784. štev.
V Ljubljani, sobota dne 21. februarja 1914.
Leto 10.
sHSMh
Posamezna Štev. »Dneva* stane 6 vin.; ravno
, toliko pcsamczna številka »Bodeče Neže*.
r„DAf}‘- izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeliah <ln praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo »BODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike slane »Dan* s prilogo doslavljan na dom celoletno 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1‘50 K. Za zunanje naročnike stene „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno a'50 K, mesečno 1’90 K. — Naročnina se pogilja :::	upravniStvu.
::: -	Telefon	Številka	118.	:::
Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža“.
Posamezna de v. „Dneva“ stane 6 vin.; revno toliko posamezna številka »Bodeče Neže*
«•'
i:i	Uredništvo in upravništvo:	:::
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6
Dopisi se poSiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pnst. — Za odgovor je priložiti znamko. :u
:::	Odgovorni urednik Radivoj Korene,	:::
:::	Last in tisk »Učiteljske Tiskarne*.
Boj za občinsko voSiino reformo.
Maribor, februarja.
Na svojem zborovanju v Celju dne 15. t. m. je S. L. S. formulirala na naslov »Slovenskega kluba« zahtevo, ki poživlja »slovenski klub«, tla ne pripusti graške občinske volilne reforme, predno ne privoli deželni zbor istočasno tud5 v volilno reformo po graškem vzoru za naša spodnještajerska mesta Maribor, Celje in Ptuj.
S to zaiitevo S. L. S. seveda ni Morila nikakega važnega koraka iz lastne iniciative, marveč uporabila je le ugoden trenutek, da spravi celo zadevo, ki je že leta in leta na programu slovenskih strank pri nas, recimo: tudi do potrebnega zaključka. Zahteva po volilni reformi po graškem vzoru, je med štajerskimi Slovenci gotovo že starejša — kot S. L. S. sama. Nje pocetekje z lahkoto zasledovati do tja, ko je pričel nemški spodnještajerski šovinizem do skrajnosti zatirati ves slovenski živeli. Ob času. ko je S. L. S. tia Kranj-
r ur. -v ,y,ub,iani — spravila v jubijanski občinski svet sedem Nemcev je ta zahteva, po napredni ini-eiiativi, s pomnoženo močjo vstala tudi po Slov. Štajerju in imela celo ta uspeh, da je našla i med klerikalnimi volilci precejšen odmev. Danes sili S. L. S. graški vzor z naravnost nevarno določnostjo, da nastopi kot gospodujoča slovenska stranka za uvedbo volilnih reform po proporcu v omenjenih treh mestih. Če bi se .»slovenski klub« za to ne zavzel z * so eneržijo, moral bi priti v najkrajšem času do spoznanja, da je zagreti! napako najdalekosežnejšega pomena. (iraška volilna reforma stoji fn pade z ono v Mariboru, Celju in
moJ11' Ee sc *° "e zgod'» hodo dane izvajati do skrajnosti potrebne posledice...
Zanimiv je tudi strah pred možnostjo volilne reforme za omenjena Spodnještajerska mesta po graškem vzoru, ki ie zavladal sedaj med spodnještajerskim uemčurstvom. Vsak otrok ve, na kako lončenih nogah da stoji vsa spodnještajerska nern-čurska klika, da jo vzdržuje zgolj le brezprimeren terorizem, ki pa bo v onem trenotku zgubil večino moči, ko bo dano Slovencem, soc. demokratom in manjšinskim strankam, priti do sovlade v omenjenih občinskih Svetih.
In k temu mora priti, nele zato da se napravi konec brezciljnemu zapravljanju obč. davkov v teh gnezdili, marveč, da se pomaga v prvi vrsti na noge zatiranim, t. j. onim, ki redi vse spodnještajersko nem-curstvo — Slovencem. Čim bi se to
zgodilo, bi seveda tudi kmalu izpre-menila vsa situacija današnjega politično - narodnega življenja.
Vse to spoznava naše kfikarstvo in za to trepeta že danes strahu in vidi celo »v najbolj nemškem mestu Avstrije« v občinskem svetu mesta Gradec, sedeti slovenske občinske svetovalce. Ta strah je gotovo nekoliko prevelik, kajti, dasiravno živi v tem »nemškem« Gradcu do 30.000 Slovencev, bi vendar trpelo leta in leta, predno hi se te toliko organiziralo, da bi imeli dovolj politično na-obraženega volilstva, da bi prišlo do tega.^
Čudno, da, naravnost smešno pa je, da kliče to spodnještajersko re-negatstvo, sedaj že na pomoč — socialne demokrate v Gradcu ter jih zaklinja, da naj si preje dobro premislijo, predno »tirajo spodnještajersko nemčurstvo v katastrofo ...« K oni socialni demokraciji.se torej zateka vsa ona klika, kojo nič manj ne zatira, kot nas Slovence. Sicer smo pri socialni demokraciji pripravljeni vedno na kakšen stranskok, vendar dvomimo, do bi tain, koder bi imela Ilič manj dobička kot mi in ostali, prodala lastne interese. Sicer pa: V Gradcu ji vzraščajo vše naokoli nevarni nasprotniki — ali sc uklone, ali pa bo imela sama na tem trpeti.
V ostalem pa je slepec, kdor baš v Mariboru, Celju in Ptuju ne vidi, ali pa noče videti naraščati moč Slovencev. Kar se je preje zamudilo, to se danes skuša popraviti s tem vest-nejšim in popolnejšim delom. Če pridejo Slovenci v teh občinskih svetih preje do veljave postavnim potom enakopravnosti, bo gotovo le na nemčurskih klikah, če bodo ti kraji pozorišča narodnih strasti. Slovenci smo gotovo v točki samoobvladanja in samozatajevanja našim bratcem uskokom daleč čez. Če pa mislijo, te naše nemčurske klike, da se zastonj pripravljajo, se gotovo krvavo motijo. Kar se nam danes ne bo dalo zlepa, bode se nam morala dati zgrda takrat, ko dvignemo svojo pest.
Emo pa si naj zapomnijo naši klikovci tako ali tako — da dnij boljših jim minila je polovica! —a.
v
Štajersko.
Deželni zbor. (Iz seje, dne 18. februarja.) Z 18. t. m. je pričelo zasedanje deželnega zbora, kojemu je določenih v rešitev vseh točk približno štirinajst dni. Na dnevnem redu je bil 1. proračunski provizorij, h kojemu je stavil dež. odbor sledeči predlog: V pokritje primanjkljaja, ki ga pa bo možno docela predložiti šele pozneje, še bo za dobo od julija do oktobra 1914 uporabljala iste deželne doklade in pribitke, kot v času do konca junija. K temu so še neka-
LISTEK.
M. ZEVAKO:
Sree in meč.
Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.)
liugeta se je rahlo izvila Par-dajanovim rokam.
»Kako hudo vam mora-biti!« je zamrmrala z bolestnim glasom. Pardajan se je zdr.znil.
»Meni? Hudo? Kdo vam pravi, da »n je hudo?
»Gospod vitez...«
»Ai?na t?ugeta! • • •«
povem vso svm!? h'ldL ako va,n »Kai	misel?«
glejte! Na toG,,ejte’ w „ i . . radovedna!...«
Hugeta je dvignila svoie lene oči k mlademu možu.	p
»Mislim,« je dejala otožno »da vas tare huda žalost. Oh, ne smetie tako. Boli me, in vas boli še bolj' S®l «°spod vitez, težko vam je srce ^‘Lvi 'tabltel Ali mislite, da S
iezovah l” ,e8a? ' • • Oprostite, za-
stati po ceh, V3S''' Vlde,a sem vas stati po cele ure pri tem oknu in
opn ati pogled v ono okence tam nasproti... videla Sem vas, kako ste se vračali mrki, in zlovoljni, kadar okno m bilo odprto... vjdela seni
vas ljubeznivega in veselega kadar se je odprlo... Vi ljubite../ pustili
ste tam le svoje srce, in ona ga je vzela s seboj, ko je izginila... In vi mislite, ubogi mladi mož, da vas ona ne ljubi... Eh, vedite torej, da se ;motite... ljubi vas.«
Pardajan je naglo prijel za roko gospe Gregoarjeve.
»Vem to, gospod, ker nisem opazovala samo vas, ampak tudi njo! Vem, ker je lahko prevariti brezbrižnega opazovalca, nemogoče pa prevariti žensko, ki...«
Hugeta je umolknila. Prsi so se ji dvigale burno. In le njeno srce je dovršilo:
»Prevariti ljubosumno žensko, žensko, ki ljubi!«
Pardajan ni slišal teli besed, ki. iih ni izgovorila, toda razumel jo je. Grlo se mu je stisnilo v neizrekljivi ganjenosti n raliio, tiho je zamrmral:
»Hugeta, vi ste angel...«
Kljub naporu, s katerim se jc premagoval, so se zalile njegove oči s solzami.
»Torej jo ljubite zelo,« je dejala Hugeta tiho.
Odgovoril ni, le krčevito je stisnil krčmaričine roke. Ona pa se je sklonila bliže k njemu in mu pritisnila na čelo poljub, v kterega je vlila vso svojo dobro, krotko dušico in vso neizmerno blagodejnost skoraj materinske tolažbe.
