBta nikoli govorila o tem, kajti uvidel je na dekletovem vedenji, da se strinja z njegovimi mislimi. In tako so uredili vse še tistega večera, druzega dne pa sta šla k župniku naznanit, da namerjata stopiti v zakonski stan. Sosedje ao pregovarjali očeta, da ta Človek še ni dobil „abšit" ali vojaško od-pustnico; in „ljudje pripovedujejo — so pravili — da bode zopet boj v Italiji, ker bo sam francozki cesar poteguje za Italijane". Julikin oče se je skoraj strinjal
v resnici pa ni. Z novim položajem je pridobila le uemška levica, premagani so pa konservativoi in premagani so širši slojevi ljudstva, katerih neizprosni sovražnik je nemiko-liberalni kapitalizem. To občuti instinktivno najomejenejši nemški srditež ; sa to pa je zavladalo uprav divje veselje v nemško-liberalnem taboru.
Slovenoi se moramo upirati novemu »inisterstvu že sato, ker je je porodil strah pred pravično volilno reformo, od katere jedine nam more priti odrešenje; upirati se mu moramo, ker želimo in zahtevamo, da pridejo do političkih pravic vsi tisti, ki plačujejo svoj davek v krvi; in slednjič ho mu moramo upirati z narodnoga stališča, ker čitamo v programu tega miniaterstva jedno samo pozitivno točko — ohranitev dosedanjega posestnega stanja, kar znači za nas ohranitev starih vnebovpijočih krivio.
Uvažujč te velevažne in odločilne okolnosti izstopil je jeden del slovenskih poslancev iz konservativnega kluba. Tega pa gotovo ni storil iz nazprotstva do konservativne stvari, ampak ker mu vest ni dopuščala nastavljati svoj hrbet, da bi po njem višje lezli nemški liberalci, kateri prete narodu našemu se — škorpijoni.
Z izstopom dalmatinskih in jednega dela slovenskih poslancev izgubil je Hohen-vvarton klub vso svojo mor&lno silo, izgubil je cel6 pravico do obstanka. Z izstopom slovenskih poslancev nastala je kriza v Hohenvartovem klubu, in iz te krize izcimi se, ako ostanejo naši poslanci dosledni, kriaa v koaliciji sami. Tu ni odločilno število izntopivših poslancev, ampak moralna važnost, kojo so naši po* slanoi podeljevali konservativnemu klubu. Veliki mor&lni svoj ugled dobival je ta klub uprav iz okolnosti, da so ae v njem zbirale vse avstrijske rdrodnosti, da je mogel grof Hohenwart vaklikati: v mojem
ž njimi — ali pred mačehi) ni smel o tem niti orhniti; Julika pa tudi je težko pričakovala trenotka, da se izvrši poroka.
Poročila sta se. Zunaj ua kmetih je bila mlada ženica uprav srečna, ne sicer vsled slasti prvih mesecev, kajti ljudem, ki hitijo za delom in ho borijo za VBakdanji kruh, ne dostaje časa, da bi si privoščili takšen luksus. Njena sreča ne je osredotočila v skrbi za domačijo in pa v okolnosti, da ni več trpela preganjanj, s kakoršnimi jo je mučila mačeha. V začetku jo je vznemirjala misel na vojno ; dotične govorice pa mo potihnile h krat u ter ni bilo već čuti o njih. Še Ih pozneje, ko Bta kneih deset jedenajst mesecev preživela vkupno ter pestovala sin-čeka, prišel je poziv in Marko je moral „izmarširati".
Tedaj je morala Julika, da prehrani sebe in otroka, prijeti iglo v roko. Tako je začela svojo šiviljsko obrt. Pričela je pri domači oskrbnici, s časom pa so jo zvali tudi na sosodne grajščine. S prva jej je bilo žal, da mora zanemarjati uvoje domaće delo ter d* ni več samostojna gospodinja. No, upala je, da bode to trajalo le kratek čas. Grof jej je obljubil, da prihrani za Marka kovaško mesto, ter je zatrjeval, du Marko kmalo pride domov.
No, grof se jo prevuril v računih, kajti Marko je bil še vedno v vojni, od koder
taboru je Avstrija! Da je mogel grof Hohenwart igrati toli imenitno ulogo, da je mogel nekako od gori doli gledati cel6 na mogočnega Plenerja, na vnem tem mora se zahvaliti samozatajevanju in uda-nosti naših poslancev. In kako jim je poplačal vso to P Začetek in razvoj minister* ske krize dala sta nam jasen odgovor. Se svojim postopanjem ob aadnji krizi pretrgal je grof Hohenwart slednjo ves, ki ga je morda še spajala z narodom slovenskim.
To spoznanje je prodrlo na površje — hvala bodi Bogu na tem! A hvala tudi onim našim poslancem, ki so is tega spoznanja izveli povsem naravne posledice. Število izstopivših poslancev jo sicer majhno, vender pa utegne ta odločni korak malega našega številca ugladiti pot do na-ravnejših in zdravojših parlamentarnih od-nošajev. Dolžnost nam je torej izreči jim v ime n&roda slovenskega najiskrenejšo zahvalo.
V klubu konservativcev nastala je kriza, a is te krize iacimi ae prej aH slej obča parlamentarna kriza. Mi se je moramo le veseliti, kajti le po taki krisi tamore ee uresničiti najiskrenejša naša želja, le po taki krizi pridemo do vzajemnosti avstrijskega slovanstva.
Ni treba praviti, kako sodimo o onih drugih sloveskih poslancih, katerim dopušča vest, sedeti v večini, v kateri igra prvo vijolino gosp. Plener. Mi nočemo metati kamenja, sodil pa bode — nšrod. Da, tik. rod bode sodil ! Ne varajte se gosp6da Klun, Povše e tutti quanti : tako gotovo, kakor je Bog v nebesih, pride dan, ko bode začelo svitati tudi po priprostih glavah — in tedaj .... no, saj si lahko mislite, kaj pride tedaj!
Važno vprašanje.
Minoli ponedeljek je mestni zbor tržaški zboroval. Na dnevnem redu je bilo sa
so prihajali slabi glasi. 0 njem ni bilo nikoli glasu. Julika je slednjič morala najeti si stanovanje v mestu.
