KATOLJŠK CERKVEN LIST.
»Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velji po poŠti za celo leto 4 gl. 20 kr., za pol leta 2 gl. 20 kr.. za <*etrt leta l gl. 2«' kr. V tiskarni sprejemana za celo leto H gl.60 kr.. za leta 1 gl. 80 kr., za V« leta «0kr.. ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dan poprej.
Tečaj Lil.
V Ljubljani, 3. marcija 1899
Ust 9.
Češčena si Marija.
Speval F. S. Kmžgar.
Blažen sad Tvojega telesa!
Dreves na p6mlad mnogo se razcveta: Kazvije bujno jedno cvetno krilo, Oskromno drugo je sred grma vsklilo ; A vendar cvet obeh sadu obe*a
O cvetju pa tako uči nas vera sveta, Da se drevo po njem ne bo sodilo, Dokler sadu ne bode obrodilo. In dobro se obneslo koncem leta.
V mladosti mnog se v čednosti razcvita, Njegovega se vesele slovesa — A s sadom nada vsaka je razbita.
Sadu Mariji dala so nebesa:
Potrta z njim je bila kača zvita,
Zatorej blažen sadje Tvojega telesa!
Sveti križ — naša rešitev.
Res je, da je Bog ustvaril človeka, da bi ga častil, mu služil in tako svojo dušo izveličal. Zaman je ves tvoj trud, ako pogubiš svojo dušo.
Brezdvomno je res, da bodemo vsi umrli, da bodemo po smrti stopili pred prestol vsevednega sodnika, kjer bodemo račun dali od svojega zemskega življenja.
Dalje je neovržno res, da po tem kratkem času na zemlji pride neskončna večnost, da bodemo izveličani ter brezmejno srečni ali pa pogubljeni in pahnjeni v večno nesrečo.
Iz nič v žbjjenje, p£^Jivljfiiyii__sinrt, po smrti sodba in p^tejn^ aU jzy^ličanje ali p^gub-Tj^nje^— to, je. ppt, po katerem morajo hodfjtTvsi ljudje mladi in stari, revni in bogati. ^
V naravi človekovi je, da išče sreče. želi. hrepeni, koprni po blaženstvu. Vsi želimo biti srečni. Toda poglejmo le ljudi in tedaj smo bridko prepričani, da mnogo, mnogo ljudi na svetu išče sreče tam, kjer je ni. Ali jih naj posnemamo? Ne, nikakur ne! Naše želje naj bodo vzvišene, ne iščimo začasne sreče, ki le malo časa traja, ampak večne. Toda kdo naj nas vodi skozi nevarnosti razburkanega življenja? Kdo naj nas varuje pred večnim pogubljenjem? Kdo naj na tem težavnem potu krepi našo dušo v svetosti?
Le jeden zamore to, in ta je Jezus Krist, križani. V dejanju apostolskem (4, 12) čitamo: ,,In v nikomur drugem ni izveličanja, zakaj nobeno drugo ime pod nebom ni dano ljudem, v katerem bi mi mogli biti izveličaniu. Zato pak pomni, draga duša, le po križu je izveličanje. llodi za Kristom in našel bodeš pravo srečo in blaženi mir. Tisoče in tisoče ljudi se trudi in dela dan za dnevom samo, da bi sebe osrečili, a zastonj, srečni niso. Zakaj ? Ker ne iščejo sreče na pravem mestu. Le v svetem križu je naše izveličanje. Ljudje so se odpovedali križu, a s tem so tudi zapravili svojo srečo, zadovoljnost. blagostanje. S čim se hočejo osrečiti? Od vseh strani se čujejo nerazumljivi in slepilni glasovi: prosveta, prostost, jednakost!
Zares, predragi, to so lepe stvari, po katerih tudi mi hrepenimo, in istinito je, da nam je te darove pridobil le Krist na lesu svetega križa.
Svet hoče biti prosvetljen. Kaj pa je prosveta? Prosveta ni to, da bi vse vedeli, ker to je nemogoče, tudi ni to, da vemo le slabo, ker to je zopet škodljivo. Resnična prosveta je pravo spoznanje našega dostojanstva, naših
dolžnosti in našega blaženstva. Vse te lepe reči je učil natanko naš božji Izveličar.
Sveta vera nas uči, da spoštujemo in cenimo svojo kristijansko dostojanstvo in čast, zakaj po božji podobi smo ustvarjeni, imamo neumrljivo dušo. ki je zmožna Boga spoznati, moliti in ga ljubiti. Sveta vera nas uči, da je dobrotljivi Bog ustvaril zemljo, brezbrojne zvezde v korist in blagor človekov, da, celo^angelje je Bog izvolil, ua_3lužijaJiudem. Sveta vera nas zopet uči, da je le radi naših neumrljivih duš prišel iz nebes ediuorojeni božji Sin ter združil svojo božjo naravo s človeško naravo v jedno božjo osebo ter tako postal naš brat in nas naredil za dediče svojega kraljestva. Sveta vera nam zagotavlja, da bodemo po srečni smrti gledali v nebesih Boga v brezmejni slavi in časti, a če umrjemo v smrtnih grehih, bodemo večno, brez kraja in konca trpeli grozne in gnusne bolečine v strašnem peklenskem ognju. Sedaj, draga duša, u vidiš, kaka je prosveta. katero oznanja naša sveta vera. Sedsg še-'e spoznaš, da si najimenitnejše in naj-vzvišenejse bitje v celem stvarstvu.
Človek je družabno bitje in ima kot tako dolž nosti. In kdo je nam bolj pojasnil dolžnosti nego Jezus Krist, saj je uprav on razodel božjo voljo. Naša sveta vera nas jasno uči, kaj moramo verovati, upati, ljubiti, kaj sovražiti in česa se ogibati. Naša sveta vera uči nas, kaj je pravo, lepo, dobro, vzvišeno, kaj je Bogu všeč in zaslužno, in nasprotno, kaj je krivično in kaznjivo. Ona nam točno kaže. kaj nam ukazuje trojedini Bog, kake dolžnosti imamo do svojega Stvarnika, do svojega bližnjika in do samih sebe. Dalje prepričevalno uči, da Bog za nas res po očetovsko skrbi, da je njegovo breme lahko in sladko.
Jezus je nas posvetil in nam pojasnil namen človekov. Vse to je prava prosveta, katero je nam dal Sin božji po svetem križu.