Težko je reči, kako bi se bil končal ta prizor, da se ni začul od spodaj glas mojstra Landrija, ki je klical svojo ženo.
tere finančne predloge kot ona pristojbin za pokopavanje mrličev na obč. pokopališčih, h koji hoče minist. izpremenib. Istotako želi izprememb glede odvoza fekalij in pristojbin na to, ter izpremembe glede godbenih licenc in licenc za prekočasne ure krčem itd. 2. Predloga o lokalnih železnicah obsega proge:	Seebach -
Turnau - Gu8werk - Ljutomer - Ormož, Feldbach - Gleichenberg -Radgona, Braslovče - Motnik itd. in progo Hartberg - Gle^sdorf. Naslednja poročila dež. odbora so se brez debate izročila odsekom: poročilo o napravah kanalov za dež itd. ter uporabljene vode in pristojbinska določila za upeljavo hišnih kanalov v obcestne kanale; poročilo o prošnji prebivalcev občine Deutsch - Ra-dersdorf za ločitev občin Filipče pri Radgoni; predloga o neeraričnih mostovih; predloga o ločitvi občine Od - Ottendorf in ona za ločitev občine Misseldorf od občine Gosdorf; predloga o občinskih posredovalnih uradih. Poslanec Schaherl (soc.) je ugovarjal proti dnevnemu redu, ki ga je predložil dež. glavar za četrtek in zahteva konferenco klubovih načelnikov, čemur je glavar ustregel. Zbornica se je spomnila umrlega pol. Gerlitza in se v znak sožalja dvignila s sedežev. Vsled bolezni prosita poslanca Hilaria in Wastian za dopust. Prošnja c. kr. okr. sodnije Gradec za izročitev posl. Wastiana vsled prestopka po § 460. kaz. zak. se izroči imunitetnemu odseku. Pred pričetkom dnevnega reda je protestiral poslanec Brandt proti zakasnelemu sklicanju deželnega zbora ter se v ostrih besedah obrnil proti politiki »slovenskega kluba«, ki je polovico časa, določenega v zborovanje, zapravila. — Na dnevnem redu seje z dne 19. t. m. (četrtek) je bilo poročilo dež. odbora glede prošnje na lo-
čitev občine Aflenz. Predloga za pre-ustrojitev zakona o varstvu gorskega rastlinstva, prošnja za ločitev občine Kalsdorf, predlog (kot zgoraj) za pobiranje doklad in pristojbin potom deželnega odbora. Poročilo o financ, varščini prog Gleisdorf -Hartberg, Feldbach - Gleichenberg itd. Predloga o doprinesitvi subvencije za lok. progo Weiz - Birkfeld. Predloga o zvezi prog Celje - Velenje in Ljubljana - Kamnik potom proge Braslovče - Motnik. Poročilo o zgraditvi paviljona za bolne na tuberkulozi v Leobnu. Volitev elana v dež. kulturni odbor mesto poslanca Gerlitza. Volitev dveh članov v finančni odsek mesto poslancev dr. Verstovška in Wastiana. Volitev člana v naučiti odsek mesto posl. dr. Verstovška. Volitev dveh članov v vinorejski odsek mesto posl. Gerlitza in Wastiana in volitev enega člana v vodopravni odbor na mestu posl. Ozmeca.
K vprašanju proge Braslovče-Motnik. K železniškemu projektu Braslovče - Motnik so bili stavljeni sledeči predlogi v deželnem zboru:
1. Deželni zbor sc pooblašča za to na državne stroške zgraditi se ima-jočo progo prispevati 200.000 K in se z želez, minist. sporazumeti za čas in način doprinesitve tega stavb, prispevka. 2. Zgoraj navedena vsota sc ima v petih letnih obrokih po 40.000 K, začenši z letom 1915 prispevati. O tozadevnih pokritjih bo dež. odbor še svoječasno določal:
2. Deželni odbor se pooblašča za primanjkljaj po 280.000 K stopiti nemudoma v pogajanja za tozadevne prispevke z dež. odborom kranjskim in lokalnimi interesenti proge.
Ban — ban v graškem občinskem svetu. Zadnja seja graškega občinskega sveta je bila v marsičem prav zanimiva, dasi je obsegala zgolj
le točko občinske volilne reforme. Proti tej volilni reformi so se izražali radi velike nevarnosti od strani Slovencev malo ne vsi zastopniki uradniškega kluba in tudi posamezniki drugih frakcij, dočim so zastopniki »meščanskega kluba« in socialni demokratje glasovali za predloženo volilno reformo. Razni graški modrijani - svobodomiselci so izvajali, da niti ni izključeno, da bi dobili vsled te nove reforme po enega zastopnika v I. razredu — Slovenci, koji imajo v tem razredu 90 glasov. Za IV., novi razred, pa vidijo že danes neizogibno nesrečo, imeti slovenske občinske svetovalce ... Tudi nemški klerikalci, ki so danes odvisni le od milosti drugih, da imajo v občinskem svetu par svojih, bodo mogočno narasli in pomenjajo veliko nevarnost. Proti tem izvajanjem so polemizirali zastopniki »meščanskega kluba« in soc. demokratje. Predlog, da se naj posvetovanje glede volil, reforme preloži, je bil z 29 proti 13 glasom odklonjen in nato sklenjen prehod v specialno debato z vsemi glasovi. — Nemški graški šovinisti vidijo že danes na vseh koncih in krajih vstajati slovenski »Bau-bau«, dasi je do tega pač še zelo daleč!... Večina pa stoji na stališču, da je čisto prav. če pride v graški občinski svet katerakoli si bodi opozicija, samo, da pridejo do veljave vse stranke in vsi v poštev prihajajoči faktorji. In tako je tudi edino prav!
Št. Jakob v Slov. Goricah.
(Strašna nesreča.) Minoli četrtek sta šla zakonska dninarja Belčak po svojem običajnem vsakdanjem opravku ter pustila doma svojih petero otrok v starosti enega do šestih let, brez vsakega nadzorstva. Otroci pa so med tem iztaknili nekje zavitek vžigalic, jih vžgali in v igri zanetili otroški voziček, vsled česar
H. Suttner, Ljubljana, Mestni trg 25.
Samo! K 410.
Samo! K 410.
Št. 410 Nikel ank. rem. Hosk. jako dobro idoča samo K 4*10.
Najbogatejša zaloga vseh vrst ur kakor tudi naj večja izbera zlatnine in srebrnine ■  po jako nizkih cenah.	:— 
Zahtevajte cenik, kateri se razpošilja zastonj in poštnine prosto.
Lastna prot. tovarna ur v Švici.
: : Tovarniška znamka „IK0“; : : Zastopstvo tovarne ur „ZENITH“.
Hugeta jc stekla lagotno, napol srečna, napol obupana.
»Uboga Hugeta!« je pomislil Pardajan. »Ljubim, in vendar me je poizkusila tolažiti s prevaro. Toda zdaj je končano. Lujza me ne ljubi, ne more me ljubiti! Zopet sem svoboden... svoboden v svojem srcu, svojih mislih in svoji poti!... Vrag naj vzame Pariz!... Jutri se odpravim iskat svojega očeta... to pismo pa... to pismo ... naj hodi v roke njega, ki mu je namenjeno, kakor ve in zna!...«
To rekši, je vzel Pardajan pismo de P jen, zapečatil ga naglo, vtaknil si ga besno v nedrije in planil ven s trdnim namenom ne brigati se poslej za nič, kar bi se tikalo Lujze, njene matere in vseh Monmoransi-iev na Francoskem.
Ura jc bila dve popoldne.
Kaj je počel Pardajan tisti dan do večera, se menda sam ni zavedal. Videli so ga v par krčmah, kjer jc bil znan. Skrivati se ni izkušal niti malo, dasi je bil njegov položaj v resnici strašen. Blodil je semtertja brez cilja in namena, zmerjaje samega sebe in premišljale o važnih rečeh.
Okrog pete ure je bil zopet miren, hladnokrven in gospodar samega sebe. Pogledal je okrog sebe in se našel nedaleč od Sene, skoraj nasproti Luvra, pred velelepim dvorcem.
In kakor da jc dospel semkaj le ponevedoma in nehote, ,je vzkliknil srdito:
»Monmoransijski dvorec!.., To se razume, da noter ne pojdem!...«
Skoraj istočasno pa je stopil Pardajan k vratom in zaropotal s strahom!...
XXVIII.
Izpovednik.
Na predvečer dne, ko se je rešil vitez de Pardajan iz Bastilje s pomočjo prebrisane zvijače, ki jo je bil iztuhtal, in ko se je znašel v svojo tolikšno nejevoljo pred Monmo-ransijskim dvorcem, se je vršil važen prizor v cerkvi Sen - Žermen 1’ Okseroa.
Bilo je okrog devetih zvečer. Pridigar je bil zaključil svoj govor pred mnogoglavo množico, ki je bila napolnila staro baziliko — množico, ki so jo tvorile večji del elegantne ženske, šumeče v senci s svojimi bogatimi toaletami.
Ta pridigar je bil krasen menih visoke rasti in plemenitih kretenj.
Z mrtvaško teatralno odličnostjo je nosil črnobelo obleko karmelit-skega reda.
Imenovali so ga prečastitega Panigarolo.
Kljub svoji mladosti je delal ta menih strog in spokorniški vtis, ki je blagodejno omejeval dokaj malo pobožno navdušenje elegantnih poslušalk. Njegov trpi glas je grmel včasih s takšnim gnevom, da je stresla vernice groza.
Najbolj pa je občudovalo vse občinstvo silovitost njegovih napa-
dov, s katerimi ni prizanašal niti samemu kralju.
Patiagarola je pridigal odkrito boj proti krivoverstvu in iztrebljenje hugenotov. Njegovo sovraštvo je objemalo z enako strastjo kraljico navarsko, Ivano d’AIbret, njenega sina Henrika, princa Kondeškega, admirala Kolinjija, z eno besedo, vse hugenote, pa tudi one, ki so bili tako šibki, ki so hoteli živeti v miru z njimi, kakor n. pr. kralj Karel IX.
Panigarola je navdajal svoje poslušalke s strastnim zanimanjem.
V očeh nekaterih, posebno žensk iz prostega naroda, je bil ta menih svet mož. ki ga je poklicala kraljica Katarina de Medicis iz Italiie, da reši Francijo in jo dvigne iz njenih pregreh. Večini žlahtnili dam, ki so prihajale k njegovim pridigam, pa je bilo več in dražji od meniha; v njih očeh je bil mož...
Mož, ki je mnogo grešil in ki so mu one mnogo odpuščale, ravnaje se ijo evangeljskem nauku.
Poznale so ga še navadno, sijajnega markija de Panigarola! Našel si ga na vseh veselicah in na vsaki orgiji; bil je tiste čase nevaren sabljač, ki je imel na svoje vesti pač že pol tucata mrtvih. Rad se je potikal po krčmah in vse ga je prištevalo tistim razsposajenirn velikašem, ki so bili s svojo predrznostjo, raz-grajavostjo in potratnostjo vsemu mestu v strah in v občudovanje.