Bilo je zopet zvečer. Julika je sedela v evoji sobi ter otroka zibaje z nogo marljivo šivala, kajti je imela silo, da zbere nekaj denarja ter ga pošlje svojemu Marku, od katerega ni bilo še vedno glasu vzlic njenim neštevilnim pismom — razun glasu od atrani tretje osebe, ki jej je pred osmimi dnevi naznanila, da je Marko v bolnišnici, kjer se zdravi. Hotela mu je torej poslati nekaj denarja, da lože prebijo v bolnišnici. Dotični večer jej je bilo zelo tesno pri srcu. Niti navadna pesmica, s katero je navadno vspavala otroka, jej takrat ni hotela čez ustni, kajti popoludne je videla berača brez noge, z vojaško kapo na glavi in z Bvetinjo, kako je vlekel po ulici „verkelc". V tem trenotku jo je zabolelo v srce pri miali, kako hudo bi bilo, ako bi se Marko takšen vrnil v domovino. Od t<>ga časa ni si dala več miru, čeprav se je tešila z mislijo, da bi v takem slučaju gotovo prišla kaka vest, in pa, ker v listu, v katerem je dobila vesti o Marku, ni bilo, niti besedico o kaki težki Markovi bolezni, niti o kaki rani ne. Spominjala se je tudi, kako jej je Marko pripovedoval, da se vojaki nalašč večkrat bolnimi naznanijo, le da ui jim treba opravljati kake težke
mestne financ« jako važno vprašanje, kako pokriti zevajoči deficit ali primanjkljaj v zneiku 477.760 gld. Vlada je sicer dovolila zopetni povišek doklad na vino od 100% na 160%, pri vsem tem pa gonpdda na magistratu si ne upajo pokriti velikih tro-škov ter zahtevajo od vlade, da jim dovoli pobiranje novih doklad na pivo in meso. Z že dovoljenimi dokladami na vino preračuni! je finančni odsek, da bode dohajalo mestnemu zakladu 300.369 gld. ter hi poleg tega bil nepokrit ie ostali primanjkljaj 173.891 gld. Seja je bila sklicana na hitrico že ponedeljek dne 20. t. m., dočim je imela biti komaj v sredo, kar jo predsednik opravičeval s tem, da se dne 23. t. m. odpre državni sbor ter bo mora sklep mestnega zbora vaaj en dan pred odpretjem predložiti ministerskemu svetu, da ga prouči.
Ni nam treba niti omenjati, da se je z velikansko večino sprejel predlog finančnega odseka, da so zopet naprosi vlado, da potrdi prvotni sklep ter dovoli mestu pobiranje povečanih doklad. Glavni mata-dorji mestnega zbora so si prizadevali dokazati, kako živo potrebo ima denarja inestoi magistrat, da vzmore vse troške; in kako opravičene so te doklade, brez katerih mesto no bi moglo izhajati. Liebman, Luzzatto, Consolo, Rascovich oglašali 90 se ter dokazovali, kako potrebno je naložiti novih doklad na pivo navzlic temn, da jim je vladni zastopnik svetoval, naj bi rajši naložili novih doklad na neposredne davke. Posebno Consolo je zagovarjal toliko doklado na pivo kolikor na meso rekoč, da teorije o socijalizmu so zgolj teorije ter da zbor prav stori, ako obdači tudi meso in sploh vse, ako je to v korist občini. Sploh so se gospodje odborniki mestnega zbora v Trstu v tej seji pokazali prave nasprotnike blaginje delavca ter delavski stan poniževali. Sioer pa liberalci vsako pot pokažejo, da jim je dela-
službe. Gotovo je tudi Marko tako storil! I)A, da, gotovo; da da, kajti 011 je premeten.
No, vse to ni nič pomagalo, kajti ni se mogla utolažiti. Sinčič v zibelki se je tudi zbudil, ter jokal. Otroče je vzdignilo roki in togi tako, da jih je obsevala svetloba sveče, ki je gorela v sobi. Julika je nagloma popustila delo is rok ter se pripognila k otroku, da ga pomiri s poljubi. Popriraši ga za jedno roko in nogo poljubila ga je neštevilnokrati domišljajoč si, kako je menda tudi mati omenjenega berača uživala veselje, poljubovaje mu istotako lepi nožici — in danes P Ubožec I Pri teh mislih zjokala so jo grenko, da si ssma ni znala zakaj.
Tako ni niti slišala, da je nekdo potrkal na vrata in ne pričakujoč odgovora jih odprl na polovico. Prizdignivši glavo zapazila je lastnega moža, kako se vleče skozi ozka odprta vrata in sicer tako, da mu je bila spredaj lova stran telesa. Veselo je pohitela k njemu ; solze radosti so jej zalivalo očij, da ga uiti ni videla prav.
— Oj, hvala Bogu, da si prišel; v velikih skrbeh sem bila radi tebe, vaklikno, in kraani obraz jej zopet zašije od velike zadovoljnosti in sreče.
(Dalje prih.)
vcc dober le tedaj, kedar gre za poveli-eanje njih idej, dočim mu v vsakem drugem obziru nasprotujejo.
Da bode po novih mestnih dokladah prizadet poaebno delavec, to je očividno. Saj tudi vse sedanje doklade tete najbolj na delavca, okoličanskega kmeta in malega trgovca, dočim se kapitalistom do* bro godi ter jih gospdda dobro varujejo, da niso preobloženi z davki. Doklada na vino tiSčala bode kakor dosihdob ubož-nejše družine in okoličanskega kmeta ; do* klada na meso pa še najbolj sadone delavca, ki bode — ako vlada potrdi sklep mestnega zbora — moral plačevati krajcar občini skoraj od vsacega grižljeja mesa, kojega si je dosedaj radi prevelike draginje le malo privoščil, odsihdob si ga pa bode mogel še manj ter se mu bode moral celo odreči. Ne zahtevamo ravno, da bi mestni odborniki tržaški morali posnemati Henrika IV., ki je bil vesel, ako je videl gos v loncu svojih državljanov, ali to se nam vidi vender prehudo, da hočejo Se bolj pritiskati na delavca-siromaka ter mu onemogočiti celo v nedeljo košček mesa in skledo juhe. —
To je krivica, ki ne zadevlje saiou nas Slovencev, katerim nočejo pripo/nati nikake pravico, temveč tudi Lahe same, kateri morajo doprinašati velikanske žrtve, da morejo gospdia v okom priti mnogim nepotrebnim potratam.
Kako uzorno se gospodari v mestni hiši, kaže nam najbolj sklep računov ia leto 1892. Ne da bi napravili resen proračun vseh dohodkov in troškov, kateri naj bi jim služil v vodilo pri raznih sklepih, napravljajo zgolj nejasne proračune, upotrebljujoč ne malo dohodkov v različne izvenredne troške, nagrade, nove šole, podpore, nove alužbe itd. Uprav v predzadnji aeji 40 se magistratni veibeniki (alunni) obrnili na mestni zbor, da jim zboljša položaj ter oanuje nova meata, ker morajo nekda čakati do mesta oficijalov od 6—7 let. Pripomniti nam je, da to so še mladi dečaki, kateri uživajo kot adjutum 600 do 700 gld. na leto. Službe imajo pa komaj kacih pet ur na dan, v katerem času so prisiljeni aedeti v gorko zakurjeni sobi ter mirno putiti cigarete. Saj z deloui ni preobložen magistratni uradnik. Ako bi se jim služba nekoliko poostrila ter bi se jim zaukazalo, da morajo strogo držati se svojih uradnih ur — katere bi se morale zvišati vsaj na 8 na dan — zadoščala bi polovica sedanjih uradnikov. Na tak način bi si mesto prihranilo nevede kacih 50.000 gld. na leto. Ako bi se istotako počelo v okolici ter se odpravili nepotrebni kapovile, komisarji in drugi magistratni organi, prihranil bi si mestni zaklad veliko svoto. S tem pa nismo Se spomnili šol, katere magistrat ne vzdržuje samo z namenom poačevati, temveč najbolj za to, da lažje potujčuje in polaščuje. Laikih paralelk t okolioi nam nikakor ni treba; x odpravo istih bi Be zopet prihranilo kacih 30—40.000 gld. Kje so pa vsi drugi enako nepotrebni troiki, za katere se izdaje občinski denar ?! —
Deficita v istini ni, pač pa imamo neprimerno gospodarstvo, ki ne služi blaginji občine, ampak politiškim nagibom. Našim mestnim svetovalcem bi svetovali, da odsihdob glasujejo proti vsacemu povišanju mestnih doklad, katere so v Trstu večje in neznosnejše, nego v vsakem drugem mestu v Avstriji. Res jo sicer, da jih italijanska gosp6da noč« poslušati, kajti zaman si človek prizadeva slepcu praviti o lepoti barv. vendar bi morali večkrat povzdigniti svoj glas ter tudi tem aagrizeniia advokatom povedati, kje je vzrok, da ima mesto tržaško večni deficit.