Toda na svetu je še druga prosveta, ki slepi, ki otemni um, vest umori, omami srce: prosveta, ki vodi v brezverstvo. To je ona prosveta, katero je učila prva človeka Adama in Evo kača, rekoč: „Zakaj Vama je Bog zapovedal, da bi ne jedla od vsacega drevesa tega vrta? .... Vi dva ne bota kratko nikar smrti umrla .... Bog ve: vajine oči se bodo odprle." Dragi čita-telj! Mislim, da prav storim, ako pravim: proč s krivo, pogubno prosveto, jaz hočem prosveto, katero uči Krist križani!
Svet dandanes hrepeni po prostosti. Toda kaj je prostost ? Bog je vstvaril svet v svojo slavo. Brezštevilne zvezde plavajo po določenih si potih v vesoljstvu, ker jim je Bog izmeril to pot. Dal je brezčutnim stvarem neizpremenljive naravne
zakone, ffivali imajo nagon, po katerem se morajo vesti.	človek* je Bog ustvaril, dal mu um
in prosto voljo in ga tako naredil stvarstvu za krono^ Človek dela, kakor sam hoče; saj voli to ali ono prostovoljno. Bog mu je pa tudi dal zakone, po katerih se naj ravna, ako hoče biti enkrat srečen. In zares, prava prostost je v tem, da se človek klanja Bogu z veselim srcem, spol-nuje njegove zapovedi in mu služi iz vse duše.
Ne pokorščina svojim predstojnikom io ob-lastnijam, niti žalostae razmere, kakor bolezen, beda i. dr. onečasti človekove prostosti; le jedna stvar onečasti človeka in to je greh. Da, greh nas naredi za sužnje satanove. — Le oni je prost, ki ima čisto srce, komur vest ničesar ne očita. In človek se ne sme ustrašiti nikakih žrtev, da si ohrani to sladko prostost.
Te prostosti nam ne more vzeti nobena po-zemska mo': ne peklenska sila, le mi sami jo moremo zapraviti. Da, to zlato prostost nam je prinesel sveti križ. Jezus nas je poučil v najsvetejših resnicah, in te resuice starejo okove suženjstva in zmot, oproste nas oblasti satanove ter nas povzdigujejo kvišku do brezmejnega blaženstva. Le v svetem križu je rešitev in prostost.
Poglejmo si samo jednega moža, ki je znal uživati to prostost. Pobožni škof sveti Ivan Zlato-ust si je radi svoje vere in pastirskega delovanja nakopal cesarjevo jezo. Nekoč je cesar, jezen in raztogočen, divjal v pričo svojih dvor-nikov proti ponižnemu škofu. Priliznjeni dvorniki so s veto val i cesarju, da se naj maščuje nad škofom. Jeden pravi: „Pošlji ga v pregnanstvo na daljni pusti otok". Drugi dvornik reče: „Vzemi mu vse premoženje in ga spravi na beraško palico." Tretji svetuje: „Deni ga v	ga vrzi v hudo ječou. Četrti misli; 4? hibilo nap bolje, da ga umore. Peti dvornik, ki je pa bil bolj previden, zavrne: „Vsi se motite, jaz poznam dobro tega škofa. On je vzvišen nad vse te stvari, s katerimi ga mislite kaznovati. Vi ga hočete poslati v prognanstvo, toda vsa zemlja je njegova domovina; povsod bode Bog ž njim, povsod ga bode spremljala čista vest in več ne potrebuje. Vzet^mu^hočete premoženje, katero on tako nizko ceni, in ttrflTčemu j£*vzamete. vzeli ga gejifldfitejajfimu, ampakr^^^m.'TTe ga bodete vrgli v ječo, pol]tfl)iPi>o5eoEove in srečen bode; če ga umorite, tedaj se ne bode ustrašil smrti, zakaj smrt mu odpre nebesa. Le jedno sredstvo še preostaja. Cesar, ako se hočeš maščevati, zapelji škofa v greh, zakaj edino greha se boji: toda trdno sem prepričan, da se to ne bode nikdar posrečilo doseči cesarski sili."
Ta sveti škofje bil prost mož, ki se je greha ogibal nad vse. In to je ona prostost, ki dela človeka tako mirnega, srečnega, zadovoljnega.
Toda razločevati moramo pravo prostost od neprave, razbrzdane prostosti, ki ne priznava nikakih zakonov, nikake oblasti, ampak služi le strastem in slastem. Ze v raju je rekla kača Evi: „Zakaj je vama Bog prepovedal jesti od tega drevesa?" Varujmo se pred tako prostostjo, ki vodi v časno in večno nesrečo, a hrepenimo toliko bolj po prostosti, katero nam deli sveti križ, oklenimo se je in služimo z dušo in telesom B^gu, svojemu stvarniku.
Povsod že dandanes slišimo mamljive in zapeljive glasove: jednakost, jednakost! Pravijo namreč: vsi ljudje smo jednaki v vsakem oziru, vsi imamo iste pravice, saj se vsi jednako rodimo, vsi potrebuje-mo hrane za svoj obstanek, vsi smo si t«irej bratje. Zato proč z dosedanjim redom, proč z zakoni, proč z oblastjo, zavlada pa naj čisto človekoljubje, razdelimo si premoženje na jednake dele, pijmo in jejmo ter živimo veselo in brezskrbno, za Boga pa se ne zmenimo. Toda vsak le količkaj prebrisani človek bode takoj uvidel, da je zlasti dandanes, ko so ljudje tako različnih misli in nazorov, nemogoča taka jednakost. Recimo, da bi si vsi ljudje danes razdelili svet na jednake dele, ali bode jutri še vsakdo imel svoj del? Ne, nikakor ne! Zaprav-Ijivec bode še danes potratno zapravil svoj delež, a skopuh bode svoj že zdatno zvečal. Dalje pomislimo: ako bi bili vsi ljudje bogati, kdo bi delal? Ako bi vsi zapovedovali, kdo bi 81 uša 1 ? Torej jedjial^sfj^^^k^ ljudje sanjajo, je brezmTselna in neizpelUga.
Pačj>a je prava in izpeljfva jeftnalcost, katercTJc^rTam prfflobil svetfkriž. NaukKri-stov pravi in odločno zatrjuje, da smo pred Bogom jednaki vsijjudje, cesarii in ii&raei, mladi in stari. Pred Bogom je ves človeški rod le j&dna velika družina. Bog je naš oče, mi smo njegovi otroci, zato se moramo ljubiti mej seboj, drug drugega ljubeznivo tolažiti, drug drugemu po svoji moči pomagati.
