TRGOVSKI UST Časopis sa trgovino, industrijo lxt obrt Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XII. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v soboto, dne 8. junija 1929. Telelon št. 2552. ŠTEV. 67. Dr. Fran Windischer: O poučnih tečajih za Med prireditvami, ki spadajo v didaktični del praktičnega obrtnega pospeševanja, igrajo poučni tečaji za zadružne funkcijonarje važno vlogo. Strokovni tečaji za posamezne obrte, recimo krojaški, čevljarski strokovni tečaji kakor tudi knjigovodski tečaji ter tečaji za obrtno računanje in tečaji za kalkulacijo, so namenjeni po-vzdigi in poglobitvi strokovne izvež-banosti in splošne izobrazbe v dotič-ni stroki, pa prihajajo v prvem redu v korist posameznim udeležencem neposredno in individualno. Pri poučnih tečajih za zadružne funkcijonarje je seveda jasno, da pripomorejo do večje splošne izobrazbe posameznih udeležencev glede snovi in predmetov, ki se vzamejo v okvir vsakokratnega tečaja, ali je pri teh tečajih ipak namen dalekosežnejši in so te priredbe splošnejše važnosti, zakaj pridobljena izobrazba udeležencev takih tečajev prihaja v dobro širšemu krogu obrtniških tovarišev, saj so udeleženci takih poučnih naprav poklicani delovati kot odborniki in zadružni uradniki v zadrugah in zvezah svojega okraja. 1 Zanimanje za obrtniške zadruge je bilo že pred vojsko lepo razširjeno v Sloveniji. Oblastveni zadružni inštruktorji so mnogo pripomogli k po-vzdigi obrtniške zavesti in k povzdigi zanimanja za zadružne naprave. V nevi državi je v naših obrtniških krogih smisel in razumevanje za obrtniške zadruge dokaj večji, ker morajo sedaj obrtniško organizacije m njih zveze same misliti za svoje stanovske pride in koristi, dočim je bilo v starih prilikah našemu obrtništvu naravno odkazano drugoredno mesto. Po prevratu se je število obrtnih zadrug v Sloveniji hitro pomnožilo in je močno preseglo število 200. Poleg zadrug kot osnovnih organizacijskih celic obstoje zveze obrtnih zadrug za ljubljansko in mariborsko oblast v Ljubljani in Mariboru, pa imamo razen tega gostilničarske zadruge kot strokovne zadruge, ki so v obeh navedenih oblastih povezane v zvezo gostilničarskih zadrug v Ljubljani in v Mariboru. Mreža obrtnih organizacij, ki sedaj preprega Slovenijo, je že jako gosta. Kdor motri razvoj v zadnjih 25 letih, mora ugotoviti, da je zanimanje za obrtniške stanovske naprave in združbe razveseljivo seglo preko Podpisujte čitljivo listine ki se porabljajo za carinjenje ! Ministrstvo financ, oddelek za carine, je interno odredilo, da se v bodoče ne smejo reševati prošnje delniških in komanditnih družb, ako ni uradno potrjeno od strani sodišča, da sta podpisnika prošnje, pritožbe ali overitve fakture protokolirana pri sodišču kot glavna člana upravnega odbora, odnosno kot prokurista, pooblaščena za podjetje pravnoveljavno pod-isovati. Opozarjamo na to odredbo se družbe, naj se točno po njej ravnajo, da tako preprečijo marsikatero nepriliko. Ravno tako opozarjamo tudi člane nedelniških družb, da podpisujejo carinskemu oddelku namenjene vloge čitljivo in tudi fakture čitljivo uverijo, ker bo carinski oddelek odklanjal rešitev nečitljivo podpisanih prošenj in pritožb in jih vračal carinarnicam, da pozovejo podpisnike, naj vlogo naknadno podpišejo. Zato je v zadružne funkcijonarje. mestnih mej in mej večjih gospodarskih središč celo v odmaknjene kraje in sela, pa imamo dandanes na deželi že v mnogih krajih dokaj živahno in preudarno delujočih obrtnih zadrug. Mnoge teh zadrug in združb imajo že svoje posebno zadružno osobje, katero kot zadružni nameščenci v glavnem ali postranskem poklicu opravlja upravne zadružne posle tako tajniške kakor blagajniške. V drugih zadrugah zopet so voljeni odborniki sami, ki kot