Koncem moramo še povdarjati, da so tudi takozvani konservativni možicelji v mestnem zboru glasovali za povišanje doklad na vino, čeprav so v svojem oklicu na volilce širokoustno obečali, da se bodo potezali za njih korist. Razun Burgstal-lerja so vsi glasovali s progressovci !
DOPISI.
Iz Idrije dne 16. t. m. [Izv. dop.] (Raznoterosti). Vaš cenj. list je že poročal o naši belezni, ki že vse leto zahteva časih več, časih manj žrtev. Iz mesta razširila se je tudi na kmete, kjer jo imenujejo .idrijska bolezen*. Kaj je prov-zročilo tega neprijetnega gosta, ni popolnem znano; vzrok bo baje menda Nikava, hudournik, ki teče skozi sredino mesta. Ta potok sprejemlje v svoja nedra vso Idrijsko nesnago: tu vidifi kup smeti, tam škrpete in cunje, drugod pa pere cel kup žensk umazano perilo zdravih in bolnih ljudij. Prava orijentalska slika ! A kaj, ko ko bi voda vse to odnašala! A hudournik je redko kdaj deroč, večinoma jo suh in le tu pa tam je kaka luža, obkoljena od peric. Toda hvala vrlemu okr. zdravniku g. dru. S trga r j u, kateri se v mestu in okolioi največ trudi, da bi zaprečil to bolezen, — začeli ho naši mostni očetje bolj paziti na snago. A še mnogo več bi morali storiti.
Kljubu temu nepovoljenemu zdravstvenemu stanju je postalo, sosebno zadnji-čas, v našem mestu živahno gibanje v društvenem in narodnem življenji. „Del. bral. družtvo* jako lepo napreduje in izobražuje delavce v narodni in stanovski zavesti. Razven močnega, dobro izvež-banega pevskega zbora, ustanovilo je pred par meseci tamburarški zbor, ki se je v kratkem času izvrstno izuril pod vodstvom g. P a v š i č a. in je v prvič javno nastopil minolo nedeljo. A ta vspeh in napredek začel je jeziti nekaternike in z namenom uničiti to društvo, ki ima ta grozen greh, da je naročeno na „SI. Narod*, „Edinost* in t. d. — ustanovili so svojo posebno družbo, v kateri je skoro dve tretjini članov ženskega spola, ako ne še več, dvoje koriatolovskih trgovcev, in nekoliko mle-čnozobih fantičev. In vsi ti*le se shajajo v tesni prostorih! O, morala, mor&lal. . . Kaj bi rekli, če bi „brezversko" „Del. bral. društvo* tako delalo P Brezversko pač ni društvo, katero i m a v s v oj i h prostorih sv. Razpelo, katero je n. pr. pri zadnjem občnem zboru, ko je zazvonilo „Zdrava Marija*, prekinilo zborovanje in glasno molilo „Angeljevo češ-č o n j e*, kojoga Članom niti jednemu ne morejo očitati, da ne vrši svoje verske dolžnosti, da ne sahaja v cerkev 1 Nasprotno, naš č. g. dekan je na osnovalnem shodu omenjene družbe izrečno naglašal, da „očitu o molijo in v crkev hodijo*, t"du „vera, katero kažejo, jim je le dobrodošlo slepilo, s katerim sleparijo priproste ljudi*. Komentara k temu pač ni treba. Besedo same dokazujejo, kako se dandanes „fubricirajo* kranjski „brezverci*. Ni čudo, da je razburjenost radi tega presegla vse meje. Prepir in sovraštvo zaneslo je to novo društvo v vse kroge. Žena hujaka se proti možu, ako je ta slučajno v „Del. bral. društvu*, oče proti sinovom, gospodar proti gostovom. Nek hišnik odpovedal je svojemu gostu stanovanje, ker je naprednjak ; nek trgovec je zapodil svojega pomočnika, nek oče svojega sina od sebe, ker se nočeta vpisati v novo društvo. To jo že grozno. Da ne pomislijo, kako neizmerno škodujejo s tem veri, kuko zatirajo versko gorečnost tudi s tem, da zmerjajo one naprednjake, „ki očitno molijo in v cerkev hodijo", a „brezverci* in sleparji! A razven vere trpi pri tem tudi nar od-n o s t, ker mesto da bi delali z združonimi močmi proti tujcem, ravsamo in kavaamo se na življenje in smrt med seboj. Mesto da bi delala društva za nirodni napredek, pa bujskajo proti tistim, ki goreče delujejo za-nj. Ravno tako novi društveniki s par izjemami prezirajo ali pa zaničujejo vsa narodna podjetja. Žaloatno, zares žalostno
Politični pregled.
Notranl« dažala.
Minoli četrtek sešel se je zopet d r-žavni zbor. Nova vlada predstavila se
| jo obema zbornicama. Britko prevarjeni so bili vsi tisti, ki so ao se morda nadejali jasnega, točnega in novega programa iz u-t ekscelence kneza Windiachgratza. Po izjavi g. ministerskega predsednika nam je še bolj nerazumljivo, čemu je grof Ho-henwart prav za prav strmoglavil Ta>«ffe-a. Saj vse to, kar je naglašal Windischgratz, hotel je tudi grof Taaffe. Nov« vlitda obeta izvesti volilno r e f o r m o. To je hotel tudi grof Taaffe. Zakaj so ga vrgli tedaj P Ako ni ugajal, Taaffe-ov načrt, nasvetovali bi bili lahko razno premembo, tem loJSje, ker je grof Taaffe dal razumeti, da se nikakor noče trdovratno oklepati svojega načrta. Novo ministerstvo obeča nadalje reformo davkov. Ta točka je bila tudi na programu prejšnjega miniaterstva.