Draga duša! IščešJ^ bratstva in jednakggti, |}ojdi_v_cerkev. Kje vidiš večjo jednakos! nego v cerkvi? Ali ne govore raz lečo za božjo čast in srečo ljudi navdušeni duhovniki prav tako za ubogega trpina kakor za mogočnega bogatina? Ali ne govori spovednik spovedancu lepih, prijaznih, tolažilnih in osrečevalnih besedi? Poglej tja k oltarju, mašnik daruje Najvišjemu ter prosi blagoslova vsem ljudem. Pjj mizi Gospodovi p on ijno le č ijjcej j a k gojeg^pTIprostega
dninarja, plemenitnik poleg svojega služabnika, vsi se skesano trkajo na prsi. rekoč: ,,Gos])od_jaz_ujs^	— Edino
sveta cerkev jednako ljubi vse ljudi brez razločka, vsi smo njeni otroci, in ona je vsem skrbna mati. To je jednakost!
Dragi čitatelj, hrepeniš li po prosveti, prostosti, jednakosti, približaj se svetemu križu, objemi ga. Poljubi ta dobrotvomi les. na katerem je trpel sam božji Sin grozne muke ter umrl za vse ljudi in jim tako odprl sveta nebesa. Da, sveti križ je stri trde okove suženjstva, oslobodil ves človeški rod in pahnil hudobnega duha v peklensko žrelo. — Ako torej trpiš hude telesne bolečine, ali ako divja v tvojem srcu obupen boj in se ti porajajo razni dvomi, zateči se k svetemu križu, poklekni, moli in prosi skesano Boga pomoči, in bodi prepričan, da ti pomaga. — Sveti križ bodi naša zasta\a. pod katero se hočemo bojevati, živeti in umreti za iz-veličalne resnice Kristove. Konstantinu Veli-kemu se je pred važno bitko prikazal na nebu križ, pod katerim je bilo zapisano: „In hoc signo vinces. — V^tem znamenju zmagaš". Zares^_v\ znamenju svetega kijža zmagal bodeš tudi ti, ljubi J)ralec, jgse težave dušne in telesno: zakaj le v svetem križu je naša rešitev.
A. M
Iz verne.
Jezus Kristus pravi Bog.
I Važnost te resnice in kako jo hočemo pojasniti in
dokazati.
Resnica, da je Jezus Kristus pravi Bog. jedino-rojeni Sin nebeškega Očeta, je temelj ali podlaga vsemu krščanstvu. Ako je namreč Jezus pravi Sin božji, potem je tudi krščanska vera, kateri je Un začetnik, prava od Boga razodeta vera. Jezus Kristus je pa tudi ustanovitelj katoliške cerkve On je njen nevidni poglavar ter vedni pomočnik njenih vidnih predstojnikov; saj je obljubil apostolom: ^Glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta/ (Mat. 28, 20) Sv. katoliška cerkev vsled tega vedno nepokvarjen hrani ter oznanjuje Kristusov nauk. Kdor torej veruje, da je Jezus Kristus pravi Bog. ta bo trdno veroval tudi vse posamezne resnice, katere sv. katoliška cerkev uči in nam jih zapoveduje verovati.
Pa ne le krščanska vera, ampak tudi krščansko življenje temelji na resnici, da je Jezus Kri6tus pravi Bog. Jezus Kristus je učil in katoliški cerkvi izročil resnice, katere moramo verovati, pa tudi čednosti, katere moramo v svojem življenju izvrševati. Ker je Bog, — „dana Mu je vsa oblast v nebesih in na zemlji" (Mat. 28,18):
— pravico ima zapovedovati, in nihče ne more ubežati njegov: oblasti. On, ki je naš zapovednik, bo tndi naš pravični sodnik. Zato je z vero v božanstvo Jezusa Kristusa v hudem nasprotju ne le očitno pregrešno in brezbožno življenje, ajipak tudi ona verska brezbrižnost in malomarnost v izpolnjevanju božjih in cerkvenih zapovedij, ki je dandanes tako razširjena tudi med takimi kristijani, ki sicer še niso izgubili vse vere, pri katerih pa versko prepričanje nekako umira in kakor iskra pod pepelom polagoma ugafia v skrbeh in zabavah vsakdanjega življenja.
To iskrico zveličalne krščanske vere, katera pač tli — morda s prav redkimi izjemami — v srcu vsakemu Slovencu, more zopet upihati v živ plamen, ki sveti in blagodejno ogreva, poleg milosti božje zlasti jasna zavest in trdno prepričanje o temeljni resnici, da je Jezus Kristus pravi Bog.
Zato hočemo v pričujočem vsestransko pojasniti in z raznimi dokazi utrditi to resnico.
Malomarnost in brezbrižnost v spoznavanju resnice je za mislečega človeka nedostojna. Naravnost pogubna in pregrešna pa je, kadar se gre za najvažnejše resnice, od katerih spoznanja in dejanskega priznavanja je odvisna časna in večna sreča posameznega človeka in celega naroda. Tem resnicam pa moramo gotovo prištevati temeljne resnice krščanske vere in med temi zlasti resnico, da je Jezus Kristus pravi Bog
Ogromna večina slovenskega naroda to resnico trdno veruje in izvaja iz nje tudi zgoraj navedene posledice; a upamo, da naša razprava tudi tem ne bo brez zanimanja in koristi. Saj bomo svoje vere tem bolj veseli, ako jasno spoznamo razloge, na katere se opira, in tem rajši bomo prinašali žrtev samozatajevanja, katero zahteva izpolnjevanje verskih zapovedij. čim bolje bomo spoznali njihov božji izvor. Premišljevanje Jezusovih čudovitih del, vzvišenosti njegovega nauka in vzorne svetosti njegovega življenja pa bo poviševalo naše spoštovanje in našo ljubezen do Njega.
Pojasniti in dokazati pa hočemo resnico, da je Jezus Kristus pravi Bjg na sledeči način.
Najprej hočemo vprašati, kaj Jezus Kristus sam pravi o sebi. To vprašanje je važno zlasti zaradi tega. ker tudi nasprotniki Kristusovega božanstva priznavajo in zatrjujejo, da je bil Jezus Kristus naj-modrejši in najboljši človek. Ako torej hočejo biti dosledni, ne morejo in ne smejo na laž staviti njegovega pričevanja o samem sebi.
Jezns Kristus sam priča o sebi, da je na le božji poslanec, in sicer v starem zakonu obljubljeni Odrefienik ali Mesija, ampak, kakor pravi človek, tako tudi pravi Bog, Sin človekov in Sin božji.