predsedniki, tajniki ali blagajniki res z vnemo upravljajo zadružne posle. Za redno poslovanje obrtnih zadrug je danes treba že dokajšne izobrazbe in izvežbanosti tistim osebam, ki kot zadružni odborniki ali kot uradniki vodijo zadružne posle. Treba jim je, da poznajo določila obrtnih zakonov, določila o socijalni zaščiti, predpise o davkih in taksah. Saj glavne stvari jim je treba vedeti o predpisih za carinsko in prometno službo. V zavesti, da je med zadružnimi funkcijonarji dandanes treba izvežba-nih odbornikov in nameščencev, ter ustrezajoč raznim željam organiziranega obrtništva, je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo za Slovenijo baš kar priredila v Ljubljani na Srednji tehniški šoli poučen tečja za zadružne funkcijonarje. Odziv je pokazal zanimanje in razumevanje obrtništva za to potrebno in koristno napravo. Udeležencev je bilo skoro 100 in je uspeh tridnevnega tečaja jako zadovoljiv. Tečaja so se udeležili zadružni odborniki, zadružni uradniki in zadružne uradnice. Tretjina udeležencev je bila iz mariborske oblasti. S temi tečaji je ljubljanska zbornica pričela že leta 1910. Drugi tečaj je bil nameravan za jesen 1914, pa je odpadel vsled vojske. Po prevratu je zbornica priredila septembra meseca leta 1925 poučni tečaj za zadružne funkcijonarje v Ljubljani in se ga je udeležilo 60 udeležnikov. Takoj nato pa se je takega ponovljenega tečaja v Mariboru udeležilo 51 funkcijonarjev. Predavalni predmeti so v baš kar končanem tečaju osnovno ostali isti, vendar pa je bila snov dopolnjena tako kakor jg običajna za take tečaje v mestih izven naše države, kjer je po stari tradiciji že močno razvito obrtno pospeševanje. interesu vseh, ki imajo opraviti s carinarnicami in carinskimi oblastmi, da se čitljivo podpisujejo, ker bi sicer po nepotrebnem v večkrat nujnih zadevah sami zavlekli meritorno rešitev svojih vlog. ZANIMANJE ANGLEŽEV ZA JUGOSLAVIJO. Londonska tedenska revija »The Near East and India« je priobčila v zadnjih številkah na prvi strani velik oglas podjetja »Yougoslavia Express Agency LTD London« Dalmacija - jugoslovenska re-vijera, v katerem opozarja letoviščarje, da lahko dobe vse informacije in praktična navodila za potovanje po Dalmaciji. Ilustrirana revija »The Industrial World« pa prinaša v majski številki članek »Jugoslavija in možnosti, ki jih nudi za trgovske posle in zabavo«. Pisec članka zelo laskavo karakterizira naš narod, piše obširno o naših prirodnih bogastvih in naravnih lepotah, posebno o našem Jadranu, članku sta priloženi sliki Dubrovnika in Zagreba. Obdačenje krošnjarjev. Iz trgovskih krogov smo dobili opozorilo, da v praksi niso jasni pojmi, kakšen davek plačujejo krošnjarji, to je osebe, ki svojega obrata ne vodijo v stalnem lokalu nego s hojo od hiše do hiše in od kraja do kraja. Nekatere davčne uprave pobirajo samo znesek 60 Din, eventualno še 30 Din zraven, drugi zopet te zneske, to je 60 dinarjev in eventualno še 30 Din, zraven pa še en odstotni davek na poslovni promet, nekateri pa vse to in zraven še samoupravne doklade. Na vprašanje, kaj je pravilno, pojasnjujemo sledeče: Po členu 59 zakona o neposrednih davkih znaša davek za obrate, ki se ne vodijo v stalnem lokalu nego s hojo od hiše do hiše in od kraja do kraja, na leto 60 Din in za vsakega pomočnika po 30 Din. Za pomočnika v obratu brez stalnega lokala se smatra vsakdo, ki kakorkoli pomaga pri poslu. Pavšalni davek 60 Din in za vsakega pomočnika 30 Din ni oproščen samoupravnih doklad. Zakon izrecno določa, da se samoupravne doklade ne pobirajo na dopolnilni davek, in na davčne zavezance tretje skupine in končno tudi ne na davek potujočih agentov in trgovinskih potnikov, ki Oblastne trošarine. Vprašanje oblastne trošarine postaja v zadnjem času vedno bolj