(Da!je.>
se je razvil strašen dim. Ko sta se na večer vrnila, sta našla vseh petero otrok mrtvih, zadušenih! Kolikokrat se ^.rosi in svari, ne puščati ptrok brez varstva. A povsodi mora priti preje dr takih in enakih nesreč, predno se odpro gluha ušesa!
Iz poštne službe Poštni asistent Frane Zupančič je na lastno željo premeščen iz f e.,bna k pošti v Maribor. - - Poštni oficijantki Ani Ber-stovšekovi je podeljeno pošt. eks-pcd. mesto v Jarenini nad Mariborom.
Sfielfcld. tželezniška nesreča.) V četrtek zjutraj se je pri nekem tovornem virku odtrgal vagon z živim;. ter drvel kakšne 3 km daleč. Živina je postala vsled tega nemirna in razbila vrata. 1 Tšei je mlad bik ter drvet proti \Vildonu, koder ga je povozil nek drug vlak, dočim je ušla reka krava neti Lrneužu.
JVeva Štifta. (Zmrznil.) Pred dnevi so ra«li na nekem travniku ležati na pol zmrzlega in primrzlega k zemlji, veleposestnika Haložana. Moral' so najprej odtaliti, nakar so ga prenesli v ; *ujsko bolnico, koder je umrl. Zapušča ženo in več otrok.
St. Jairš pri Šoštanju. (Pretep v cerkvi. Zelo vročekrvni posestnika sin Torte Banovšck je v šentjanški cerkvi že parkrat med službo božjo nabuukal mlajše fante, ki so stali na stopnišču pri kori Zadnjo nedeljo je oklofutal posest, sina Martina Lesjaka iz Vevč, ga vrgel med pridigo po cerkvi in mu strgal jopič. Fanta so dali hladit.
Št. Pavel pri Šoštanju. (Ženil se je.) 251etni kočarja sin Alb. Vegcl se je delj časa brezposeln klatil okoli. Prišel je tudi k posestniku Iv. Brišniku. Zala domača punčka se mu je zelo dopadla in dejal je, da jo bo poročil, češ, da ima 1800 K gotovine. Ko so ga osem dni zastonj pasli, je pa nenadoma zginil in vzel s seboj več kosov obleke. Koncčno so ga prijeli in zaprli, ker je imel več sličnih sleparij na vesti.
Maribor. Razno.) Umrla je 76 lelt stara nadučitelja vdova Frančiška Sernec. — Brezposelna pobalina, 22letni Žmavc iz Št. Jakoba in 18-letni Kovačič odi stotam, sta kradla na tukajšnjem pokpahšču bakrene svetilke in prodajala kov. Žmavca so prijeli in izročili sodišču, dočim jo je Kovačič neznano kam pobrisal.
Mariborski Glasnik. Mariborski Slovenci izdajajo kot prilogo Narodnemu listu v Celju »Mariborski .	’ma	kit* glasilo maribor-
skih Slovencev. M. Gl. je slasilo Narodnega političnega društva Maribor ter ga dobiva sleherni naročnik »Narodnega Lista« brezplačno. Prva številka je izšla v četrtek, dne 19. svečana t. 1.
Prihitite na pustno nedeljo vsi. na maskerado Celjskega Sokola. Na veselo svidenje! Odbor.
Selnica ob Dravi. Delavstvo električne s’tavbe na Fali je 11. t. m. priredilo v gostilni g. A. ligo na Jan-ževem vrhu veselico, ki je nesla ubogi šolski mladini selniške šole lepo vsoto 42 K ter nekaj vinarjev. Vrlim prijateljem mladine naše priznanje!
Selnica ob Dravi. Na Kozjaku se je pojavil »Bauernschreck«. Nekemu kmetu v naši fari je baje raztrgal 16 ovac. Zapazili so žival že tudi v župniji Sv. Križa nad Mariborom. Okrajni šolski svet v Mariboru je odredil, da se prekine nadaljni šolski pouk na ljudski šoli v Selnici. — Iz »Bauernschreka« je sedaj že postal »Schulschreck«. —
Goriško.
Gorica. Da manjka pri nas pravega narodnega časopisja, je stara resnica. Zadnji čas je začel »Dan« posvečati več zanimanja slovenskemu jugu, zlasti naši Goriški. »Dan« je pri nas že precej razširjen, in ljudje ga radi čitajo. Radi tega bo pač moral redno prinašati novice iz naših krajev. če hoče. da sc razširi še bolj. »Dan« pa je tudi najbolje informiran
0 vsem. kar priča, da drugi listi po-natiskujeio njegove novice. Zadnji čas so Goričani jako zadovoljni ž njim. Sirite ga!
Seja deželnega zbora je bila včeraj popoldne. Poročilo bo priobčeno v »Dnevu«. Seja je začela ob 4. uri.
Gorica. V sredo je prišel sem Španec Anton Giullien, ki mora v desetih letih brez vsacega denarja peš prepotovati 70.000 km. Do sedaj je že prehodil 52.000 km in mu ostane še 18.000 km. Giullien je španski žur-nalist in je nastopi! svojo pot okoli sveta 1. oktobra 1908 v Petrogradu. Prehodil le že Azijo. Ameriko, Portugalsko. Špansko, Francosko in Italijo. Ko konča potovanje, dobi 300.000 frankov. Iz Gorice je šel v Trst.
Gorica. Toča je padala v četrtek popoldne po 2. uri cele tri minute. Spremljala sta io blisk in grom. Letos pa nas Je toča že zgodaj obiskala!
1 Gorica. Sestri Katarina in Amalija Podgornik sta bili obsojeni prva na 14, druga pa na 7 dni zapora, ker
sta pobirali v erarnem gozdu brez dovolicnia dračle.
Gorica. (Zlomil nogo.) Anton Po-tesek iz Grahovega ie padel tako nesrečno. da si ie zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Gorica. Laško gledališče 4. suš-ca bo prva predstava »Werther« (opera). Njej sledijo »Rigoletto«. »Butterfly«. Igrali in peli bodo prvi umetniki. Obeta se velik obisk.
Solkan. V gostilni »pri Krpanu« ie prišlo do prepira med Josipom Abramič in Filipom Markič. Zadnji je Abramiča ranil z nožem na obrazu. Abramič je v bolnici. Markič pa v zaporu.
Podgora. (Nesreča.) Kvirinu Boschinis. delavcu v papirni tovarni ie odtrgal stroj več prstov. Delavec se zdravi v bolnišnici usmiljenih bratov.
Pripomba uredništva:	Prina-
šamo dopis, kakor smo ga prejeli, brez slabih in zdražbarskih namenov: zato predvsem, ker želimo, da ne bodo igrale drugič v takih slučajih glavne vloge osebnosti, ki niso bile skupnemu delu še nikoli v prid. Predali našega lista so odprti vsem. ki želijo jasnosti, in to nas je napotilo, da ie dobil v »Dnevu« prostora tudi pričujoči dopis.
. Opatjeselo. V nedeljo 22. t. m. purcdi tukajšnja C. M. podružnica veselico v dvcani g. F. Marušiča. Slovenci, rodoljubi! pridite, in položite dar. domu na oltar. — Odbor.
'O
la
Kranjski deželni zbor.
Včerajšnjo sejo deželnega zbora ie otvoril dež. glavar ob pol 10. uri dopoldne.
Od interpelacij in predlogov, ki so nit vložili napredni poslanci, omenjamo naslednje:
Interpelacija
poslanca dr. Ravniharja in tovarišev do deželnega glavarja g. dr. Iv. Šušteršiča v zadevi učiteljskih plač.
V otvoritveni seji deželnega zbora dne 5. t. m. je naglašal njega ekscelenca deželni predsednik baron bchwarz, da se mu vidi nujno potrebno. da se še v tem zasedanju izvede regulacija učiteljskih plač. Dež. glavar mu je v svojem nagovoru na dež. zbor — pritrdil.
Danes je temu 14 dni, ne da bi bila dotična predloga prišla pred dc-zelm zbor. Niti šolskega odseka še nimamo. Zadeva je nujna. Beda med učiteljstvom je tako velika, da ne pripušča nobenega zavlačevanja
V prvi seli tega zasedanla smo vložili nujni predlog, ki sc nanaša na ureditev učiteljskih plač. Tudi ta predlog do danes ni še prišel.v razpravo, dočim so se razpravljale stvari, ki niso nujne v tej meri,
Zategadelj se usojamo vprašati: Jc-li gospod deželni glavar pripravljen ukreniti, da se predloži predloga o ureditvi učiteljskih plač ter da na dnevni red prihodnje seje?
Nujni predlog
poslanca Šukljeta in tovarišev zadevajoč podeljevanje omejenih stavbno-obrtnih koncesij.
Visoka zbornica skleni:
Deželnemu odboru se naroča, da pri c. kr. deželni vladi kranjski izposluje spremembo določil deželno-vladnega razglasa z dne 28. decembra 1894., dež. zak. št. 3 ex 1895., in sicer v tem smislu, da se ustavi podeljevanje talcozv. omejenih stavbno-obrtnih koncesij po § 6.. zakona z dne 26. decembra 1893., drž. zak. št. 193 za celo mesto Ljubljana, tedaj tudi za 5. iti 6. okraj, kakor tudi za druga večja mesta, oziroma kraje.
Obenem se c. kr. deželna vlada poživlja, da začasno sistira podeljevanje takih stavbno-obrtnih koncesij splošno v celi kranjski deželi.
Interpelacija
poslanca Josipa Lavrenčiča in tovarišev na gospoda deželnega glavarja dr. Šušteršiča v zadevi poprave vodovoda v Senožečah.
Leta 1909 se je zgradil s pomočjo države, dežele in občine v Senožečah vodovod. Samo občina je žrtvovala zanj 25.000 K. Vodovod pa je bil tako pomanjkljivo zgraien. da rezervoar, ki bi imel dajati 400 hi vode na dan. pušča, voda pa sc odteka v rovišče in ne pride v nikako porabo. Vsa armatura je slaba in starega sistema. Delo je tako slabo izvršeno, da pokajo cevi. ker so bile slabo podstavljene v jarke ter s kamnitim jma-terijalom zasute.