Da neovržno dokažemo resničnost tega pričevanja, navesti hočemo dalje ter natančno premisliti in vsestransko pojasniti one razloge, na katere se opira naša vera na božanstvo Jezusa Kristusa. Ti razlogi so: .Čudeži, katere je Jezus sam delal, in s katerimi ga je poveličeval nebeški Oče, zlasti pa njegovo vstajenje od mrtvih in njegov vnebohod; pro-rokbe. in sicer mesijanske prerokbe, ki so se izpolnile na Jezusu Kristusu in prorokbe, ki jih je Jezus sam izrekel, katere so se tudi vse natančno izpolnile, ali pa se še izpolnjujejo; Jezusov nebeški nauk, njegova vzorna svetost in čudovita vzvišenost njegove osebe; čudovito razširjanje in vedni obstanek krščanske vere in cerkve; krščanski mučenci in slednjič čudovita prenovitev sveta po krščanstvu.
H. Jezusove pričevanje o samem sebi.
1.)	Jezus odločno trdi o sebi, da je božji poslanec. Pri neki priliki je govoril Judom; .Jaz sem od Boga izšel in prišel (na svet), nisem namreč prišel sam od sebe, ampak On me je poslal*4. (Jan. 8, 42). .Jaz nisem sam od sebe govoril, ampak Oče; ki me je poslal, dal m i je zapoved, kaj naj povem, in kaj naj govorim". (Jan. 12, 49). Kdo da je ta njegov Oče, povedal je jasno na drugem mestu: „Moj Oče je, ki me poveličuje, o katerem vi pravite, da je vaš Bog". (Jan. 8, 54).
2.)	Jezus trdi o sebi, da je obljubljeni Od-rešenik ali Mesija. Ko mu je rekla Samarijanka ob Jakobovem vodnjaku: .Vem, da pride Mesija, ki se imenuje Kristus", — odgovoril jej je Jezus: .Jaz sem (Mesija), ki s teboj govorim". (Jan. 4, 25, 26) — Judom pa. ki mu niso hoteli verovati, da je obljubljeni Odrešenik, rekel je: .Vi preiskujete pisma,... in ta so, ki pričajo o meni . . . Nikar ne mislite, da vas bom jaz tožil pr>i Očetu; Mojzes je, ki vas toži... Ko bi namreč Mojzesu verovali, verovali bi morda tudi meni, zakaj o menije on pisal". (Jan. 5, 39 si.).
3.)	Jezus priča o sebi z mnogimi popolnoma jasnimi in določnimi izreki, da je pravi Bog.
a)	Imenuje se Sinu božjega V odločilnem trenutku, ko je stal Jezus v dvorani pred svojimi sodniki, vprašal ga je veliki duhovnik slovesno, rekoč: .Zaklinjam Te pri živem Bogu, da nam poveš, če si Ti Kristus, Sin Božji". In Jezus je odgovoril prav tako slovesno: „Ti si rekel" — to je: Jaz sem Sin božji). (Mat. 26, 63, 64: Mark 14, 61, 62 ).
b)	Trdi. da je jednega bitja z nebeškim Očetom: „Jaz in Oče sva jedno". (Jan. 10, 30). »Kdor mene vidi, vidi tudi Očeta ... Ali ne verujete, da sem jaz v Očetu, in da je Oče v meni? (Jan. 14, 9, 10.).
c)	Imenuje se Gospoda nebes in zemlje. Govoril je namreč svojim apostolom: Dana mi je
vsa oblast v nebesih in na zemlji; pojdite torej in učite vse narode, krSčujte jih v imenu Očeta in Sina in svetega Duha, učite jih izpolnjevati vse, karkoli sem vam zapo-vedal; in glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta". (Mat 28, 18—20) Petru pa je rekel še posebej: »Tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva. In karkoli bošzavezal nazemlji, zavezano bo tudi v nebesih". (Mat. 16, 19). Tako more le Bog govoriti. Tudi angelje božje imenuje »svoje angelje", katere razpošlje ob vesoljni sodbi, da zbero njegove izvoljence od vseh stranij. (Mat 24, 31).
d)	Prisvaja si božje lastnosti: Vsemogoč' nost z besedami: »Moj Oče dela doslej, in jaz delam... Karkoli namreč dela On, to dela jednako tudi Sin... Zakaj, kakor Oče obuja mrtve in jih oživlja, tako tudi Sin oživlja, katere hoče". (Jan. 5, 17 si.) — Da je večen, to je povedal proseč nebeškega Očeta malo pred koncem svojega zemeljskega življenja. »In sedaj me po-veličaj,Oče, z oni m veli častvom, katero sem imel pri Tebi, predno je bil svet*. (Jan. 17, 5). Ob drugi priliki pa je rekel: »Resnično, resnično vam povem, predno je bil Abraham, sem bil jaz". (Jan. 8, 58). Kot človek je bil Abrahamov potomec, kot Bog pa je pred njim, ker je od vekcmaj. — Oblast grehe odpuščati si prisvaja z besedo in dejanjem. Ko je rekel mrtvoudnemu človeku: „Zaupaj sin, tvoji grehi so ti odpuščeni" (Mat. 9, 2 si), menili so nekateri pismouki, da Boga preklinja, ker si pripisuje božjo oblast. On pa je na to s Čudežem dokazal, da ima res tudi oblast grehe odpuščati. — Imenuje se slednjič delilca večnega življenja, kar je tudi le božje svojstvo. Govori namreč: »Jaz sem vstajenje in življenje; kdor v me veruje, bode živel, četudi je umrl; in kdorkoli živi in veruje v me, ne umrje vekomaj". (Jan. 11, 25—26).
e)	Od vseh ljudij zahteva vero v svoje božje bistvo, go/oreč: »Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega jedinorojenega Sina, da se ne pogubi, kdorkoli vanj veruje, temveč ima večno življenje... Kdor veruje vanj, ne bo sojen; kdor pa ne veruje vanj, je 2e sojen, ker ne veruje v ime jedinorojenega Sinu božjega*. (Jan. 3, 16, 18.)
f)	Dasi je bil neskončno ponižen in je živel v revščini, zahteva vendar, da se mu izkazuje božje češčenje. Govori namreč: »Oče ne sodi nikogar, marveč je vst sodbo izročil Sinu, da bi vsi Častili Sinu, kakor časte Očeta. Kdor Sinu ne časti, ta ne Časti Očeta, kateri Ga je poslal". (Jan. 22, 23.) —
4.) Te in podobne Jezusove izreke so umevali ne le apostoli, ampak tudi drugi Judje in judovski sodni zbor z velikim duhovnikom vred v besednem pomenu. Niso mislili, da se imenuje Jezus Sinii božjega le tako, kakor imenujemo sploh pravične in pobožne ljudi otroke božje, ampak so vedeli, da si prisvaja božjo naravo. In Jezus je tudi vedel, da ga tako ume vajo, pa takemu raz-umetju ni ugovarjal, ampak določno pritrjeval.