komplicirano. Trošarinska novela z dne 10. aprila 1929 je izrecno priznala za zaloge po stanju dne 15.»aprila 1929, da se oblastna trošarina na te zaloge ne pobere, ampak samo na one količine oblastni trošarini zavezanih predmetov, ki se oddajo v promet in porabo od dne 15. aprila 1929 dalje. V tem smislu odrejajo tudi navodila za pobiranje oblastne trošarine, da se ta pobira pri oddaji trošarinskega predmeta v promet in porabo. Spričo tega položaja so bili interesenti upravičeni, da so odklanjali plačilo oblastne trošarine na zaloge, na koje je bila državna trošarina že plačana in koje so že v prometu in porabi. Državna trošarina zapade namreč ob oddaji trošarinskih predmetov v promet in porabo. Trošarinski predmeti, na koje je državna trošarina že plačana, so torej že v prometu in porabi in se radi tega na nje ne more naknadno pobrali oblastna trošarina. Ministrstvo financ je izdalo na pobudo gospodarskih krogov za pobiranje oblastnih trošarin novo novodilo, v katerem odreja, da od zalog žganja, vina in špirita, ki so bile ugotovljene na dan 15. aprila 1929, v med-dobju od 15. aprila 1929 do 31. maja 1929 sploh ni plačati oblastnih trošarin niti na zaloge same, niti na one JAPONSKI KONZUL IZ CARIGRADA V LJUBLJANI. Da poseti Ljubljanski velesejem in se seznani z našimi gospodarskimi razmerami, je prišel v četrtek, dne 6. t. m. v Ljubljano japonski konzul in obenem japonski trgovinski ataše v Carigradu g. Fukumacu Ikeda. Konzul je poselil predvsem Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, kjer je dobil potrebne informacije o gospodarskih prilikah v Sloveniji, nato je posetil velesejem, kjer se je posebej zanimal za stroke, ki pridejo v poštev za naš izvoz v Japonsko in uvoz iz Japonske k nam. Značilno je, da govori g. konzul poleg angleškega in francoskega, perfektno tudi ruski jezik. Konzul se bo mudil nekaj dni pri nas in je v razgovoru s spremljevalci izjavil, da plačujejo pavšalni davek letnih 1000 dinarjev. 0 lem, da bi bili samoupravnih doklad oproščeni tudi krošnjarji, zakon ničesar ne določa in torej tudi ni povoda, da davčne uprave krošnjarje oproščajo samoupravnih doklad. Poleg pavšalnega davka so krošnjarji dolžni plačevati tudi davek na poslovni promet, ki znaša 1 odstotek od prometa. Pravilnik o lem davku izrecno določa, da plačujejo krošnjarji, poulični prodajalci itd. davek na poslovni promet obenem z ostalimi neposrednjimi davki po isti prijavi s pavšalom, ki se jim odmerja na podstavi kosmatih prejemkov. Potemtakem so krošnjarji dolžni plačati pavšalni davek za sebe in svoje pomočnike, davek na poslovni promet in samoupravne doklade. Davčne uprave, ki drugače postopajo, ne postopajo v skladu s predpisi zakonov. Želeti bi bilo, da se v tem primeru doseže enako postopanje in se ne bi favoriziralo krošnjarjev, katerih število raste z dneva v dan in ki povzročajo legalni trgovini v vedno večji meri umazano konkurenco, la teh zalog, ki je bil pri trgovcih in količine, ki so se prodale v omenjenem času, temveč samo od onega de-veletrgovcih na dan 1. junija 1929 še neprodan in se proda od dne 1. junija 1929 dalje. Oblastna trošarina na žganje, vino in špirit od zalog, ki so bile ugotovljene na dan 15. aprila 1929, odnosno od one količine teh tekočin, ki so se oddale v promet v času od 15. aprila la do 31. maja 1929, se tore] ne sme pobrati. Kaj se zgodi z ono oblastno trošarino, katero so posamezniki že plačali na količine, katere so iz zalog po stanju dne 15. aprila 1929 prodali do 31. maja 1929, naredba ministrstva ničesar ne odreja, jasno pa je, da jim pristoja povrnitev, za katero morajo prositi v istem roku in na isti način, kakor za povrnitev državne trošarine. Sedanja rešitev vprašanja oblastnih trošarin je kompromisna in brez