—	Novo ministerstvo se hoče baviti se socijalnim vprašanjem; a z istim se je bavil tudi Taaffe, in morda temeljiteje, o čemer priča njegova izjava, da je predložil svojo volilno reformo uprav % ozirom na socijalno vprašanje. In v res* niči vidimo dano* veliko večino delavcev
—	na strani grofa Taaffe-a. — Novo ministerstvo obeča preosnovo pravosodja. Tudi ta je bila v programu prejšnjega ministerstva in ostane gotovo iata v svojem bitstvu, ker imamo oelo prejšnjega pravosodnega ministra. — Nova vlada hoče nadaljevati uravnavo valute. Tudi to je stara točka. In slednjič zahteva nova vlada — da morajo počivati vsa velika politična vprašanja. Za božjo voljo, saj je tudi Taaffe zahteval od strank, da naj se bavijo samimi gospodarskimi vprašanji, pustivši na strani velika politična vprašanja. Grof Taaffo je torej zahteval isto — seveda brezvspešno. Tudi nova vlada se prepriča kmalu, da je ta njena zahteva neizvedljiva, kajti načela in programi se ne dajo tako odkladati kakor suknja, kadar pridemo v gorko sobo. Uprav s to svojo zahtevo dovel jo grof Taaffe samega aebe ad absurdum, kajti ni si mogel drugače pomoči, nego da je sam prišel pred zbornico s velikim politiškim vprašanjem — s v o* lilno reformo. Torej imamo isti ali podobni program. Razloček pa je na drugo stran : grof Taaffe je hotel stati nad strankami in to je bilo slabo; knez Windisch-gratz hoče zvariti različne stranke v skupno večino, to pa je še slabše.
Izjavi vlade ao burno pritrjevale združene stranke. Poslanec Herold pa je predlagal, da se začne debata o ministerski izjavi in nasvetoval nujnost. Utemeljujoč nujnost je izjavil, da vladni program molči popolnoma o najvažnejši točki, o narodnem vprašanju. Češki na-narod nima zaupanja v sedanjo vlado, katere Mostava samo je že njen program. Nujnost so zagovarjali Kaizl, Fanderlik, Laginja in Lueger, kateri vpraša, koga razumeva vlada v svoji izjavi za mir moteče elemente. Potem sta govorila še poslanca Va-šaty in Biankini proti vladi. Abrahamo-vič in Heilsberg sta proti posebni razpravi o vladni izjavi, ker bode za to dovolj časa pri budgetni razprvi. Nujnost se je odkio.ila s 171 proti 87 glasovom. Zanjo so glasovali Cehi, Jugoslovani, protisemitje in nemški nacijonalci.
Dne 22. t. m. imeli so svoje seje vsi trije klubi nove večine. V klubu nemške levice vladalo je veliko veselje in so navzoči člani burno pozdravljali ministra Ple-nerja in Wurmbranda. Tudi v poljskem klubu so bili zadovoljni. Drugače je bilo v klubu konservativce v. V tem klubu je vladala neka tišina, ki je pričala, da je ogromna večina članov nezadovoljna in da je kriza skoro neizogibna. Naslednjega dne je bila zopet soja v klubu konservativcev, pri kateri je naznanil grof H o h o n w a r t, da so poslanci Klaič, Borčič, Bulat, Šu puk, Perja nčič, Kušar, Grego r e c , C o r o n i n i, Gregorčič, Na-bergoj in Zallinger izstopili iz kluba. Izstopivši slovenski in dalosatin aki poslanci so baje ustanovili svoj pose
ben klub, kojemu bode predsednik Klaič, podpredsednik pa F e r j a n č i č. Vest o tem dogodku je vzbudila v Trstn vseobče veselje, osobito pa radi tega, ker so vsi trije primorski slovenski poslanci storili — svojo dolžnost. Veselje bi bilo seveda še večje, da se je osnoval občoslovanski klub; no, bodimo veseli za sedaj, da se je sploh storil prvi korak, kateremu bode, ako Bog da, sledil drugi. Tudi nemški konservativci so bili žo določno sklenili izstopiti iz H»henwartovega kluba, toda ministroma Falkenhaynu in B a c q u e h e m u se je posrečilo pregovoriti jih, da niso izvršili svojega sklepa.
Na uvodnem mostu govorimo obširneje, kolike važnosti so bili uaši slovenski poslanci za ugled Hohenwartovega kluba. Zato je prav verojetna vest, kojo donaša denašnji „II Piccolo*, da je namreč grof Hohenwart včersj prijavil ~Windischgratzu, da je sklenil položiti svoj mandat, ta pa brez dvojbe vsled izstopa je.dnega dela naših poslancev iz njegovega kluba. Dolgemu vztrajnemu prigovarjanju se strani Windischgrat«a da se je še le posrečilo pregovoriti Hohenwarta, da obdrži svoj mandat. Poslednji pa je izjavil, da ostane na čelu kluba le v tem slučaju, ako ne izstopi se kak drugi poslanec.
V	imenu v konservativnem klubu ostalih Slovencev — Klnn, Povse, Š u k I j e, G1 o b o č n i k, R o b i č, P f e i-fer in Vošnjak — je poslanec Šuklje v zadnji klubovi seji predlagal rosolucijor po kateri so hoče klub trdno držati načel jodnakopravnosti vseh avstrijskih narodov ter pripomoči, da se ta izvrši. Ta re-soluoija je bila vsprejeta. To bi bilo vse lepo, ali dragi g. Šuklje, mi smo čuli io čitali že toliko resolucij, sklepov in obljub Hohenwsrtovih, da smo jih zares Že siti do grla. Dejanja bi hoteli mi videti, potem bi bili zadovolini ž njim.
Poljski klub je v včerašnji svoji seji sklenil resolucijo, da hoče podpirati vlado v zmislu njenega programa, » s tem pogojem, da bode strogo varovala načela avtonomije in da bode jednako pravična vse® narodnostim.
Novi finančni minister dr. P I e n e r začel je svoje delovanje s tem, da je odredil povišanje plače delavcem ▼ solinah na Solnograškem, H«llu in Hal-leinn na Tirolskem za 10%. Isto naredbo isda za delavce v solinah v Galiciji in Bukovini. To povišanje mezde mora stopiti v krepost še tekom novembra meseca. Svojo narodbo utemeljuje m tem, da je živež drag, delavoi pa se vedejo izborno.
Dnč 22. t. m. sestala se je na Dunaju desnica gosposke zbornice, kateremu shodu je prvikrat prisustvoval tudi kardinal Gruscha. Zbor je sklenil podpirati ministerstvo, s čemur se hoče uplivati na Ho-henvrartov klub.
Vitanje države.
V	francoski zbornici napravil je ministerski predsednik D a p u y jaka dober utis, ker je odločno pobijal revo-lucijonarski sooijalizem; vladni republikanci izrekli so zaupnico vladi. Vlada šteje 350 pristašev, torej ima znatno večino.
V	Srbiji govori se dosledno o ministerski krizi, katera mora prav v kratkem nastati. Skupščina želi, da nastane in se reši kriza pred razpravljanjem o bilanci.