a)	Nekoč je vprašal Jezus svoje učence, kaj pravijo ljudje o Sinu človekovem, kdo da je. Odgovorili so mu, da Ga imajo nekateri za Janeza Krstnika, drugi za jednega izmed prerokov. Tedaj jih je vprašal dalje, kaj da oni mislijo o Njem. In odgovoril Mu je Simon Peter v imenu vseh apostolov: »Ti si Kristus, Sin živega Boga". Jezus pa je odgovoril in mu rekel: »Blagor tebi, Simon, Jonov sin! ker meso in kri ti nista tega raz« odela, ampak moj Oče, ki je v nebesih". (Mat. 16, 16 si). Ob drugi priliki je rekel isti apostol: »Mi smo verovali in spoznali, da si Ti Kristus, Sin božji". (Jan. 6, 70). Ko je apostol Tomaž spoznal Jezusa po vstajenju na poveličanih ranah, tedaj je vzkliknil: »Moj Gospod in moj Bog." (J*n. 20, 28); — in Jezus se ni branil takega nazivanja. Sv. Janez začenja svoj evangelij z jasnim izpriče-vanjem Jezusove božje narave, pišoč: „V začetku je t ila Beseda, in Beseda je bila pri Bogu. in Bog je bila Beseda ... In Beseda je meso postala in je med nami prebivala, in smo videli njeno slavo, kakor slavo Jedinorojenega od Očeta". (Jan. 1. 1, 14)
b)	Ko je Jezus ozdravil človeka, ki je bil 38 let bolan, tedaj so Ga Judje preganjali, ker je to storil v soboto. Jezus jim je odgovoril: »Moj Oče dela doslej, in jaz delam ... Karkoli namreč dela On, to dela jednako tudi Sin.. . Zakaj, kakor Oče obuja mrtve, in jih oživlja, tako tudi Sin oživlja, katere hoče". Tem besedam dostavlja evangelist: »Zaradi tega pa so Ga Judje še bolj skušali umoriti, ker ni le prelomil sabote, temveč je tudi Boga imenoval svojega Očeta in se je delal jednakega Bogu". (Jan 5, 17 si ). Ob drugi priliki je izgovoril besede: »Jaz in Oče sva jedno". Tedaj pa so Judje pobirali kamenje, da bi Ga kamenjali. In ko jim je Jezus rekel: »Veliko dobrih del sem vam že storil, zaradi katerega me hočete kamenjati?" — odgovorili so Mu: .Zaradi dobrega dela Te ne kamenjamo, ampak zaradi bogokletstva, in ker se Boga del aš , ko si človek." (Jan. 10, 30 si.).
c)	Najočitneje pa se je pokazalo v sodni dvorani, da je . »s sodni zbor z velikim duhovnikom vred v besed- am pomenu razumel slovesno Jezusovo izjavo, da je Sin božji. Smrtna obsodba je sledila
oni izjavi. »Tedaj je veliki duhovnik raztrgal s voje o b lač i 1 o, rekoč: Boga je preklinja), kaj potre bujemo še prič? Glejte, zdaj ste slišali pre k lin je va nje. Kaj se vara zdi? Oni pa so odgovorili in rekli: .Smrti je vreden". iMat. 20, 63 sli In Jezus svoje izjave ni preklical, niti popravil
Gotovo je torej, da se je imenoval Jezus v pravem pomenu Sinu božjega Zato nikakor ne za* dostuje. ako Ga brezverci in slabo poučeni omahljivci v veri imenujejo samo najboljšega in naj m o-dr e j šega človeka. Kdor taji njegovo božanstvo, ta Ga preklinja, naj še tako povzdiguje njegovo Človeško naravo, ker Ga dolži neresničnega pričevanja o samem sebi.
Resničnost Jezusovega pričevanja pa je razvidna iz mnogih popolnoma jasnih in neovržnih dokazov, katere hočemo sedaj navesti.
/V«/", dr. Iran Svetina.
(Dalje prihodnjih, i
Sv. Jožef priprošnjik za srečno zadnjo uro.
Oče O Haire. misijonar v južni Afriki, doma iz ^irskega, pripoveduje iz svojega misijonskega delovanja tole:
,12 let sem bival v južni Afriki. V tem času sem bil več let jedin dušni pastir v deželi, ki je tako velika kakor cela Anglija. Od časa do časa sem potoval po deželi, obiskoval svoje ovčiče in prinašal sem jim versko tolažbo. Po nekem takem potovanji zgrešil sem pot in nisem znal ne naprej, ne nazaj Nikjer ni bilo sledu o kakem človeku. Bila je suša in nikjer ni bilo vode niti zame, niti za moja konjička, ki same žeje skoraj nista mogla več vleči voza Z božjo pomočjo pa sem vender nadaljeval svojo pot po neznanem in neobljudenem kraju in dospel sem za dolgo do selišča. Vsa zemlja je bila zežgana od vročtga solnca. Vendar pa je bil pri hiši ribnjak. poln vode To mi je bila tolažba. Stopim torej k posestniku selišča, razložim svojo nezgodo, da sem zašel, in prosim ga, naj mi dovoli, da svoja žejna konjička napojim v ribnjaku. Gospodar mi dovoli. Nato pa mu povem, da sem misijonar in katoliški mašnik; on pa je bil kalvinec. Ko sliši, da sem katoliški, mašnik, mi reče: »To je pa kakor nalašč; tam le v oni bajtici leži bolan deTa]gc7 ki jeTtatolišfeJvere; kajTto bi se potfudTTk njemu?"" — Brzo se odpravim v omenjeno bajtico. Notri je ležal bolnik, kojemu je smrt že gledala iz oči. Ko mu povem, da sem katoliški mašnik iz Kudshorna, ki je l :>o milj oddaljen od tu. skloni se bolnik po konci in s hvaležnim srcem pravi: "O^sv^ _Jožef, Saj sem vedel, da mi_boš ti poslal še_pred smrtjp mašnika ki me bo prevldel in mT na strani stal ob smrtni uri.'"
»Kaj pa je s lv. Jožefom? Kako da se njemu zahvaljuješ?, vprašal sem radovedno.