Pri zgradbi vodovoda ni imela občina nobene besede. Pač pa tirja deželni odbor od nje še za poznejša dela račun s 3209 K 16 vin. z zaostalimi in naprej tekočimi obresti 4 in pol odstotkov, dasi je bilo. kakor že omenjeno, celo delo le nekako provizorično in površno izvršeno.
Občina v Senožečah ie primorana neprenehoma popravljati vodovod in je dosedal plačala na popravilih žc čez 350 K. Županstvo v Senožečah pa
ie tudi že trikrat zaprosilo deželni odbor, da bi se nedostatek s pomočjo dežele, ki je vodovod gradila, popravil. Na drugo prošnjo mu je sicer deželni odbor odgovoril, da ima stavbni urad deželnega odbora v letu 1913 pregledati ta vodovod, a do danes se to še ni zgodilo.
Ljudstvo, ki trpi vsled nedostat-kov pri vodovodu, pa ima še dvojno škodo, ker mora trpeti na eni strani pomanjkanje vode. na drugi strani pa še plačevati nepotrebne stroške za popravo.
Z ozirom na to dovoliuiejo si podpisani vorašati gospoda deželnega glavarja:
1. Ali mu je znano, da je bil vodovod v Senožečah pomanjkljivo in površno zgraien?
2. Ali hoče odrediti, da se poprava tega vodovoda nemudoma izvrši?
3. Kako opravičuje postooanie deželnega odbora, ki na trikratno prošnjo županstva v Senožečah v zadevi eminentno važne ljudske kra-ievne potrebe ni smatral za potrebno. da bi ustregel potrebi tamošujega prebivalstva?
Interpelacija
poslanca Josipa Lavrenčiča in tovarišev v zadevi stavbe občinske hiše in gasilne shrambe v Senožečah na gospoda deželnega glavarja dr. Šušteršiča.
Županstvo v Senožečah je že dne 6. junija 1913 predložilo deželnemu odboru načrt in stroškovnik zaradi stavbe občinske hiše in gasilne shrambe v Senožečah. Po kratkem času dne 25. junija 1913 dobilo je nato županstvo poziv, da naj predloži nov načrt, ker bi se dalo po mnenju deželnega odbora z drugačnim načrtom prostor boljše izrabiti. Na to je napravilo županstvo novo vlogo dne 5. julija 1913, v kateri navaja, da je bil načrt po strokovnjaku napravljen. ter prosi, da naj bi deželni odbor, če misli, da bi se dala stavba boljše izpeljati, blagovolil po stavbenem uradu napraviti načrt kakorš-nega želi deželni odbor. Dne 14. septembra 1913 ie bilo županstvo od stavbenega urada obveščeno, da pride izvedenec deželnega odbora 22. septembra 1913 pregledati stavbni prostor. 20. septembra pa je bil ta ogled preklican. Od tedai pa do danes županstvo nima nobenega obvestila in rešitve svoje prošnje Zgradba občinske hiše in gasilne shranite v Senožečah pa je za občino velikanskega pomena ter zelo nujna in pereča zadeva.
V. ozirom t«' to vprašamo gtf-
spoda deželnega glavarja:
1 Ali hoče odred iti, da se prošnja občine v Senožečah nemudoma reši?
2. Ali hoče odrediti, da se rešitev nujnih ljudskih potreb v bodoče ne bo več zavlačevala kakor v danem slučaju?
Interpelacija
poslanca Josipa Lavrenčiča in tovarišev na gosooda deželnega glavarja dr. Šušteršiča v zadevi preložitve ceste Knežak-Zagorje-Parje.
Cesta, ki gre iz Knežaka čez Zagorje na Št. Peter, ima nešteto tako hudih klancev, da imajo vsled njih tamošnji prebivalci prav veliko gospodarskih neprilik in težav. Že dolgoletna opravičena zahteva vseh prizadetih je. da se ta cesta preloži in izpelje tako. da bode vstrezala gospodarskim potrebam teh krajev. Kolikor je interpelantoni znano, se je nova cesta, oziroma preložitev stare ceste že trasirala. a do izvršitve to delo nikakor ne pride.
Z ozirom na to vprašamo gospoda deželnega glavarja:
1. Ah' mu je potreba preložitve omenjene ceste znana?
2. Ali hoče odrediti, da pride cesta tudi dejansko do gradnje in ne ostane samo pri trasiranju?
Posl. Gangl je vložil na deželnega predsednika daljšo interpelacijo v zadevi novega plačilnika za delavstvo eraričnega rudnika v Idriji, ki konča z besedami:
»Ker je vaši ekscelenci gotovo na tem ležeče, da se vrši nasproti vsem slojem in stanovom naše dežele absolutna in uzakonjena pravica, se vas usojamo z ozirom na zgoraj navedena dejstva vprašati:
Hoče li vaša ekscelenca nemudoma storiti na c. kr. ministrstvo za javna dela vse potrebne korake, da se navedeni nedostatki takoj odpravijo, da se delavstvo eraričnega rudnika v Idriji pravilno uvrsti po službenih letih v novi plačilnik in da se prizadetim rudarjem toliko, naknadno doplača, kolikor so zaradi nepravilne uvrstitve doslej na službenih prejemkih prikrajšani?«
Zanimiva je tudi interpelacija posl. Šukljeta na dež. glavarja v zadevi oddaje gradbenih del za vipavsko vojašnico. Interpelant vpraša dež. glavarja:
a)	Je-li res občina Vipava razpisala gradbena dela za vipavsko
vojašnico z desetdnevnim ofertnim rokom ?
b) Ako se ie to res zgodilo, je-li gospodu deželnemu glavarju znano, kaki posebni skrivnostni motivi da so povzročili označeni način razpisa?
c) Kaj misli gospod deželni glavar ukreniti, da se omogoči pravilna konkurenca za razpisane gradbe?
d) Hoče li gospod deželni glavar one osebe, ki bi bile povzročile tak nedopusten razpis, primerno podučiti o pravilnem postopanju, oziroma uradovanju v takem slučaju?
Deželna posredovalnica.
Nadaljuje se razprava — ki je začela v četrtek — o nujnem predlogu posl. dr. Kreka glede ustanovitve dež. posredovalnice za delo.
K besedi se oglasi posl. dr. Krek, ki ostro, kakor ie njegova navada, polemizira z izvajanji poslancev dr. Novaka in Ribnikarja v prejšnji seji. Predlog dr. Novaka, da se stori nekaj tudi za brezposelne in da se stavi še v toletni proračun znesek 10.000 kron, govornik odklanja, to pa zato. ker ta predlog nima z njegovim nič skupnega in ako bi bilo dr. Novaku res kaj do brezposelnih delavcev, bi stavil nujni ali samostal-ni predlog. (!)
Dr. Krek je dalje hvalil dež. zbor in dež. odbor, ki je pravočasno, še predno je nastala splošna gospodarska kriza in z njo zvezana brezposelnost. naje! veliko ineliioraciisko posolilo. zaradi česar je veliko ljudi dobilo delo.
Do tukaj sc je dr. Krek še držal mej, ki iih dostojen parlamentarec ne prekorači, ko je pa začel govoriti o predlogih posl. Ribnikarja, je postal naenkrat oseben in je izjavil kratkomalo. da so izvajanja posl. Ribnikarja bila bedasta. Pri naprednih poslancih je to izzvalo pravi vihar ogorčenja, dr. Tavčar ie rekel, da ie to osebno žal jen ie, pa dež. glavar namesto da bi poklical k redu dr. Kreka. ki je hrup povzročil, je kar zaporedoma poklical k redu dr. Tavčarja, ki je reagiral na neparlamentarni način Krekove polemike. To očitno pristransko postopanje deželnega glavarja je izzvalo še večji hrup, ki se je komai polegel.
Posl. dr. Novak ie dr. Kreka prav spretno zavrnil. Rekel je. da ako je stvar — njegov dodatni predlog — dobra, kar priznava tudi dr. Krek, potem je pač vseeno, v kaki obliki sc ona uveliavi, ali potom nujnega, ali samostalnega. ali pa dodatnega predloga. Brezposelnim treba priskočiti na pomoč in ako kdo ua-
»loo« moli temu. potem til to samo
bedasto, temveč tudi brezsrčno. — Izvajanjem dr. Novaka so napredni poslanci viharno odobravali, klerikalci pa niso nioglf prikrivati svoje zadrege.
Posl. Ribnikar je odgovarjal dr. Kreku, za katerega ic rekel, da je vsaka polemika z niim težka, ker dr. Krek stoji na čudnem stališču, da je samo ono prav. kar on misli in govori, vse, kar drugi govorijo, je pa za nič. Končno izjavi govornik, da bo trpel naš mali kmet od posredovalnice kakor jo predlaga dr. Krek. škodo. To ie klerikalne poslance silno speklo in nekateri so se zagnali proti Ribnikariu in ga psovali, ker iim je bilo silno neprijetno, da se je Ribnikar potegnil za koristi kmeta.
Posl. Skull sc ie tudi oglasil k predmetu in izgovoril svojo — prvo pridigo. Škulj ie namreč mlad kaplan in še mlajši poslanec in pri prvem svojem govoru v deželnem zboru ni mogel zataliti svojega poklica: njegov govor je bil kot kaka pridiga, vpil Je kakor bi imel pred sabo stotine poslušalcev, sicer je pa prav umestno opozoril na krivice, ki se godijo našim ljudem kot delavcem v gozdovih na Hrvatskem in Rumun-skem, kamor lih zvabijo pretkani agenti, ki jim obljubljajo dobro plačo in izborno hrano, obenem pa izvabijo od njih podpise na delavne pogodbe, sestavljene v korist podjetnikom in v škodo delavcem. Ampak vse to bi se dalo povedati veliko, krajše in bolj tiho, ker poslancem vendar ni treba ene in iste reči štirikrat ponavljati, da si jo zapomnijo, kot vernikom v cerkvi in tega se tudi ni treba bati. da bi poslanci v deželnem zboru zaspali kot verniki v cerkvi in bi jih bilo treba z vpitjem držati po konci.