dvoma ni v skladu z zakonom samim, ki izrecno določa, da se na one količine oblastni trošarini zavezanih trošarinskih predmetov, ki so bili na zalogi dne 15. aprila 1929, oblastna trošarina ne pobere. Naredba to stališče samo deloma priznava, a že iz tega izhaja, da je samo to stališče pravilno, kajti če bi ne bilo pravilno, bi si ga naredba ne mogla tudi deloma osvojiti. Navzlic tej naredbi zastopamo naše stališče še naprej. V njem nas je naredba, ki ne more izpreminjati zakona, samo še utrdila. bo po možnosti že drugo leto sodelovala na našem velesejmu tudi japonska država z večjo vzorčno zbirko svojih izvoznih predmetov. ZAVAROVANJE NAŠIH DELAVECEV V INOZEMSTVU. V ministrstvu za socijalno politiko se pripravlja gradivo za pogajanja s Francijo, Belgijo in Holandsko o sklepanju konvencij glede zavarovanja delavcev,, naših državljanov, ki so zaposleni v omenjenih deželah. Ker se po francoskem zakonu zavarovanje začne šele po štiriletnem zaposlenju v Franciji in se naših državljanov nahaja tamkaj že nad desettisoč, bo naša država skušala doseči, da se ta rok skrajša in da naši delavci že prej dosežejo zavarovanje. Nove cene za prevoz potnikov na državnih poštnih potniških pjrogah. Minister za gradbe je z rešenjem P. T. štev. 17.996 z dne 30. aprila 1929 določil za vse državne poštne potniške avtomo-bilne proge direkcijskega področjo te-le cene: Potniki plačajo za vožnjo: do 5 km 5 Din, od 6 km dalje za vsak kilometer po 1 Din. Prtljažni in blagovni cenik ostane dosedanji v veljavi. Ta iznaša: do 10 kg 20 kg(30 kgk() kg 50 kg Za vsakih nadaljnih 10 kg dinar e v 15 hm 30 „ 45 „ (50 „ 80 „ 2'- 3‘- &•— 8-— 12‘- 3-- 5‘- 8‘- 12- 17-— 4- 7‘- 1P— 16'- 22'- 5- 91- 14-— 20-- 27-— 6- 11-- 17-^ 24-- 32'- 1 Din več 2 „ „ ^ 11 11 4 „ „ 5 » ii Pri potniškem in prtljažnem oziroma blagovnem ceniku se štejejo vedno le celi kilometri. Desetinke kilometra se štejejo za cel kilometer. Za pogojne av-tomobilne postaje se računi pristojbina od prejšnje oziroma do naslednje stalne avtomobilne postaje. Novi. potniški cenik je stopil v veljavo z uvedbo poletnega voznega reda, to je s 15. majem 1929. Ali se Amerika umika? Na drugem mestu govorimo, da so na seji predsednikov trgovskih zbornic v Parizu zahtevali, naj evropske vlade izdajo odredbe proti ameriški carinski noveli. Menda so se v Ameriki teh in enakih groženj vendarle ustrašili. Beremo sledeče poročilo United Presse iz Wa-shingtona: Vsled odklonilnega stališča, ki ga je glede ameriškega carinskoza-konskega načrta zavzelo inozemstvo, namerava državni tajnik Stimson obrniti pozornost kongresa na to okolnost. Stimson bazira svoja opazovanja na neprijazni sprejem, ki ga je našel načrt v prvi vrsti v Angliji, Italiji, Franciji, Španiji in Češkoslovaški. Drugo poročilo pravi: Dodatno k zgoraj omenjeni vesti se sliši sedaj tudi iz Hooverjeve okolice, da smatra Hoover novi carinski zakon za nezadovoljiv. Po Hooverjevem nmenju je šla revizija predaleč in je pretirana; zlasti carina na/ čevlje in na sladkor je previsoka. Predsednik baje resno premišlja, ali ne bi vložil proti carinskemu zakonu svoj veto, če bi senat zakona ne spremenil temeljito. Kajti predloženi načrt ne odgovarja njegovim volilnim obljubam. Temeljito proučevanje ameriškega časopisja je pokazalo, da so tudi v Ameriki obrnjeni skoraj vsi komentari proti carinskemu zakonu. Še nikdar ni noben zakonski načrt doživel tako splošne odklonitve. Celo večina republikanskega — torej vladnega — časopisja je v opoziciji proti obliki, ki jo je dala carinski noveli zbornica reprezentantov. OMEJITVE V DEVIZNEM PROMETU V BOLGARIJI ODPRAVLJENE. Bolgarski finančni minister je predložil sobranju zakonski načrt, po kojem naj prenehajo vse omejitve v deviznem prometu. Ta odredba je v zvezi