V	Varšavi odredila je ruska vlada hišno preiskavo pri raznih Poljakih. Mnogo sumljivih ho prijeli in jih odpravili na jug. S prvim januvarjom pr. leta je zabranjeno odpošiljati brzojave v poljskem jeziku.
Italijansko ministerstvo Giolitti je padlo; »plošno se misli, da bode kriza jako težavna. Padlo je vsled silnih napadov v zadevi škandalov pri italijanskih bankah. Poročilo enketo, preči-tano v zbornici, očita namreč vladi, da je od leta 1890. sen jako malomarno postopala nasproti bankam, da se niso vsi spisi izročili sodišču, koje so našli povodom hišne preiskave pri ravnatelju Tanlongu
ter da jo Gioliti istega Tonlonga predlagal za senatorja.
Iz Brazilije javljajo, da de tfello nastavlja bombsrdovanje utrdeb okolo Rio de Janeiro. Numerja ustajo razširiti, Peixota pregnati in potem predložiti ljudstvu razsodb) o novi ustanovitvi monarhije. Pei-xoto stori vse možno, da brani Rio de Janeiro pred nporniki.
Različne vesti.
Avdijenca. Predvčerajnim je Njeg. Veličanstvo vsprfjelo v avdijenciji policijskega ravnatelja tržaškega, vladnega svetovalca Tschernka.
Boj za slovenska Šole. Komisijoualna poizvedovanja vsled prošenj za Blovenske šole vrše se še vedno. Dasi postopata mestni delegat in zastopnik vlade jako strogo, tako, da morata nafta dva delegata često poseči v mes ; dasi ni zaslišanih do-sedej niti polovica prosilcev, vender jo že dognan sijajen dokaz o potrebi slovenske šole. Včeraj je že naraslo petletno število od komisije pripoznanih otrok na 443, kar nam kaže povprečnico od 89. Mi opozarjamo vse one stariše, kateri še niso bili pri izpraševanju, da dobe prihodnji teden pozivnice, s kojimi se jim zapreti kazen 5 gld. Mordlni utis bil bi veliko lepši, ako pridejo vsi prostovoljno in brez posebnega naganjanja; zato prosimo naše očete Se enkrat, naj se prostovoljno predstavijo dotični komisiji, poslujoči v laški šoli pri sv. Jakobu. Vse one pa, kojih otrok ne pripozna komisija, opozarjamo Se posebno, da komisija na zahte-vanje sestavlja protokole, v katerih morejo utemeljiti svoj podpis na prošnji. Vsakdo naj zahteva to, da naberemo čem već materijala v dokaz, kako mnogoštevilen je tu slovenski živelj. Vsakdo naj stori svojo dolžnost, da bode naša mor&lua zmaga kolikor moči sijajna.
Pri dopolnilni volitvi V deželni zbor štajuraki za mestno skupino celjsko zmagal je nemSki kandidat dr. Wokoun z 214 glasovi večine, ker so cesarski uradniki — zlasti v Celju samem — zdržema glasovali z nemško stranko. Vender pa je število narodnih voliloev od zadnje volitve narustlo za 66 glasov. Kur pri sedanjih razmerah ni bilo misliti na zmago, moramo biti zadovoljni s tem, da se število zavednih volilcev polagoma a dosledno vekša od volitve do volitve.
•Avita eoltura". Od več stranij prihajajo nam pritožbe, da otroci italijanske ndrodnosti napadajo otroke, obiskujoče osnovno slovensko šolo pri sv. Jakobu, jih psujujo s „Sčavi* in jih nametavajo celo s kemenjem. Na to dejstvo opozoru-jeuio si. c. kr. redarstveno ravnateljstvo. Gotovo ne bi se kaj tacega godilo, daje vsaj jeden stražnik o končanju pouka pred šolskim poslopjem, kakor so nameščeni stražirji pred šolami v mestu. — Sploh pa je jako značilno za tržaške odnušaje, ako jo mladina, ki se niti ne zaveda, da živi, že toliko popačena, da psuje otroke slovensko narodnosti. To je strastna vzgoja .... .Jabolko uo pade daleč od drevesa*.
Pritožba do južne železnice. S Prošeka se nam piše: Dne 19. t. m. priča-kovHlo je na postaji ,Miiamar* 22 oseb jutranjega mešanega vlaka, na postaji Gri-njaii pa kacih 80 oseb, da se odpeljejo v Trst. A za vso te mnogoštevilne potnike ni bilo n i j e d n e g a prostorčka, tako, da so morali vstopiti v vozove za ž i v i n o. Da se to ugodi slučajno jeden-krat, bi človek še molčsl, ali to je že navada, ua kombinovani mešani vlak iz Gorice odnosno Ljubljane pušča vozove v Nabrežini niti zmeneč se za potnike, ki utegnejo VHtopiti v Miramaru in Grinjanu. To postopanje je tem čudneje. ker ga ni dneva, da ne bi na omenjenih postajah čakali potniki.
„Primorskemu listu*. Ta naš tržaški sodrug reaguje v svoji poslednji številki
na naš članek „Kdo je kriv P*, priobčrn v 87 številki našega lista, v katerem smo protestovali proti temu, da se nam podtika krivda na tem, da so nekateri Slovenci prestopili k pravoslavni veri. Iz odgovora „Primorskega lista* je razvidno, da ni hotel pokazati na nas, ko je govoril o agitatorjih za pravoslavje. To lojalno izjavo jemljemo zadovoljstvom na znanje. Z druge strani pa naj sprejmejo gospodje pri „Primorskem listu* naše zagotovilo, da jih smatramo preresnicoljubnimi in prelojalnimi, da bi nas mogli sumničiti. In v resnici ne bi bili niti omenjali dotične notice, dokler je stala jedino v „Primorskem listu*. A ta notica prešla je tudi v ljubljanskega ,Slovenca* in s tem je nastala za nas sveta dolžnost, da protostujemo kategorično. Nočemo tu navajati vzrokov *a svoje postopanje ; bodi dosti, ako rečemo, da imamo dovelj žalostnih skušenj za seboj. Ponavljamo torej, kar smo že rekli, da je bila „Slovencu*, ko je priobčil dotično notioo o „skrivni moči", tendencija dovelj prozorna za vsacega, ki pozna naše razmere. In da se nismo motili, dokazal je „Slovenec* v svoji številki z dne 31. oktobra, ko je govoril o „brezvestnih č a s n i k a r j i h, ko je, označivši nas najprvo kot pajdaše „Narodove*, potem vskliknil:
„Ako bode pa gospdda „Narodova* „e compagnia b e 11 a" napredovala v svoji agitacij za prestop k razkolništvu.....*
Koga je „Sloveneo" mislil z naslovom „Compagnia bellau, uganejo lahko tudi gospodje pri „Primorskem listu?,ako le hočejo.