Govoril je še prof Barbo, potem pa na kratko dr. Krek.
Predlog posl. Ribnikarja, da se stvar odgodi in temeljito prouči, je bil odklonjen. Predlog dr. Novaka, da se stavi že v toletni proračun znesek 10.000 K za podporo brezposelnim, smatra dež. glavar za samo-stalni predlog in ga odkaže finančnemu odseku. Enako ie s predlogom E. Gangla. samo da se odkaže upravnemu odseku. Sprejme se predlog upravnega odseka in dodatni predlog posl. Škulja.
Razna poročila in predlogi.
Cesta Otavec - Rodine-Planlna.
Posl. Mihelčič je poročal v imenu
upravnega odseka o samostalnem predlogu poslancev Dermastije. Mihelčiča in tovarišev zaradi zgradbe deželne ceste Otavec-Rodine-Pla-nina in predlagal: »Deželnemu odboru se naroča, da izgotovi vse predpriprave za zgradbo deželne ceste Otavec-Rodine-Planina.« Sprejeto.
Nova cesta v Premu. Poslanec Mihelčič je poročal v imenu upravnega odseka o prošnji občine Prem glede izpeljave nove premske ceste in predlagal: »Prošnja županstva občine Prem se odstopa deželnemu odboru, kateremu se naroča, da vse potrebno ukrene, da se Premska cesta čimpreie zgradi.« Sprejeto.
Osuševanje travnikov. Poslanec Hladnik je poročal v imenu upravnega odseka o samostalnem predlogu poslanca Hladnika in tovarišev zaradi osuševanja travnikov v Krako-vem pri Kostanjevici in predlagal: »1. Deželnemu odboru se naroča, da izdela pravilen načrt za osuševanje travnika. 2. Da dovoli primerno podporo za ta namen.« Sprejeto.
Naprednjaki za kmete. — Klerikalcem to ni prav!
Na vrsto pride poročilo upravnega odseka o prošnji županstva občine Prem za podporo radi sedanjega pomanjkanja krme. Poročevalec Hladnik predlaga:
1.	Prošnja županstva občine Prem naj sc odstopi visoki c. kr. deželni vladi, da izposluje tem izdatnejšo pomoč iz naslova beda ne samo občini Prem, ampak tudi drugim občinam, kier vlada pomanjkanje krme; 2. deželnemu odboru se naroča razmotrivati, kako bi bilo mogoče zabraniti nezmiselno izvaževanje sena iz Pivke izven dežele, ter krmo domači živinoreji v korist obrniti (n. pr. s snovanjem zadrug); 3. ker je v tei pokrajini jako razvita sadjere-ia. kmetovalci pa ne dobe iz sadjere-ie istih dohodkov, kakor bi jih lahko sicer, če bi bila kupčija s sadjem vrejena, se poživlja deželni odbor, da urevdarja. kako bi se osnovale za vremsko dolino sadjerejske zadruge, ki bi bile pa tudi za druge sadne pokrajine zelo umestne.«
Poslanec Ribnikar opozarja, da bi morala imeti dežela nekako gospodarsko centralo, ki bi nakupovala seno v onih krajih dežele, kier ga je dovoli in prodajati v onih krajih dežele. kier sena — in tudi drugih pridelkov — primanjkuje. Tako gospodarsko centralo imamo v »Gospodarski Zvezi«, ampak ta se peča z Izvozom sena iz dežele, za kar navaia govornik kot dokaz par eklatantnih slučajev, kar je spravilo klerikalce V vidno zadrego, dež. glavar je pa opomnil govornika, da govori k stvari. češ, da to ni v nobeni zvezi s predmetom, ki je v razpravi! Govornik pravi, da on govori vendar k stvari, pa dež. glavar ga zavrne, češ. da polemizira in da ga mora — ubogati, ako on govori!
Dalje omenja govornik, da »Gospodarska Zveza« niti ne kupuje sena naravnost od kmetov, temveč od irgovcev (prekupccv) in da celo dražje plačuje seno prekupcem kot kmetom!
To je zelo razburilo nekatere klerikalne poslance govornik ic pa končno predlagal, da naj se vpliva »Gospodarsko Zvezo«, da kupuje seno neposredno od kmetov producentov in da ne izvaža sena iz dežele. Nekateri klerikalni poslanci vpijejo: »Kaj pa liberalni trgovci, vplivajte na njih. da ne bi izvažai sena! — Napredni poslanci odgovariajo. da oni na trgovce nimajo nobenega vpliva. pač pa ima dežela vpliv na »Gospodarsko Zvezo«, ki dobiva subvencijo od dežele in od države.
Dež. glavar iziavi. da Ribnikarjev predlog ne spada k stvari in zato ga odkaže upravnemu odseku. (Napredni poslanci se smejejo.)
Poslanec dr. Pegan je branil »Gospodarsko Zvezo« in končno očital Ribnikarju denuncijar.tstvo. češ, da ie »Gospodarsko Zvezo« dcnunci-ral. da kupuje seno tudi od nečlanov. Radi besede »denuncijantstvo« zaženejo naprednjaki velik hrup in živahno protestiralo proti taki žalitvi, pa dež. glavar ni smatral za potrebno, da bi poklical dr. Peagna k redu.
Posl. Derniastiia se je tudi oglasil k besedi, pa menda samo zato. da bi žalil, ker je že v začetku govora imenoval Ribnikarja — navadnega denuncljanta!
To je pa izzvalo velikanski hrup. napredni poslanci protestirajo ogorčeno proti nečuveni žalitvi, klerikalni oslanci pa psujejo kar se da, pri čemur se posebno odlikuje Jarc. Napredni poslanci Hm seveda niso ostali dolžni in nastal je nepopisen trušč. Deželni glavar zvoni in zvoni. ampak brez vsakega uspeha, potem pa zbeži s stenografom iz dvorane.
Ko se dež. glavar vrne. reče. da je posl. Dermastlja z besedo denun-cljant osebno žalil posl. Ribnikarja, radi česar ga pokliče k redu. ob enem pa se obrne proti naprednim poslancem in Um reče. da si nihče ne
srne sam iskati pravice, ker zato je on tukaj. Oni. ki so reagirali na žalitve. posebno poslanci dr. Ravnihar. Ribnikar in dr. Novak, so težko motili parlamentarni red.'
Rosi. Dermastila izjavi, da bo odgovarjal Ribnikarju takrat, ko pride nlegov predlog na dnevni red.
Rosi. Drobnič se Je iezii na napredne poslance, zakaj se brigaio za kmeta ko vendar zastopalo mesta in trge Napredni poslanci se mu sme-fejo in praviio. da iih kmetje sami prosilo, naj zastopajo nihove koristi. Drobnič ie v svoii odkritosrčnosti ali naivnosti izdal pravi vzrok jeze klerikalnih poslancev: oni bi želeli, da br naoredni poslanci nastopali proti kmetu in ne za kmetske koristil
Poročevalec Hladnik ie hotel biti duhovit in ie v svojem zaključnem govoru — žalil posl. Ribnikarja! Napredni poslanci so se samo pomilovalno smeiali.
Posl. .Jarc ie na koncu predlagal, da se podaljša odseku za volilno re formo rok do pustnega torka, kar obvelia, dr. Triller pa ogorčeno kliče, da bo to pustna reforma.
Prihodnja seja v torek dopoldan.
Dnevni pregled.
Novi ruski ministrski predsednik In Nemci. Omenili smo že, da slovanska javnost ravno ne vriska, da je bil izbran za ministrskega pred-seanlka v Petrogradu Goremijkin in včeraj smo pisali, da je Goremijkin eden tistih, ki jim do banketnega Slovanstva ni dosti, temveč ima pred očmi le koristi Rusije. Sprememba v ruskem ministrstvu ima vselej tudi za Nemce svojo važnost, kar je čisto naravno, da nemški di-plomatični krogi zasledujejo notranje ruske dogodke vedno z največjo pazljivostjo. Padec Kokovceva in nastop Goremijkina je spremljalo nem. časopisje z Živahno debato. Zanimi-vo jc, da ves nemški rcukcijon&rui tisk toplo pozdravlja Goremijkina kot ministrskega predsednika in si obeta, da bo izkušeni konservatizem Goremijkina porok za obrat ruske politike doma k absolutizmu in porok za zbližanje Rusije z Nemčijo. Oo-remijkin sam pa je v pariškem »Ma-tinu« proglasil, da v tem oziru ne bo v Rusiji nikake spremembe, nasprotno Rusija se hoče dobro pripravili, da je v 1. 1917. pri sklepanju nove trgovinske pogodbe z Nemčijo Nemčija ne bo presenetila.
Rusija se oborožuje. Petrograj-f?" dopisnik »Berliner Tgbl.a poroča stor’	pr®dloži ruski vojni turnimi	milnov prihodnje dni du-
!cn načrt o izvedbi kredita za eauziranje velikega vojnega programa. V osnutku so posebno vazni trije novi armadni kori, ki bodo nastanjeni ob zapadni meji. i Rumunsko šolsko vprašanje In Madžari. Pogajanja med grofom Tis-zo in Rumuni gredo počasi svojo pot. Zdaj je na dnevnem redu šolsko vprašanje. Ministrstvo za uk in bogočastje je namenilo, grško-iztočnim rumunskini šolam za I. 1914. državno podporo v znesku 703.994 K. 'tako je pod Tiszo: tuji podaniki dobivajo šole, domače podložnike (Slo-
lejof Pa se t,ači’ da eimpre* i211™-
»ovega srbskega patri-
Ekn h hs,<iej7a Patrijarha za Ogrsko bodo volili koncem aprila ali pa jzacetkom maja. Največ upanja, ima jbudimski vladika Zubkovič. Vodilni IKrogi.se silno navdušujejo zanj, kar ga stavi v čudno luč, v kakršni smo mogli videti že pokojnega Bogdano-
fc n‘a7„cl'S,f V'ade izd‘liico s™-
re 7loMani UČii0 Rod»-Rodo matii-
nLm plrn1 n'aillutllec in nekdanji
L,, i	Roda-Roda je hotel te dni
P/edavati v Pragi. Meščane je ta vest zelo razburila. Ko je hotel Roda-Roda pričeti svoje predavanje, ga !e občinstvo izžvižgalo. Tako je odpotoval iz Prage z dolgim nosom. Gcm bodo še marsikoga naučili do-^‘Tiosti — med Slovenci bi bilo naj-
vedaostT-Če-LEh’ da’ narodna za'
[>odoP°mors,<i Kianevri v Angliji
Ncws« .d? Poročilu lista »Daily
Glas i ,Z08tab-ujet, General Si.anski razbojnik
pori končno ute Lie z velikimi na-
Htka Costilloa pred laJ'fnc?a razl’0!' epalo vse Prebivalstvo sladke ure !?w Je*niStva b„ v nisirazenem zaporu.