s stabilizacijskim posojilom. V protokolu finančnega odbora Zveze narodov se je namreč Bolgarija zavezala, da bo v teku šestih mesecev po prejemu posojila (15 milijonov funtov) odpravila vse omejitve v prometu z devizami. Glede na to pa, da gospodarske razmere v Italiji še niso popolnoma konsolidirane, se odprava omejitev ne bo izvršila naenkrat, temveč v odmorih. Zaenkrat obdrži Narodna banka še zmeraj nadzorstvo nad nakupom in prodajo deviz, pozneje bo pa to popolnoma prosto. PROMET HMELJA V ČEŠKOSLOVAŠKI. V aprilu je eksportirala Češkoslovaška 9566 stotov hmelja k 50 kg, impor-tirala ga je pa 823 stotov. Od eksporta je šlo nad 3400 stotov v Nemčijo, 2600 stotov v Avstrijo, 1020 v Belgijo, 672 v Francijo 855 v Jugoslavijo itd.; v impor-tu je bila na prvem mestu Rusija s 421 stoti, na drugem Poljska s 185 in na tretjem Jugoslavija s 158 stoti. Od 1. septembra 1928 do 30. aprila 1928 je izvozila češkoslovaška 122.74$ stotov hmelja, uvozila ga'je pa 10 282 stoiov. Zakon o rudarskem zavarovanju. Ministrstvo za šume in rudnike je dogotovilo načrt zakona o zavarovanju delavcev in nameščencev rudarskih podjetj. O motivih tega zakonskega načrta je izdalo ministrstvo daljšo objavo, v kateri pravi med drugim: Skupne opasnosti pri delu v ’ rudnikih so že pred mnogimi stoletij napotile rudarje, da so se združili v takozvanih bratovskih skladnicah za vzajemno pomoč v primeru bolezni, nesreče, onemoglosti, starosti in smrti. Rudarji so na ta način prišli do' svojega zavarovanja mnogo pred delavci drugih gospodarskih panog. Velika važnost bratovskih skladnic je bila vzrok, da so napredne države v svojih rudarskih zakonih določile obvezno zavarovanje rudarjev v teh so-cijalnih zavodih. Tudi v naši državi smo imeli bratovske skladnice že pred ujedinje-njem. Zato so ostale te institucije ločene od splošnega socijalnega zavarovanja, njihova unifikacija pa se do-sedaj še ni dala popolnoma izvesti. Dosežena bo šele z novim zakonom. Formalno izenačenje je prinesel sicer že svoječasni pravilnik o bratovskih skladnicah, ki pa je pri izvedbi naletel v praksi na mnoge težkoče. Novi zakon upošteva te težkoče in jih po možnosti odpravlja. Izdelani zakonski načrt je kolikor mogoče obdržal pravno kontinuiteto z zakonom o zavarovanju delavcev in s pravilnikom o bratovskih skladnicah. Zavarovanje za bolezen in nesrečo je urejeno v glavnem po načelih zakona o zavarovanju delavcev. Zavarovanje za onemoglost, starost in smrt pa ni moglo obdržati vse, kar je bilo odrejeno po pravilniku, ker bi bilo to opasno za celo institucijo rudarskega starostnega zavarovanja. Zaradi tega je tudi čas za dosego popolne pen-zije podaljšan od 30 na 35 let. Da se zagotovijo dajatve po novem zakonu zlasti v Sloveniji, je določen v čl. 119 poseben postopek za sanacijo pasivnosti matematične bilance. Sanacija bo v glavnem izvršena potom povišanja prispevkov v penzijsko blagajno, pri čemur bodo v gotovih mejah nosila večja bremena podjetja, za katerih penzioniste so izdatki večji od prispevkov. Za Slovenijo je posebno važno reguliranje pokojnin s pomočjo draginjskih doklad. Te doklade se bodo odredile tako, da bodo skupni dohodki dotičnega penzionista znašali toliko, kolikor bi znašali na osnovi delovne dobe, odnosno članstva po peti kategoriji tega zakona. Za pokritje teh doklad bodo morala' prispevati izredne prispevke za stare penzioniste vsa ona podjetja v Sloveniji, katerih delavci in nameščenci so zavarovani pri bratovski skladnici. čudna vrsta reklame. Mnogi trgovci dobivajo v zadnjem času bodisi od privatnikov ali pa od trgovskih prijateljev neke vrste molitvice s pozivom, da se naj devetkrat prepišejo in razpošljejo devetim drugim znancem. Kdor tega ne napravi, ga zadene velika nesreča. V rokah imamo tak mističen dopis. Glasi se dobesedno: »Tvrdka I. in A. Bata, tovarna čevljev, pričela je takozvano verigo sreče (Gltickskette) spočetka po nekem ameriškem misjonarju, ki naj trikrat obkroži zemeljsko oblo. Kdor to verigo prekine prvi, zadene ga nesreča. Naprošen sem, da to pismo tekom 24 ur na devet nadaljnih, raznih tvrdk odposlati. Isto blagovolite storiti tudi Vi in doživeli bodete tekom devetih dni veliko -srečo.