Se nekoliko pojasnila kolikor se dostaje našega izreka o nov o počenih voditeljih. Dasi je umevno samo ob sebi, vender zatrdimo tu se svojo moško besedo, da nismo mislili sploh na nikogar v Trstu, ampak na izvestne ljudi onkrsj primorsko-kranjske meje, ki so se obesili na vrat „Slovenčevi" stranki, dasi bi jih morda z večjo pravijo označili kot libe« ralci, nego označuje „Sloveneo* z istim priimkom, reoimo, Ivana Hribarja.
Občinski dohodki tržaikl. Mestna davkarija v Trstu sprejela je oktobra meseoa državnih davkov 116.951 gld.	kr. in
občinskih 23.254 gld. 36 kr.
Z« »božićnice*. Slavnemu občinstvu naznanjamo, da najdo v kavarni „C o m-m e r o i o* in v trgovini g. Žitka n a-bi ral ne pole za „b o ž i č n i o o*, v katere lehko vsakdo upiše dotični znesek, in ga izroči knvaruarju, odnosno gospodu Antonu Žitku. Te pole so se napravile v ta namen, da se olajša delo gospodičinam nabiralku« ; sicer pa je žnjimi ustreženo tudi vsem onim, kojiui ni ljubo, da se jih nadleguje na domu.
Za družbo sv. Cirila in Metoda, darovala sta dva dominikanoa 40 kr.
Ženski podružnici družbo sv. Cirile in Metoda daroval g. Janko Mslovič 1 krono. Gospa Šabec za božićnico 20 kr. Gospod T. Gozdanovič 2 deški suknji in 2 dečki obleki.
Za družbo sv. Cirila in Metoda. V
namen, da postane hnrkovljitnskn župnija pokroviteljica „Družbe sv. Cirila in Metoda*, nabral je g. Luka Pertot v Bar-kovljah v gostilni „Pri rumeni hiši" 2 kr. 70 Btotink. — Skozi Lokvo potujoči daroval je 1 krono. — Stari „Adrijaš", gosp. Jurij SuHttielj in trije mladi „Adrijaši* priigrali so v torek 21. t. m. 1 krono 20 stotink v »-nak namen.
Moika podružnica sv. Cirila In Metoda V Ajdovščini vabi k veselici, katero priredi dno 29. novembra 1893. v prostorih .Edinosti". Spored: 1. Aug. Lebnn. „Slavjan-ska*, moški zbor. 2. Gregorčič. „Nmš narodni dom", deklam. 3. Nedved „Nazaj v planinski raj*, mešani zbor. 4. Jenko. „Moja ladja", moški zbor. 5. Verdi. „Tro-vatore*, igranje na glasovir. 6. Vilhar. „Ipavgka", samospev so spremljevanjem glasovira. 7. Nedved. „Naša zv«sda*. mešani zbor. 8. Budin. „Odlomek iz skritega življenja*, prizor. 9. Jenko „Što Čutiš",
možki zbor. 10. Igra: „To sem bil jaz* Začetek ob 7l/a uri zvečer. Vstopnina 30 kr.. sedež 20 kr. K obilni udeležbi uljudno vabi Odbor.
Pevsko druitvo „Adrija* v Barkov-
ljah priredi jutri, v nedeljo dne 26. t. m. v dvorani gostilne „Pri Ferlugi* (Gospodarskega društva) na Greti svojo veselico, katere program smo že priobčili v zadnji številki nalega lista. Ako bode vreme slabo, preloži se veselica na nedoločen čas.
Iz zdravstvenih obzirov zaprli so neko Heleno Manzano, znano pod priimkom „La signora deli' oro*, ker je dajala prenočišče v nekigtemni, vlažni, grozno nečisti sobi os m eri m osebam proti odškodnini 10 do 15 kr. za noč. Vrla, pohlepna Helena se ni niti brigala ra dovoljenje višju oblasti, ampak ustanovila si je svoj „hdtel* kar na lastno roko.
Nadepoln dečak. 12letnega Karla Ma-sculina iz Pulja so zaprli, ker so ga zasačili v trgovini s železjem Delfi na trgu Pozzo del Maro, ko jo kradel, kar mu je prišlo v roke. Opazovali so ga žo večkrat, da je prišel v isto trgovino, kupil za par krajcerjev žrobljev in odnesel, kar je le mogel. Nakradel je skupno blaga, vrednega nad 50 gld.
Samomor. 17letna hiSina Ema Radič iz Šibenika zastrupila se je dnč 19. t. m. v stanovanje svoje gospodinje Lavre Ma-grini v hiši št. 1. ulioe della Piazza piccola. Ema bila je krasno dekle in baš njena lepota dovela jo je v smrt, kajti ljubimec jo je ostavil, ko jo je bil zapeljal.
„Slovenski pravnik* prinaša naslednjo vsebino 1. Fr. Šuklje: O reformi naših direktnih davkov (Dalje.) 2. P. pl. Radisc: Pravo- in državoslovna predavanja v Ljubljani. 3. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. 4. Iz upravne prakse. 5. Književna poročila. 6. Rasne vesti. 7. Pregled prs-vnsodstva. —
Narodnogospodarske zadeve.
Kako naj hranimo prazne sode?
Pospravili ste vinsko kapljico. Nekateri izmed vas so prodali svoj vinski pridelek, drugi so nastavili „osmioe", tretjim pa loži še vino v kleti. Prvim so ostali sodi in druga posoda prazni — in tem-le bi veljale te male besede.
Vprašanje je, kakć naj ravnamo s praznimi sodi, da natočimo, ako Bog d&, prihodnjo leto vino vanje, ne boječ se, da se nam tu pohujša — da dobi ta ali oni slab okus.
V nas je navada, ko se je iz sodov potočilo, jih le malo oprati z vodo, koj zamašiti in jih pospraviti. Ko pride čas polnjenja pa diše po plesnobi ali po kateri drugi zoperni stvari, kar gotovo ne daje vinu, ako se pretoči vanjo, posebne vrednosti.
Da ne prešite proti temu, držite se tega-le navodila: Ko izpraznite sode, izpirajte jth tako dolgo, dokler ne teče po-pulno čista voda iz njih. Dobro je tudi, ako vtaknete med izpiranjom verigo v sod, da ga operete na ta način bolje in Čistejn. Ko je dobro itpran, ga obrnete tako. da izteče vsa voda iz njega in da se dobro posuši, kar se zgodi navadno v 12—24 urah. Ko je sod popolnoma suh, vzamete košček žveplenca, t. j. žveplonega platna, nabijeto posred dobro sod in zažgete potem v njem omenjeno žveplo. Dobro je, ako preskrbite za žveplenje posebno pripravo, katera ne stane veliko in na katero obesite žveplenec ; na ta način ne kaplje žveplo v sod, kar bi dalo tudi vinu neprijeten oku«. Ako nimate take pripravei obesite žveplo na železno žico (drot), jo prižgete in vtaknete v sod. Ko zgori žveplo, zabijete dobro sode, kateri so vam obranijo na tak način zdravi več mesecev. To žveplenje je svetovati vsaj dvakrat do trikrat na leto. Ko imste potem rabiti sod, ga izperete dobro s čisto vodo; imate li špirit pri rokah, sežgete ga lahko nivlo v sodu t. j. četrt malega kozarca na vaakih 5 hI. mere soda, kar uniči in pomori še vso morebitne glivice v sodu, katere pro-
viroč .jo razne bolezni.	zažiranjem
špirita no sm«-t» popolnoma zamišiti soda.