, Zaljubljen begunec. Lovec Igna-
on&“Vnf-iZ Zi,ov.itbi! wetcklo P°trien v vojake m je bil
n hrenen,P°lkU J Kana,U' Ljubezen nhdemu rn ~° domovini nista dala iI u ,T1,ru 111 sk,en‘l je, da «e \ j ne k svoji ljubici v Žire. Pobegnil je. toda sreča mu ni bila mila, zakaj kmalu so ga prijeli in izročili polku nazaj.
Otroka ie umorila. Te dni ie nosila dekla Ana Jankovič, rojena Slovenka in službujoča pri rodbini
Sepich na Reki, v kuhinji otroka, na kar ga je zaprla v zaboj za smeti in ga čez nekaj dni nato vrgla na voz za smeti. Detomor je prišel sedaj na dan, deklo so aretirali in izročili sodišču, kjer je svoj zločin priznala.
Tatovi na delu. Te dni je bilo vlomljeno v prodajalno Marije Novak iz Dobračeve. Tatovi, ki jih oro-žništvo doslej še ni dobilo, so odnesli večjo svoto denarja.
V Ameriki so umrli: V Burdine Pa. je v preinogokopu usmrtilo Alojzija Košir iz Podkorena na Gorenjskem. — Stavkajoči v Ameriki so ustrelili Janeza Jermenca iz Zagorja ob Savi kot stavkokaza.
Pomiloščen morilec. Častniški sluga Jakovljevics, ki je ustrelil svoj čas stotnika Eisenkolba in grofico Marijo Bolza, je bil obsojen najprej na smrt, kakor smo že poročali, nato PU je bil pomiloščen. Sedaj je Jakovljevics, ki je bil obsojen na šestnajst let težke ječe, nastopi! svojo kazen v Mdlersdorfu.
Požar v cirkusu. Dne 14. t. m. ie izbruhnil na Schmelzu na Dunaju pred predstavo ogenj v cirkusu Klud-skv. Požar je napravil 20.000 kron škode in je onemogočil večerno predstavo.
— »Dan« konfisciran. Včeraj je bi! »Dan« konfisciran zaradi notice o razmerah na naših srednjih šolah. Dobili smo iz vrst starišev več podobnih pjitožb in to nam priča, da so pritožbe opravičene. V primeri s sosednimi šolami so se naše ljubljanske ob I. tečaju tako slabo izkazale, da je to vzbudilo javno nezadovoljnost. Zal, da vseh pritožb ne moremo prinesti. Opozarjamo pa na sledeče: Leta 1908. je bila sklicana na Dunaju anketa, ki je imela rešiti naše srednješolsko vprašanje. Na tej anketi se je naravnost nastopilo proti krivični profesorski strogosti in se je zahtevalo, da se posebno v višjih razredih dijakom pomaga — ne pa da se jih meče. Ako se torej zavzemamo za diiake, delamo v smislu zakona. Gospodje se lahko o tem prepričajo.
— Vabilo na domačo plesno veselico, ki se vrši danes zvečer pri Štepicu v Šiški. Začetek jc ob 7. zvečer in traja do belega dne. Veselica se vrši v vseh restavracijskih prostorih. Za zabavo, jed in pijačo je dobro preskrbljeno. Torej na svidenje.
— Domača plesna veselica se vrši danes in jutri (21. in 22. febr.) v gostilni Durn, Sv. Petra nasip. Za obilni obisk se vljudno priporoča A.
MotOCh, gOStilnl&ir.
— Društvo mesarskih pomočnikov priredi dne 24. t. m. — na pustni torek — v Mestnem domu ob 8. uri zvečer velik ples. Vstopnina eno krono. Svira ljubljanski sekstet.
— Odbor društva za zgradbo In vzdrževanje sokol, doma tel. društva Sokol H. v Ljubljani naznania svojim članom in članom Sokol II.. da se vrši III. redni občni zbor društva za zgradbo v nedeljo dne 22. t. m. ob 10. uri dop. v društveni sobi, Kladezna ulica štev. 1.. Krakovo. Ker je ta občni zbor velike važnosti, prosi obilne udeležbe odbor.
— Veliki pustni korzo. Slavčevi dekoraterji bodo tudi letos nastavili vse sile, da bode maškarada, ki se vrši prihodnjo nedeljo 22. t. m. nudila nekaj originalnega. Vsa velika »Uni-mova dvorana se spremeni v veliki vorzni trg. ki bo originalno okrašen, v sa ta slikovita dekoracija se bo )ajno spajala s pestro množico naj-raznovrstnelših mask in skupin in druzega občinstva. Na balkonu bode nameščen »Ljubljanski društveni or-cester«. na verandi »Goriška narodna godba«, v cvetličnem vrtu pa »Ciganska kapela«. Vstopnina za maske
1 K, za nemaskovane 2 K.
— Ciganska godba, ki bo pogel drugih sodelovala na »Velikem pust-, nem korzu«, se pripelje v nedeljo popoldne ob 5. uri po državni cesti iz Gorenjske, na 5 vozeh, skozi Šiško, po Marije Terezije cesti. Dunajski cesti in Prešernovi ulici v hotel »Union «.
— Zlato uro za dve kroni ne
more nikdo dati, toda vstopnic na »ples v maskah« se za ta denar dobi kolikor kdo hoče.	Jeka.
“T Most. Moščani so obljubili, da pošljejo na I. sokolovo maškerado lepo skupino mask. Sicer se pa polno števino udeležimo te prve prireditve. Ljubljančani: Pridite ogledat — žal vam ne bode!
~~ Opozariamo cenjeno občinstvo, da je na ples narodnega delavstva dobrodošel vsakdo, če tudi ni Prejel vabila. Ker je mogoče, da se je koga pomotoma prezrlo, naj se to pomoto oprosti. Predprodajo vstopnic ima gdč. Jerica Dolenc, trafika v I rešernovi ulici, dalje odborniki in g. natakarica v Narodnem domu. Pri blagajni se pa dobilo vstopnice že od 7, ure dalje. Opozarjamo tudi. da je
obleka za ples navadna ter ni potreba imeti nobenih pomislekov radi tega. Dobrodošel le vsakdo, ki hoče letošnjo pustno soboto v res veseli družbi preživeti. Dekoracila na plesu bo nekaj lepega, bodisi pred vhodom kakor tudi v dvorani sami. Na vsestransko želio tudi opozariamo. da se ples vrši do belega dne. Torej veselia dovoli. Pričetek plesa ie ob 8. uri zvečer, vstopnina 1 K za osebo.
— »Hčerka čuvaja svetilnika«. Senzacijska Nordisk. drama iz življenja pomorščaka v 6 dejanjih, ki se je predvaiaa včerai v prvič v kinematografu »Ideal« (telefon št. 238). dosegla je nailepši uspeh. Mojstrsko uprizorjena riika, drži gedalca od začetka do konca v napetosti. — Mnogo smeha vzbuja prekiasna veseloigra v 2 dejanjih po znani gledališki glu-mi Pmrre Weberia >Pomožni natakar«. — Predvajanje traia 2 uii. — Predstave ob 3.. 5.. 7. in 9. Cene za 10 vinarjev zvišane. Šolski mladini ta spored ni dostopen.
Trst.
Zavarovalna družba »Patrla« je
sedaj v popolni likvidaciji. Ta družba je imela svojo centralo v Pragi; glavno zastopstvo pa tudi v Trstu za primorske dežele. Ustanoviteljica in glavna akcijonarka te družbe je bila »Ustfedni banka českych spo-ritelen«, ki je z ozirom na zavarovalne manipulacije »Patriae« še pravočasno umaknila in ustavila njeno delovanje. To vest priobčujemo na znanje raznim slovenskim zavarovancem in klijentom te družbe, zlasti ker se po Trstu čujejo čedne govorice o »Patriae« in je v kratkem pred deželnim sodiščem tržaškim zanimiv proces.
Danes, v soboto, plesni venček
v dvorani N. D. O., ulica Sv. Frančiška št. 2. Začetek ob 9. zvečer, konec ob 4. zjutraj.
Iz Skednja. Tukajšnja podružnica Nar. del. org. priredi danes, v soboto, velik javen ples v dvorani Cemot v Škedniu. Pričakuje se obilne udeležbe.
Tatovi vlomili v tri blagajne in odnesli okrog 10.000 K. V noči od srede na četrtek so vlomili tatovi v skladišče trgovine Oliler, ki se je odprla na novo na Korzu. Skladišče te trgovine se nahaja pod uradi ban-.	Adriatica«. Tatovi so
prišli najprej v ta urad, od tu pa so prišli v prostore skladišča trgovine Ohler. Do sobe, v kateri se je nahajala glavna blagajna, so prišli tatovi skozi z'd, v katerega so napravili luknjo. Blagajno so odprli z raznim vlomilnim orodjem, ter vzeli iz nje ves denar, t. j. 9600 K. Poleg tega pa so vlomili tatovi tudi dve drugi blagajni, kakor jih rabijo navadno po trgovinah, ter pobrali iz njih vso vsebino, okrog 300 K. Vsota vsega denarja, ki so ga odnesli tatovi iz skladišča, znaša tedaj okrog 10.000 kron. — Prvi je opazil tatvino ravnatelj skladišča, ko se je podal zjutraj v službo. Po trgovini jc bilo vse razmetano ter posuto z vapnom in opeko, ki je bila izbita iz prevrtanega zida. — Tatvina je bila takoj naznanjena policiji, ki je prišla na ogled ter napravila zapisnik. O tatovih pa ni duha. V kakem zavetnem kotičku praznijo botiljke in si delijo nemajhno vsoto.