Umirajoči bolnik mi pove ob kratkem tole: Ko sem bil še otrok doma na Irskem, učili so me dobra, pobožna mati, da naj molim vsak dan: »„0 sv. Jožef, izprosi mi srečno zadnjo uro"". Od takrat
nisem noben dan opustil te molitvice. Ko sem bil 10 let star, šel sem k prvemu sv obhajilu. Do 15. leta stregel sem pri sv. maši. Ko sem bil 21 let star, moral sem v vojake in ko se je začela vojska s Culu Kafri, moral sem v Afriko v vojsko — Predno sem zapustil svojo domovino, šel sem k ljubi materi po slovo. Poslavljajočemu se od njih so mi rekli: ».Nikari ne pozabi na molitvico v čast sv. J<žefu"V Vojska s Culu K^fri je bila končana. Jaz sem ravno doslužil in odpustili so me; a niaem šel domov, ampak ostal sem v Afriki. Nis^m pa imel nobenega dušnega vodnika, kajti najbližoii mašnik je bil v mestu Kapstadt. 500 milj od mojega bivališča Pozneje sem prišel v te kraje sem in s^m tukaj že več let Pred kratkim sem slišal, da je prišel katoliški mašnik v Kudshorn, 150 milj od tod.,
Dasi sej? bil holftn, Jiodaj^ ftpm ^ vendftr na pr.t. V itudshorn, ker močno sem želel, zonet enkrat sdo-vedati se itL prejeti_sv. gEEajiJo. Ko pa sem pJšel do duhovske hiše v TCudshorn, izvedel s^m, da ste na i otovanji in da pridete morda šele za mesec dnij nazaj. Teden dnij sem čakal Potem pa sem se pedal domov. - že za smrt bolan, in danes mi je poslal sv. J< žef katoliškega mašnika.uu — Tako ie pripovedoval bolnik.
»Jaz pa sem ostal vso noč pri niem. izpovedal sem ga in obhajal, podelil sem mu zakrament sv. poslednjega olja, in pripravil sem ga za pot v večnost. Ne dolgo potem, ko je prejel sv. zakramente za umirajoče, je umrl — Zadnja molitev, ki se je slišala iz njegovih bledih ust, je bila: »Sv. J >žef, izprosi mi srečno zadnjo uro!"
Iz .St Josephsblattchen", 1899; št. 1.
Kapelan Josip Jiantarir.
Tri dni iz mojega življenja.
Potopisni spominji iz nase gorenske in dolenske
domovine.
Motto: „Btseda sladka domovina, Ne prideš vtc mi iz spomin ju !u
Andr. Praprotni k.
(Dalje.)
Po kratki pomudbi v frančiškanski cerkvi; po opravljenem malem opravilu; in potem ko je dobilo tudi telo svoje utolažilo. napotil sem se po 7. uri nazaj na državni kolodvor. Naštel sem ondi že več dobrih znancev, n. pr. preč. gosp. c kr profesorja veroznanstva na ljubljanskem učiteljišču, ter vrednika .Vrteča" A. K.; — preč gosp R. M. kateheta na I. mestni ljudski šoli; marljivega gosp. učitelja in vrednika »Uč. Tovariša" J. D ter mnogo gg. učiteljev in gospic učiteljic. Vse nas je privabil na kolodvor eni in taisti namen: podati smo se hoteli po železnici do postaje Jariše Mengeš, in od tam naprej v Zalog, vas cerkljanske župnije, kjer naj se ob 10. dopoldanski uri vrši ne ravno pogostna učiteljska slavnost Odkriti se je namreč nameravala na slovesen način kamenita spominjska plošča na rojstni hiši enega i^ftd	Ijfldnlrih n^jfftlj^ir jigjegP
ftarnda, namreč na domurajn. Mateja Močnika. .Slov. učit. društvo" v Ljubljani si je Mo postavilo to nalogo, danes jo je hotelo častno rešiti, kar mora odobravati vse slovensko razumništvo. Možje, kakor je
bil rajni Matej Močnik, so pač redko sejani, in le želeti je, da bi vstalo med našim učiteljstvom mnogo njemu enakih. „Danica" je sicer 1 1895. o njegovi smrti zapisala kratko poročilo o rajnega vrlinah; — naj ponovimo danes nekoliko tega, ter dostavimo še kaj. posebno pa naj mu bode popis današnjih slav-nostij v trajen spominir
Rfljni Matej Močnik se je rodil v dan 13. septembra 1827Tv vasi Zalog, sbveče cerkljanske župe na Gorenskem NTTnfžnano, kje je obiskoval ljudske Šole, toliko pa vem, da je 1 1839 vstopil y_l latinsko |olo v Ljubljani. Takrat sena ganudi^az~osebno spoznaT~BiTjeprav priprost, a jako nadarjen deček. Zlasti v zemljepisju je že takrat kazal tak in tolik talent, da je bil njegov gospod profesor Fr. Ksav. Heinrich, rojen Olomučan, kar ponosen na njega. Med dijaki-tovariši je bil sploh znan pod imenom: „ sloveči zemljeznanec" (der beriihmte Geograph) Skončavši VI. latinsko šolo vstopil je v jezuitski red. Znano je sploh, da v njega sprejemajo le v vsakem oziru odlične mladeniče, torej se tudi lahko vč, ka-košen je bil Matej Močnik kot dijak. Toda: Gospod Bog mu ni bil nanogniLtega stanu Pričel je gotovo vsled obilnega napora prPučenju bolehati na čutaicah, in lahko si mislimo, s kako težkim srcem je zapu stiti moral izvoljeni si poklic. Nekoliko časa se mu je potem neprijetno godilo; služboval je v davčnih poslih na Vačah in v Kameniku; a to polje ga ni veselilo. Izvolil si je torej učiteljski stan, kjer je bil pa mož veščak in strokovnjak na pravem mestu. L. 1855. je postal učitelj na dekliški šoli v Kameniku, 1. 1864. podučitelj v I mestni ljudski šoli v Ljubljani, in se pomaknil 1. 1870 na stopinjo učitelja. Šolske oblasti so zdajci spoznale zmožnosti Močnikove, torej je bil ta čas imenovan c. kr. nadzornikom za kameniški šolski okraj. Kaj je bil kot tak cerkvi, učiteljstvu in mladini, zamoremo razvideti in posneti iz očitanja, katerega so trosili zoper njega nasprotniki, zabavljajoč mu, ,da o ^svojih šolskih inšpekcijah naj pred v cerkvi minlstriga dotlčnemu g. kateheTu, potem še le šolo nadzoruje" Nehotoma pa so ti ljudje 1r-svTFjtnit"~ neslanimi šalami dajali Močniku spričalo, da je izgleden katolik in kristijan, in da kot tak gotovo tudi do pičice natanko spolnuje svoje nadzorniške dolžnosti. Le vsi gg. šolski nadzorniki _naj bodo taki, kakor je bil rajni Matej, pa stavimo kaj: Cerkev, država, oblastnije, šole, sta-riši in mladina se bodo smeli šteti srečjsi in zacTo-voljni! — Ker_je__biLpja krog 1. lST^jeTpihatLna-rgdne^iJL^olstvun	odpovedal