I. S. T o j a č o v.
50 000 goldinarjev je giavm dobitek velike i n n m ih t n k o 50 nvč. loterije. Opoxarjxrn'i nafte če«tite Čitatelje, da se bode vršilo žrebanje f« 6. decembra 1893.
Gospodarsko društvo na Greti
iSio stalnega krčmarja 7.a (tvojo Gon ilno pri Trdnjavi KreSitv, v katerej toči izvrstna Givtar-ska vina. — Prosilci izvojo natančneje pogoj* pri podpisanem.	1 — 2
Predstojništvo .Gospodarskega društva na Greti", vpisane zadruge z omejenim poroitvom.
Predsednik :	Tajnik :
Anton M. Vodopivee. Iran Mar. (iomhač.
POZOR !
Podpisani priporoča svojo v via Nuova it. 27 ležečo
trgovino
z manifakturnim blagom
(prej Ivan Milič) ter da v istej prodajam raznovrstno volneno blago, kakor tudi iidano in volnene robce
58-33	M. Milič.
Jah, Klemene
TRST
Via S. Aiitonio št 1.
priporoča častitim svojim odjemnikom in slavnem obftinstvu
novo prispelo bla^o r.n raoike in žfiiHki« obbko. volnen" robce in nleteiie /avrntnika, spo njo kitlje pleteno in i/. Atol*. ogrinjala i* fbtnolo, borbont boli, xivl in notnobnrvnn. maj«-,, spodnjo hlače i/, volni* in kotonine, nogovico volte no in iz kntonino, rokavico, flanel r.a obleke, srajco belo in v raznih barvah, ovratnik**, za-pcHtmcc, žiilnno znvratniko r.a moško, dežnike, žiil>*no robce, čepico, volnene komune, volno r.n nogovice, koiuhovitio in limfe, kukor tudi vse ostalo predmote zn pouk v ročnih delih v šolah po najnižjih conab. Pri vseh naroobah zagotavlja točno in po&teno postrežbo.	Al
Zanesljivim osebam,
ki so zmožne pisave, ponuja se t noviui letom 1894. pri velikom, jako racširjenem zavodu dober zaaluiek.
Uprašanja pošiljajo naj se v zaprtih pismih /. napisom „Zanesljivost" uredništvu tega liMta.	3—8
3do4000
amerikanskih trt prve vrste ima na prodaj Martin Koiuta v •v* Križu h. štv. 26. 8-8
ZBTAVA
meblev in tapecarij
Via Torrente št. 82, I. nadstropje.
Velik« izber finih in navadnih ludblev. Unzlićna uprava za kompletne sobe. Množica cvotličja in priprav za tapeciranje. lvrasne kredence, min« in atoli. Velika zaloga družili meblev. Množina kupčij priča o kakovosti in o cenah.
Kdor nakupi za IOO gld., dobi jeden umetnostni predmet v 12-8	darilo.
Odprta od 7. z jut. do 6. ure z več.
Za dežele zaboji lr e/plH<;ii<>.
Poznani
prašek za zobe
prof dra. Halderja
jo najbolje srodstvo v obvarvanje zobov prod no-snncro. ki jih Sisti broi da ko dotekne njih ste« klonioo. - Skatljice p« 30 in 50 nvć. so dobi vajo izključno v odlikovani
lekarni Praxmarer
(.Al tiue Mori")	94
mestna palača — Trst.
Zdravnik 4*~7
Dr. M. Lukšić - Nižetić
ordinira od 3-4 popol.
S? via Madonna del Mare 2, II.
(V slučaju potrebo tudi po noči).
jedilnih stvari po jako niski ceni. Prodaja Joief Carna Plazza della Csserma it. 1
(uhod Via 6hega).	Cl.
Tinct. capsici compos.
(PAIN-EXPELLER) se prireja v Bichterjovi lekarni v Pragi
(v zalogi odlikovane lekarne Praxmarer v Trstu, P. Orande)
obče poznano bolečine ublažujoče drgajanje, dobiva se po večini lekarn v steklenicah po gld. 1.20. 7>i in 40 kr. Pii Kupovanju treba biti previdnim in je vsprejeti le take steklenice kot pristne, ki so
previđene z .sidrom- kot varstveno znamko. Osrednja rnzpošiljalnica:
Richter s Apotheke z. Goldenen Lflwen.
Pratf.	37 — 44
C. kr. dvorna lekarna
Ivana Mizzana
VIA CAVANA V TRSTU.
Podpisani naznanja si. občinstvu, da je prevzel gori omenjeno lekarno od dedičev pok. Renedettu Vlaeh-Miniussija, priporočajoč se najtopleje in ob-ljubljujoč natančno postrežbo r. umerjenimi conami. Članom .Pelalskega podpornega društva* pa naznanja Ae posebej, da um jo odbor istegA dovolil »prejemati recepte od njih v slučaju, »ko njim takSne društvena zdravnika predpišeta. Za slučajne lekarske potrebe se priporoča 101—20	Ivan Mlxxnn.
j* Dominik Lušin^
<1	v Kopru	ft*
priporoča svojo veliko zalogo razno-
vrstne leaenine, kakor:	uC* '
trame, žagance, morale, dile, pa |Jj> tudi opeko, apno, pesek itd.
Naročila izvršujejo se točno in po naj- ||S ^	niiji ceni.	104-11 a^
Vsled odprave trž. proste luke
■o oarlne proste
za Istro, Kranjsko, KoroSko, Hrvatsko, Dalmacijo in Bosno-Hercegovino
nepremocljive plahte
Alojzija Zncnlio v Trsta
Tovarna nepremočljivih belih in črnih plaht za vozove, vagone, za robo na obrežjih, ladije. parnike in polja; pogrinjal za konje in dežnih plaščev.
ZALOGA
tkanin za jadra, sedlarje in tapetar je, dvojnikov (tralicci), Jute za žaUje in omote, opasnikov, vrvi in špage.
Zastop in glavna zaloga ast-faltskih lepenk
za hišne strehe, strešnike, klanico, hleve itd.
Izolatorji za temelje
in kocke iz asfalta.
lzdelovalnica in prodajalnica zastav.
Luigi Zuculin
12—7	-v Trstu
—€> via Ghega 2, hiša Brunner
L /rt
Kwizdina
protinoTa tekočina.
Mnogo let preskušeno, bolesti utešujoće sredstvo. Cena. 7, atekl. a. v. gld .1.— ,, V, s telcl. as. v. BO kr.
Dobiva s« r vseli lekarnah. Paziti je na varstveno znamko in naj se znhtuva izrecno	Illb—9
fvwizđiim protinova tekočina iz okr. lekarne v Korneuburgu pri Dunaju,
niiii^Mli
DRO GERIJA
tia debelo in drobno
G. B. ANGELI
TRST
Corto, Piazza delte Legnu 1. Odlikovana tovarna čopičev.