Razni turisti so otvorili v Trstu razstavo svojih del. Po ulicah so nalepljeni za to razstavo veliki reklamni letaki, ki pa jih razumejo menda samo futuristi.
Nemci so vedno »ekstra«. Danes popoldne, na »debeli četrtek« ali »mali pust«, so imele pouk vse šole, slovenske in italijanske, samo nemške sole so imele popoldne prosto. Ne moremo razumeti, kako je to, da nnajo Nemci vedno kaj »ekstra« Ali nismo vsi v Avstriji, pod enakimi pravicami? Ali so pisane za nemške šole posebne postave? Radi bi vedeli, odkje prihajajo Nemcem privilegije, in dobro bi bilo, ko bi posvetili poklicani v te nemške predpravice ki jih vidimo ob marsikateri priliki. — Ali vsi, ali nobeden!
Morilec Zanier, iti je ustrelil inženirja Pichlerja v tržaškem tehničnem stabilimentu, še do danes ni prijet. Policija mu ni prišla niti do najmanjšega sledu. Zanier je vničil tudi vse svoje fotografije, da bi bil bolj varen pred policijo.
Pogreb. Danes v četrtek pop. se jc vršil pogreb pok. Franca Ros-jana. Pokojnik je bil zaveden krčmar na stari openski cesti.
Stroj ga je pograbil. V sredo zvečer je pograbil stroj v čistilnici olja pri Sv. Soboti delavca Karela Lukežiča, starega 17 let in stanujočega v Skednju, št. 928. S polom-njenuni udi so ga prepeljali z avto-mobilom v bolnišnico. Upanje je, da okreva.
r, , Yr pfosti ,uki 80 zasačili nekega Rudolfa Buratiua, starega 25 let, stanujočega v ulici Gruzzulis 2. Pri sebi je imel velik omot raznega blaga, ki ga je pokradel na krovu parnika »Aliče«,
Konsumno društvo »Jadran« priredi danes od 8. zv. do 1. popoluoči s sodelovanjem mandolinistične skupine »Viktor Parma« v lastnih prostorih pri Sv. Jakobu zabaven večer za svoje člane, znance in goste. Čisti dobiček gre v C. M. nabiralnik.
Najnovejša telefonska in brzojavna poroči!a.
GORIŠKI DEŽELNI ZBOR.
(Telefonsko poročilo našega posebnega poročevalca.)
Gorica. 20. februarja. Današnja seja deželnega zbora goriškega jc bila otvorjena ob 4.30 popoldne. Naj-preje so bila na dnevnem redu
poročila deželnega odbora:
Poročilo o zakonskem načrtu, ki se tiče uvedbe davščine na zasebni konzutn vina ie poda! posl. Flego. Tu se je vnela debata med poslancem Frankom in posl. Fonom, kateremu je Franko očital, da se na shodih, ki jih prireja, vede v tej zadevi demago-ško. Fon se ie zagovarjal in umikal, češ. da ni napadal. Zadeva sc je na to izročila finančnemu odseku. Ravno tako se ie izročilo finančnemu odseku poročilo o naietju posojila za nakup delnic železnic Gorica - Červin-ian - Belveder in Gorica - Ajdovščina. Istotako poročilo o zakonskem načrtu glede uvedbe občinske davščine na lavne zabave v korist ubož-nih zalogov občin. Odobril se je skleo deželnega odbora, s katerim se ie sklenilo izplačati prvi obrok zapadle deželne oodoore za zgradbo ceste Dolenia Trebuša - GorenJa Trebuša - Čepovan (noročeval. dr. Franko) v znesku 10.000 K. Poročila o prispevku za vodne naprave v Fium-čelu, o podališaniu podpore za cesto Konriva - Vioolže in o zgradbi sadne sušilnice na slov. odd. deželne kmet. šole se odkažeio odsekom. Isto tako se odkaže poročila o deželnem pri-snevku za zgradbo železnice Ronke-Tržlška luka. o deželnem orisnevku za zgradbo železnice Gorica - Červi-nian ter poročilo o deželnem orisnevku za zgradbo ceste Belveder-Gra-dež.
Na to so sledila poročila deželnozborskega odseka.
1. Tehnično - železniškega:
Županstvu Fara za zgradbo vodnjaka se je dovolilo podpore 1500 K. Županstvu Volče za vodovod v Selu se je dovolilo podpore 300 K. Županstvu Ponikve za popravo ceste Ponikve - Klavže se je dovolilo 300 K. V svrho gradbe ceste Dobrovo - Medana - Fojana se je županstvom Medana in Biliana dovolila podpora 1200 K oz. 1300 K. Municipiju v Gradišču za napravo vodnjaka s sesalko ori Venierjih in Tintorjih se jfe dovolilo 1475 K. Županstvu Vrtovin za zgradbo vodnjaka se jc dovolilo 800 K. Mlekarski zadrugi na Idrskem v kritje stroškov pri gradbi mlekarne in nakupa mlekarskega orodja se dovoli 25 odstotkov od 2000 K. Županstvu v Kanalu za kanalizacijo tržnega trga se dovoli 825 K deželne podpore. Županstvu Renč za napravo vodnjaka v frakciji Mrliaki se ie dovolilo 1500 K. Municipiju v Moši za postavitev treh sesalk v občinske vodnjake se dovoli 1250 K. Deželni prispevk za zgradbo ceste Lokvica —• skladovna cesta Miren — Opatje selo se zviša za 2526 K za 25%. torej na 3175 K. Upravnemu odboru iz Sovodenj za zgradbo dveh vodnjakov v Gabrijah se dovoli 2175 K.
2. Kmetijskega:
Vinarskemu in sadjarejskemu društvu v Kamnjah se dovoli 150 K pod pogojem, da se poda izkaz o dohodkih in izdatkih.
3. Peticljskega.
Za podporo Pogorelcev iz Kala se dovoli s 300 K na 500 K. ža napravo mostu čez Veliki potok v občini Gabrije se dovoli kredit 1000 K. Za pogozdovalno in olepševalno društvo v Bovcu se dovoli za leto 1913 podpora 200 K.
Samostojni predlogi.
Podanih je bilo več samostojnih predlogov, med njimi jc bil predlog glede ustanovitve deželne zavarovalnice proti škodam po požaru in toči ter deželne zavarovalnice na življenje. To je bil predlog poslanca Rojca. Govoril ie dolgo, toda predlog je le slabo utemeljeval. Dosedanji takšni poskusi se niso obnesli. Dalie samostojni predlog posl. Rojca glede zvišanja števila članov deželnozborskega finančnega odseka od 7 na 9. Proti predlogu sta govorila predsednik in posl. dr. Podgornik.
Nato ie bilo obravnavanih nekai nuinih predlogov in podano nekai in-
terpelacij. med drugimi dr. Podgornika na min. Hussareka radi nevarnosti vsled slabega stanja poslopja, kjer se nahaja realka.
Prihodnja seja bo v sredo ob 3, popoldan.
PRINC WIED SE OPRAVIČUJE.
Berlin, 20. februarja. Princ Wied se je ruskemu poslaniku v Berlinu opravičil, da mu je vsled pičlega časa, ki tnu je na razpolago nemogoče potovati v Petrograd.
PREBIVALSTVO V NOVI SRBIJI.
Belgrad, 20. februarja. Po dosedanjem uradno izvršenem štetju znaša število prebivalstva v Novi Srbiji 1,498.368 duš. Natančnejši podatki še niso znani.
V ALBANIJI SE PRIPRAVLJA NOV UPOR.
Kolin, 20. februarja. »K6ln Ztg.« poroča iz Cetinja, da se v Albaniji pripravlja nov upor naperjen proti Srbiji in Črni Gori. V Črni Gori so dokončane vse predpriprave za delno mobilizacijo (kakšnih 10.000 mož), ki se bo raztezalo čez vse novo osvojene kraje, kjer se pripravlja akcija za združenje teh krajev z Albanijo. Tudi Srbija je sklenila storiti vse potrebne korake. In je odločena z vsemi sredstvi zatreti vsak upor Albancev.
SOC. DEMOKRATIČNA PISATELJICA.
Frankobrod, 20. februarja. Znana in priznana soc. demokratična pisateljica Roza Luksenburg je bila vsled poziva k neposlušnosti naprant zakonom obsojena na eno leto ječe. Predlog državnega pravdnika, da se obsojenko takoj prime, ker je nevarnost, da zbeži, je sodišče odklonilo.
NESREČA NA LEDENEM MORJU.
Bremen, 20. februarja. Parnik »Forelle«, ki je pred dvema meseci odplul na Islandijo, se je potopil. Moštvo, obstoječe iz 12 oseb je poginilo.
STRAHOVITA NESREČA V TOVARNI DINAMITA.
Glaskow, 20. februarja. V tovarni za dinamit v Arderl se je zgodila strahovita nesreča. V tovarni je nastala eksplozija, ob kateri je prišlo ob življenje 7 delavcev, več je bilo ranjenih, škoda je neizmerna. Cela okolica je strašno opustošeua. Detonacija se je slišala 40 angleških milj na okolu.
TIROLSKI DEŽELNI ZBOR.
Inomost, 20. februarja. Tirolski deželni zbor je odgoden in bo naj-brže razpuščen ter se razpišejo nove volitve.
MINISTRSKA KONFERENCA.
Dunaj, 20. februarja. Danes se je vršil ministrski svet, ki mu je prisostvoval tudi vitez Korytowski. Ministrski svet je obravnaval gali-ške stvari, med njimi tudi brezposelnost tlsočev in tisočev delavstva.
Mali oglasi.