Od 1. 18^3. do 1. 1882 je bil Močnik vrednik Sol. strokovnega lista „Uč. Tovariša". Prevzel je ta za vsakega učitelja jako utrudljivi posel o zelo kritičnih in neugodnih razmerah Ponemčevanje ip libe-ralstvo je nosilo takrat_yzajempo glavo^ponosito visoko, — a^jločnikuL teJjjlaJ^deseta briga. Hodil je svoja potdTne ozirajoč ~~sa~fiiPnsPde8no ne na levo. Izvedencem in razumništvu bodo spričevali jetniki imenovanega lista iz onega časa, dokler~bo^ateri kje najti, kakasLjiuh je bil prevajal pokojnika in njegov list —
Vsled pogostne bolehnosti je stopil Močnik leta. 1882. v stalni pokoj. Ne bom tu razmotrival, ali je~ bilo v resnici to potrebno, ali ne; — saj je vsemu sveta znano, pod kakimi ničevnimi pretvezami se
včasih ljudje še Čvrstih telesnih močij odrivajo iz službe in umirujejo, da naredijo prostor „zanesljivim". Kar naravnost kaj takega pri Mateju ne morem trditi. D* je bil pa on za marsikatero opravilo in delo še čil in zmožen, je jasen dokaz to, da je bil tudi po 1. 1882. naprej še vedno delalen. Ni je bilo v Ljubljani blagodejne naprave, ali pa občekoristnega društva, pri katerem bi on zdatm sodeloval ne bil. Zlasti pa mu je bilo pri srcu vdovsko učiteljsko društvo za podporo učiteljskih vdov in sirot. Kakih 35 let mu je bil brezplačen tajnik in blagajnik. Ta čas je narastlo društveno premoženje nad petdeseti tisoč goldinarjev. Vsako leto je pri glavnem zboro-vanin dolgoletni predsednik, mil. gospod dr. Anton Jarc, povdarjal, da vdovsko društvo podpira očividno božji blagoslov. Mi pa mislimo, da je za ta vgodni razvitek društvenega premoženja mnogo molil in prosil bogoljubni Matej Močnik. — Pa tudi po drugih straneh je bila njegova milosrčnost sploh znana po vsej Ljubljani. Redkokedaj sem ga menda obiskal, da bi ne bil prišel mei tem k njemu kedo s kakim „praesta quaesumus". (t j. Matej, daj!) Ker ubogih dijakov ni zamogel drugače izdatno podpirati, jih je pa „inštruiral" ali podučeva' zastonj. §ajske_uke_ja-tjnskjjh^^	— kakoj^prajaiao: j/jna^ijicii.
OnTn~polčojni"^rmons^^Teran sta si glede pjdpore ubogih dijakov stekla res neizmernih zaslug.
Tudi s peresom je rajni Močnik delal toliko, da mu ostane med slovenskimi pisatelji trajen spominlf 0 tem je več napisal neumrljivi rajni profesor in k£-nonik preč. g. Josip Marn v B Jezični k u" leta 1891. str. 25—35. Ako je pa n pr. ooazoval kedo Močnika na ulici, bil je po osebi, obnaši in opravi vtelesena priprostost. Kedor ga ni poznal osebno, nikdar ne bi bil mislil, da ima pred saboj velikana, tako vsestransko neumorno delalnega, znanstveno toliko izvedenega in učenega, zraven pa toliko krepjstnega in strogo vernega, Učni 1 je v Liubljani v dan 15. aprilja 1895.. in s;cer o^^asu njijhujše potresne zmecje. Za njegovo smrt smo na HežeTT izvedeliT^ko je BTT že v grobu; torej m^ji. kot nje&Qx£mu_jsouČencu iz H. latinske šole in zvestemu prijatelju dolga dJTga leta, nI Bflo^moč udeležiti se pogreba. Naj mu pa te skromne vrstice nadomestijo venec na njegovo gomilo.
X*dučitelj J mi p Levičnik.
(Dalje prihodnjič.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Misijon v Kameniku. Nekaj izrednega se je vršilo v Kameniku od 15.—2 i. februarja t I. Kaj neki? Misijon je bil. No misijon, pač ni nič izrednega; saj se obhaja prav pogostoma in na mnogih krajih. In vender je misijon. kakor se je vršil v Kameniku, nekaj izrednega, kajti vodili ga niso jezuitje, niti lazaristi, ampak vodili so ga svetovni duhovniki iz kameniške dekanije. In prav dobro se je obnesel. Ljudje so od blizu in od daleč kar drli k ognjevitim govorom, ki so se razlegali z leče po tri- ali celo 4krat na dan; v spovednicah je bilo od zora do večera dovolj dela; tihe sv. maše so se brale celo dopoludne. Ko so pa v ponedeljek popoludne (20. fe-bruvarja) prišli misijonarit celo premilostni knez in škof, bila je prostorna kameniška cerkev na „ŠutiniM skoraj premajhna, toliko ljudi je prišlo poslušat navdušene, krasne govore ljubljenega nadpastiija.
Mnogi so bili tudi tako srečni, da sc o ravili spoved pri Premilostnem, ki so tndi v tem oziru najlepši vzgled vztrajnosti. Sploh je škofova gorečnost in navdušenost ogrela in navdušila tndi pričujoče du-kovnike tako, kakor da bi bil ta misijon za nje. Polni ognja za sveto dušno-pastirsko delo smo se podali po končanem misijonu domov.
Konec misijona je bil posebno ganljiv in veličasten. Ganljivo je bilo videti, kako so najprej krepki, Čili mladeniči in potem dekleta s svečami v v rokah stopili pred prevzvišenega nadpastirja in ga glasno prosili, naj jih kot Marijine otroke sprejme v Marijino družbo Ganljivo je bilo slišati, kako je cvet kameniškega meata, pjojrnva	ml^lin^
vpričo nebrojnega ljudstva obljubila "zvestobo Mariji in njenemu božjemu Sinu. In prevzvišeni nadpastir jih je sprejel v Marijino družbo in vsakemu dal zunanje družbeno znamenje, blagoslovljeno Ma rijino svetinjo na modrem svilnem traku. — Vsi Marijini otroki so se popoludne že korporativno udeležili procesije z Najsvetejšim, ki je bila veličastna.