Veliko zaloga oljnatih Jbrrv, lastni izdelek, l.ak za kočije z. Angleškega, iz Francije. Nemčije itd. Velika zaloga finih barv (in tubotti) za slikarje, po ugodnih cenah. — Lesk za parkato in pode.
Mineralne vode
iz najb' lj znanih vrelcev
kakor tudi romanj sko žveplo za žve-pljanje trt. 104—28
\ KDOR NE VERUJE	J
M uuj pridu pogledat, da se prepriča o	a
g	resnici.	*
5	Cene so	!:
J znatno znižane in nejsolidnejše blago,	J
™ n. pr.: blago 7,a moško obleke, tsaje,	E)
4 veliki in iohU ogrtači za zimo, bar-	^
^ hant (frstajn) raznih vrst, platnu, ko.	£
M tonina, musolin in razni drugi manu-	a
g	fakturski izdelki pri	P
l T. Vidrichu,	1
j	Cor«», 1H. 104—19	n
Dr. Fran Schaffler
bivši asistent zobozdr. dr. Metnitza, do centa na Dunajskem vesučilišču, 4-8
ordinuje od 9—12 predp. in od 1—4 pop.
Via Torrente št. 24., II. nast.
INajbolje sredstvo
JGSl .	proti
Gostilna „Alla Citta di Vienna"
(araveu Tiskarno Dolenc) prodaja najboljša krafiku in iaterska vina I. kakovosti in graško pivo. Iz-borna kuhinja sprojemljo naročila tudi za kosila in večerjo. Imenovana vina morejo dobiti tudi družino na dom. in sicer no izpod 28 litrov, po nastopni ceni: Teran iz Aubora po 42 hč in najboljša ister-ka vina po '28 nč. — Za obila naročila se priporoča Ant. Brovetlani. 101-27
(Znamka tovarne.)
kakor tudi
proti vsem drugim boleznim dihalnih
organov so PASTILJE
prirejeno po lekarju
G. Piccoli v Ljubljani.
Te blažilne in odvajajoče pastiljo je pri-poiočati vsakomur, posebno pa onim, kateri pri izvrševanju svojih dolžnostih potrebujejo čist in močan glas, n. pr. prepovednikom, učiteljem, pevcem itd. Cena »ni skatljiei 25 kr. — Naročbo se izvršujejo nemudoma proti povzetju. Zaloga v lekarnah : Leiten-burg, Itavasiui, liiasoletto, Serravallo in Praxiuarer.	'24—21
1	Škropilnice in žvepljalke za trte f
J	inžinlrja Živica,	31 Jj
2	mlini in stiskalnice za vino, f
^ sesalke ali pumpe za vsako rabo, cevi vsake vrste
& in pipe, motori (ali Stroji za gouitev drugih strojev) na par
& & &
in s petrolejem, kakor tudi raznovrstne druge stroje g
in vse za stroje potrebno
se dobiva zuiirsj v zalogi tvrdke
9
4k
&
m ®
&
A
(Živio in družb.)
V TRSTU - via Zonta B - V TRSTU.
urar, Corso štv. 39. 100-104
Prodaja i» popravlja ure.
Kavarni
v ulici Ca«orma, glavni shajališči tržaških Slovencev vseh stanov. X.t razpolago so časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk so priporoma Anton Šorli, t1!	kavarnar.
Vsi stroji za kmetijstvo, vinarstvo in prirejanje
mošta iz sadja!
Mlatilnice, vitelji, trijeri,
mlini ža čiščenje žita, slamoreznice, samotvorni aparati proti peronospori, stiskalnice grozdja in oliv, stiskalnice sadja, mlini za sadje, potrebščine za kletarstvo, sesalke za vse potrebe, kakor tudi vai stroji za kmetij stvo, vinarstvo in izdelovanje vina iz sadja
20—19
prodaja v najboljši in najnovejši sestavi
IG. HELLER, DUNAJ,
a/2 Pratestrasae M. 78.
Cenike z obiiimi podobami v hrvatskem, nemškem, italijanskem in slovenskem joziku
zastonj in franko.
Najkulantnejši pogoji. — Jamčenje za dobro delo. — Pošil; se tudi na poskušnjo. Cene so zopet znižane. Prekupci dobijo visok rabat.
Pichterjeve sidro-omarice s kamenčki za gradnjo hišic
so slej ko pr«\j nedosežene ter so najpriljubljenejge božično darilo otrokom, ki so čei tri leta Btari Tudi so cenej&e, nego vsako drugo darilo, kajti one trpijo mnogo let in jih jo moči celo po dalj&em Času popol-niti in povečati. Pristne
sidro-omarice s kamenčki za gradnjo
hišic i. t. d.
reprezentujejo jedino igro, ki j« v vseh deželah žela nepristransko polivalo, in katero vsak, ki jo pozna, iz propričanja dalje priporoča. Kdor se še ni seznanil s tem srodstvom, da se otrok igraje prijetno zibava, kateri igri skoro ni najti primere, naj si naroči čim hitreje od podpirane tirmo novo bogato ilustrovani cenik in naj čita v njem natisnjena mnjenja, ki so izredno laskava. — Pri kupovanji blagovoli n»j so izrečno zahtevati: Richterjeve sidro-omarice s kamenčki za gradnjo hišic (Rkhter's Ankor-Sieinbnukusten) in naj se odločno odkloni vsaka omarica brez tovarniško znamke sidra ; kdor to ne stori, dobi lahko poxnetek, ki jo menj vroden. Pristne sidro-omarice s kamenčki
za gradnjo hišic se dobe za ceno 85, 70, 80 kr. do 5 gld. in viie in so v
v vseh flnejiih trgovinah s igračami. Novo S Rirhterjeve strpljivostne ii;re: .Jajc« Kuliimbovo, strelovod, teiitelj r jezi, preganjalec muli ali trm, Pytliagoraz itd. Novi zvezki sodržujejo tudi velezanimive zadače za dvojne igre. Cena igri 35 kr. Pristno samo s sidrom !
F. Ad. Richter Sc Cle.,
I, avstro-ogerska c in kr, priv. tovarna sidro-omario s kamenčki za grajenje hiSic, Dunaj, I., Nibelungengasse 4. lludolstadt, Norimberg, Olten, ltottevdain. London E- C., New-York.	4—13
zalogi


Pred zadnji iieden!
Pred zadnji teden!
Pred zadnji teden!
INOMOSTSKE SREČKE a 50 NVC.
glavni dobitak	goldinarjev.
k SO nč. priporočajo:	4
Gius. Bolaffio, Alessandro Levi, Mandel & C, Daniele Levi & C., Girol. Morpurgo, Ig. Neumann, M. Nigris,
L-rftmu pol. društvo ,Edinost
Iidajatelj in odgovorni urodnik Maks Cotić.
Tinkama Doltnr v Trstu