Cepljene trte relošk in bele prodaja Fr. Tavčar, Kreplje p. Dutov-Ije. Primorsko.	1601—4
Reven gimnazijec želi dobiti kako instrukcijo v svrho podpore. Ponudbe pod šifro »Osmošolec« na »I. anončno pisarno«.	1626—2.
Pustna veselica v narodni gostilni Lazzaretho vecchio 31, soboto, nedeljo, pondeljek, torek, ples vse večere do ranega jutra. Za obilni obisk se priporoča M. Tancik. 1623—1
Za soHitarsta in pleteta Jela
se slavnemu občinstvu priporoča Pran Keber, Trst, ul. Chiozza 59.
Če želite najboljši in najnovejši
šlT7-a,l:nI sstroj
„PFArr“
s pismeno lOletno garancijo si oglejte pred nakupom specialno trgovino tvrdke
I«]¥. VOK
Ljubljana, Sodna ul. 7 (zraven sodnije).
Cenike pošljem brezplačno.
Dobro upeljano. voUko let obstoječa, prvo«
vrsiua
krojaško obrt
z obSirnim krogom najboljših stalnih naročnikov, na naibolj prometnem kraju v Ljubljani, se vsled bolezni za fakturno vrednost takoj proda. — Pismene ponudbe na „Prvo anončno pisarno".
Vrtnarskega pomočnika : : in vajenca : :
sprejme takoj Ant, Bnjee, cvetlični salon, Pod Trančo, . Ljubljana.
Nogavice in druge pletenine, dalje ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v
A. & E. Skabenti
Mestni trg: »ter* lO.
'Velilsrsi Izfbiral	Solidna,	postrežfba,!
Modnarodno spedieijgko podjetje
R. RANZINGER, Ljubljana.
TTstarLO-vljoiio 1S7©.	Telefon,	štev.	GO.
Podjetje za prevoznino ces. kr. priv. ju2. železnice. — Carinska agentura c. kr. glavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. — Reekspedicija in skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport in . • . ’ . shranitev mobilja. — Agentura avstrijskega Lloyda. . • . • . Pisarna v mestu: Selenburgova ulica 3. — Centrala in skladišče: Cesta na južno železnico 7. — Podružnica: Glavni carinski urad, južni kolodvor.
FRAN KRAIGHER
Irroia-šlri na oj eter
O-cspcsDs©, ulIIc©, šteTT. 5
se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblek po meri. — Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. ~ Sprejema tudi izdelovanje cblck in popravila. — Cere zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe iz svile in blaga, trpežne tudi za
eksport po morju.	229
, SANATORIUM -EMONA
I ZA-NOTRANJEM - IN-KIRURGiCNE -BOLEZNI. •PORODNIŠNICA.
jLJUBLtJAMA-KOMENSKEGAULICA-4 \w|
SEFZDRffi/IUlCPRMARlJ DR- FR. DERGANC ;1
se p>rid.3^Lo im. .'pcžtean.o
slovensko dekle
Us: trezna ©selosim. -v 33@lgrrsidL,
prednost imajo one, ki so izvežbane v kuhinji, kakor tudi, da sobe in perilo v redu drže, za kar se plača mesečno K 30'—. Služba je trajna. Za službo sposobne naj se obrnejo pismeno na gospo Llzeto Rosman, soprogo ravnatelja v Belgradu, Srbija, Kara-Gjorgjeva ul. 95, 1., nasproti kolodvora. Potni list se mora imeti.
ra. p. ZAJEC,
I4nbl jaiia, itari Irg JN
Največja tovarniška zaloga najsolidnejših gramofonov in plošč.
Plošče Columbia, Favorite, Odcon, Premier avstr, družbe „Angel“ in „Zonophonw itd. itd.
Gramcfon.1 že cd DS 25. naprej. Plošče	„	„	„	l-GO
Offisiilul "bresrpliačn.©.
Vsa popravila se izvršujejo točno in solidno.
Konfekcija
: za moške, ženske in otroke :
v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini ------------ tvrdke	R.	MIKLAUC -------------
„Pri Škofu“
Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica.
: Pceeten cdd-elelr v prvem nadstropjih. : Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.
1
Štev. 3580.
Razpis
ustanove za vojaške sirote.
Pri mestnem magistratu je za tekoče leto oddati Josip Stihnlovo ustanovo za vojaške sirote v znesku 90 kron. -Pravico do te ustanove imajo revne sirote vojaškega rodu, naj bodo zakonske ali nezakonske, moškega ali ženskega spola.
Prošnjam, katere je vlagati pri podpisanem magistratu najkasneje do vštetega 16. marca t. I., je priložiti rojstni in krstni list, če iz njega ni razvidno, da je bil prosilčev (prosilkin) oče po poklicu vojaškega stanu, tudi Še posebej dokaz o tem.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 17. februarja 1914.
TROT.	TROT.
Gostilna ex-Grotta
velik ples
predpustno soboto :: nedeljo pondeljek : ; pustni torek.
3zzaxi ZB©m©.
!! Tržaški Slovenci !!
Svojo zalogo oglja in druge kurjave
priporoča
Ivan €ieiTnek9
ulica Squero n novo St. 15.
(TUe glavno pošte.)
I JSTovo vodstvo !
staroznane trgovine jestvin in kolonijainega blaga
Anton Mihelič
Trst, Rojan št. S
(tik rojanske cerkve) se priporoča vsem starim in novim odjemalcem. Voditelj: Jakob Mršlč.
Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasne | ■ na mm krila, kostume, II I M II nočne halje,
perilo in vsako modno blago.
Solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hiša.
Neprckosljlva v
otroških oblekcah
::	in	rojslni	opravi ::
Ker pričnem z izdelovanjem
patent, dvojnih glavnikov
tudi v sosednih državah, sprejmem
družabnika.
Strokovno znanje ni potrebno, zadostuje denarna udeležba. — Dvojni glavniki so kot splošno lepotilno sredstvo in vsled praktične vporabe proti letni vročini in za negovanje las zelo priljubljeni In se povsodi splošno upeljejo. Letni promet nepričako-vano velik. Cenjenb ponudbe na:
ANTON MASLE, Ljubljana
cesta, na Rožnik, vila 4-1.
Sprejme se več
tudi cele družine za predilnico na - - Kranjskem. - -
Ponudbe na »Prvo anončno pisarno“ v Ljubljani.
Lasne kite
najfinejše kakovosti po 5, 7, 9 in j 12 kron — vse vrste lasne podlage 1 In mrežice — barva za lase in brado „Nerll* po 2 in 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade In druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli
brivec 1° lasničar
Ljubljana, Pod Trančo Št.1,
(vogal Mestnega In Starega trga).
izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase.
Pri nakupu različnega manufaktumega blaga. — se blagovolite obrniti na tvrdko —
A. & E. Skabernč Mestni trg 10.
—:	obstoji	od 1. 1883.
Sa debelo in drobno!
Izredno nizi»e e*ne!
Prenočišče. . Costiln«. - Buttet.
TRST ] Hinko Kosič Itrst
ulica Carrailori 15 (vogal ftieppa) se priporoča cenjenim tržaškim gostom in v Trst prihajajočim potnikom.
ODVETNIK
dr. Ignacij Malnerič
uljudno naznanja, da je otvoril svojo pisarno
v Novem mestu. (Glavni trg.)
3E:
F. K. KAISER, puškar, Ljubljana,
ŠelenlDiaigova -ulica, šte-sr. ©.
Velika zaloga pušk, samokresov, pištol in lovskih priprav. Topič	r.-;'.'	....
Priprave za ribištvo.
C. kr. prodaja smodnika.
Umetalni ogenj. Ceniki zastonj in franko.
Radi prešle sezije
se razprodaja vsa zimska in jesen-
ska konfekcija pod polovično ceno; zlasti klobuki in čepice po zelo zni-. ‘ . Žanih cenah. . ‘ . *
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6.
Telephon 132.
%
Emanuel & Oskar Kraus
Trst, Via S. Nicold štev. 2.
—... Tehnična pisarna. ...............
Uredba popolnih industrijskih naprav vsake vrste, dalje električne luči in sile. Glavno zastopstvo draždanske tvornice plinovih motorjev prej Moric Hille v Draždanlb. Najstarej&a tvornica motorjev za nafto, sesalni plin, bencin, bencol in plin. Čez 10.000 motorjev v obratu. Sijajne odlike. Strojnica za ope-kamice vsakovrstni, za ročni obrat in na silo Prve vrsto stroji za obdelovanje lesa firme Adolf Aldinger v Oberttirkhei-mu pri Stuttgartu. Univerzalni stroji aa oblanje, krožne žago, vrtalni In skobeljni (FrHsmnucni-nen) stroji, stroji za rezanjo čepov in za brušenje. Popolno oprave mizarstev. Str®!1 za obdelovanje železa. Stražniki, vrtalni stroji, skobeljniki (Frttsmaschlnen) itd. — Proračuni, ponudbe iu tehnične
‘ j In	~	*"
Informacije zastonj In poštnine prosto.
Ustanovljena leta 1831.	Ustanovljena leta 1831.
Maj večja zavarovalnica avstro-ogrske države
C. ir. ie obli žmialiiffl Mm M Mu
Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg-Sv. Petra cesta št. 2, v lastnem domu.
rje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov, — Na življenje doto v vseli mogočih sestavah. — Tekom leta 1912. sc je zavarovalo 21.380 oseb za kapital na 180 miljonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 1113 miljonov kron. — Premožen|e družbe znaša nad 434 miljonov kron.___________________
i Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-| novrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, fl ko nobena druga zavarovalnica.	Rezervni (ondi K 58,461.432*56. — Izplačane KI A 1/iJ Po velikosti drnga vzajemna zavarovalnica naže odškodnine in apikalije K 123,257.€96*77. w države z vseskozi slovansko-narodno upravo, v '/ n jo m n o zn var ovalna h n n h a v F r a r i.
f Zhsli jc ugodno zavarovanje na doživetje in Mitri z % maniša'očinii sc vplačili.	Generalno zastopstvo v Ljubljani B8”lSw»,Mtn' Gosposka ulica št. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjujc takoj in naj-kulantneje. liživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zalhevaite nrosockte.