Dal Bog. da bi obrodil ta misijon. s kojim so bili ljudje jako zadovoljni, obilno sadu pri vseh, ki so se ga udeležili Svetni duhovniki pa so spričali uprav v Kameniku kako da store v svojem vzvišenem poklicu več nego svojo dolžnost
Kapelan J otip Pluntarič.
L Bratovske z*dtve
molitvenega apostoljstva
Nameni za mesec marcij 1899.
'Spis potrjen in blagoslovljen od sv Očeta.) a) Glavni namen.
Krščansko prenašanje trpljenja.
1 » Blaženi Mihael la tovariši, mnčenlkl. Vneti nisijo-narji za tagato misijonsko žetev. Važne vestnostne zadeve
2.) Sv. SlapUctJ. (Jdločen nastop katoliških mož za vero in pravico Nevarno bolni Srečno smrtno uro za premnoge
3.i Praznik sv. tančice N. G. Jezusa Krlsta. Sv. oče. Obnovitev verskega življenja v Italiji in na Francoskem. Spreobrnjenje mnogih grešnikov.
4 l Sv. Kazimir. Spoznanje in visoko <*islanje velike milosti, da smo katoličani. Obvarovanje celih družin pred najhujšo nevarnostjo, da odpadejo od vere
5.i Tretja postna nedelja. Sv. Ivan K. Vestno izpolnjevanje velikonočne dolžnosti Pomoč in razsvetljenje spovednikom. Duhovniki in obhajarri
•i.i Sv. Koleta. Fosli. Jedinost med poklicanimi zastopniki katoliških koristij. 1'rSulinski samostani.
7.i Sv. Teme Akvtnskl Spreobrnjenje brezverskih .učenjakov k Bogu l Vitelji in učenci na bogoslovskih takultetah. Hudo skušani
s.i Sv. Ivan ed Boga. SkrbiJ polno dušno pastirstvo v bolnišnicah m jetnišnicah. Na duhu in na živcih bolni. Nevarna operacija. Več bolnišnic
H) Sv. Frančiška Romana. Več zelo nesrečnih družin Pospeševale: molitvenega apostoljstva. Jako važne samostanske zadeve. Postni pridigarji.	v /*
Raznoterosti.
Dekliški dom za delalke. V manjem kraji naPo-renskem, kjer je pa tovaren v izobilji, so dozidali te dni dekliški dom. Stanovale bodo tu veči del otročje delalke. ker te so pač pred vsemi drugimi v največi dušni nevarnosti. Stanovanje in prehranjevanje bo
tako ceno. da si utegnejo te deklice v šestih letih prihraniti do 600 forintov. Tukaj v dekliškem domu se bodo učile tudi vseh družini potrebnih ročnih del in pa gospodinjstva v večernih urah Prav velikokrat je namreč nespretnost v takih hišnih potrebah vzrok pomanjkanju, torej rodbinskim razprtijam in pa nesrečnim zakonom — Čitatelji! Ta dekliški dom otroškim delalkam v Dieringbausenu je protestanške ustanove. A učimo se katoliki tudi od protestantov, kar je dobrega. Protestantje naj gredo pa v šolo k nam. kjer bodo zaznali naših, posnemb^ vrednih naprav ljudstveni nravnosti v prospeh in ljulskemu blagostanju v prospeh
Družbi sv Cirila in Metoda je izročila šentjakobsko trnovska ženska podr pred kratkim 700 gld.; šentpeterska ženska in moška 360 gld 51 kr.; litijsko-šmartniške Slovenke pa so — pošiljajoč 100 gld. — že v osmo postale družbine pokroviteljice. — Tako se za vero in rod dela tam, kjer imajo za vero in dom na pravem mestu srce žene in možjč
Dramatične predstave, primerne delalskim slojem, je pričela prirejati ^Slovenska krščanskosocijalna zveza' v Ljubljani Zadnjič so igrali Ogrinčevo rKja je mejaV in Villnrjevega „Županaa. Prihodnjo nedeljo dn*» 5. marca ob 7. uri zvečer pa priredi „Zvezaa v veliki dvorani BKatoliškega Doma" zopet neka-lepih dramatičnih predstav na korist svoji društveni zastavi. Igrali bodo: Jos Stritarjevo igro „Nedolžen"; ljubko otročjo igro „0b materinem godu" in ognjevito AleŠevcevo igro „Nemški ne znajo!' Poleg tega pripravljajo člani mladeniškega društva še neko zanimivo poučno igro. Pred predstavo in med dejanji bode iz prijaznosti udarjal slavni hrvatski tam-baraški klub „Danicaa. Sedeži so po 70, 50, 40, 30, 20 kr. stojišča po 10 kr Sedeži se prodajajo v pro-dajalnici pri Štefetu pred škofijo	Š.
Nemški librski mestni zbor je pisal krojaču ki je imel češkega pomočnika: naj tu v nemškem mestu tega češkega delalca kojkoj zmeni z nemško roko. Šli so v Librcah „Svoji k svojim!-
Listek.
Sv. oče Leon XQI, 89letni starček, je obolel. — Molimo, Slovenci, naj nam še kaj časa sveti ta velika „luč z neba".
Premilcstni g. knezskof dr. Ant Bonaventura Jeglič se je odpeljal ponedeljek 20. febr. v Kamenik. kjer se je udeležil ondotnega sv. misijona. Neutrudno je ondi izpovedoval, imel sklepni govor in zaključil slovesnost v sijajni procesiji s prtfcv. Rešnjim Telesom Ob tej priliki je obiskal Mekinje. Komendo, Goričico in bolnega župnika v Ihanu. — Zadnjih štirinajst dnij so se vršile v ljublj. semenišču preskušinje, katerih se je udeležil, kedar koli je utegnil. — Nedeljo, dne 26 febr., so imeli bratje družbe sv. Vin-cencija svoj občni zbor v Marijanišču ob 6. zvečer. K seji je dospel tudi premil. g. knezoškof ter je ob sklepu udeležence v lepem nagovoru vspodbujal k vstrajnemu delu ter jim koncema podelil višjepastirski blagoslov.
Odlikovanje. Sv. oče Leon XIII. je imenoval generalnega vikarija. stolnega kanonika preč. g. Ivana Flis svojim hišnimprelatom.
Odgovorni urednik Tomo Zupan.
— Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.