« Moramo se v resnici čuditi, da se tvrdka Bata peča s tako vrsto poslov. Verigo sreče, ki je bila »spočeta« po nekem ameriškem misjonarju, naj bi držala zase in ne izpostavljala lahkoverne ljudi izgubi časa in nepotrebnim stroškom. Prepričani smo, da bo vsak trgovec, kateremu pride tako pismo v roke, isto raztrgal in zavrgel v koš. In če. ga bo radi tega zadela nesreča, naj se obrne na tvrdko Bata, ki mu bo prav gotovo odstopila nekaj darov, koje ji bo prinesla od misijonarja »spočeta« veriga. Uspehi našej Letošnji Ljubljanski velesejem je vzbudil splošno pozornost in priznanje tako glede razstavljalcev kakor tudi glede razstavnega blaga. Zanimivo je, da so poleg številnih domačih razstavljalcev razstavili inozemski razstavljalci iz Amerike: trdi gumi( kavčuk) in predmete iz njega za kemično, živalsko, papirno in elektrbtehnično industrijo, avtomobile, motocikle, seštevalne stroje-je, gospodinjske predmete, radio-apara-te, pisalne stroje, kavo in soliter. Iz Anglije: eno- in dvocilinderske motocikle/avtomobile in radio-potrebščine. Iz Avstrije: avtomobile, radio-potrebščine, klavirje, drevesne škropilnice, sesal-ke in kompresorje, polnilna peresa, omare za led in hladilne omare, elek-troavtomatične hladilne omare, potrebščine za gostilničarsko obrt in slično, avtomatične zmrzovalne stroje in konservatorje, gasilske aparate, kuhinjske novosti, dvigala, transportne naprave, kamnolomilce, opekarske stroje, kemične in kozmetične preparate, aparate za velike kuhinje s premogovno in plinsko kurjavo, harmonike, trtne škropilnice, gonilne naprave, mizarske stroje za transmisijski in direktni električni pogon, stružnice, chaping stroje in vrtalne stroje, barve in čistila, bencinske motorje, kmetijske stroje, pločevinaste in kovinaste predmete, umetno vezenje, plombe vseh vrst, pletilne stroje ter razne gospodinjske predmete. iSenzacijo vzbujajo izložbene figure v normalni velikosti, doprsni kipi, reklamni aparati, dekoracijski predmeti, oprave za izložbena okna, čajne punčke, privlačne lutke in bonbonjere. Iz Belgije: prikolice za motorje, velike tračne žage in druge specijalne stroje za mizarstvo, kolesa, olje in luksuzne predmete. Iz Češkoslovaške: razne poljedelske- stroje, vse gasilske potrebščine, avtomobilske brizgalne. Iz Danske: posnemalke in pinje »Bal-tic«. Iz Francije: športne in osebne avtomo- VELfK GASILNI POSKUS 7. Gt WY.II« samodellijočimi gasilnimi napravami, o katerih smo prinesli obširnejši popis v zadnji številki našega lista, se je vršil v sredo 5. t. m. na tukajšnjem velesejmu. Udeležili so se ga: V zastopstvu velikega župana vladni svetnik Svetek, v zastopstvu oblastnega komisarja direktor dr. Logar, direktor pošte in telegrafa Gregorič z večjim številom uradništva, za Trgovsko zbornico zbornični tajnik dr. P les s, načelnik Jugoslovanske gasilske zveze Turk, zastopniki direkcije državnih železnic, intendanture dravske divizijske oblasti, predsednik gremija lekarnarjev Ph. M. Bakarčič, zastopniki mestnega magistrata, gradbene direkcije in drugih uradov, končno veliko število občinstva in prav resnih interesentov. Kavnatelj centrale na Dunaju, ing. W y 11 a č i 1, je po uvodnih besedah tukajšnjega generalnega zastopstva napravil nekaj prav zanimivih poskusov. Najprvo je polil strešno lepenko s ka-tramom in bencinom ter vse zažgal. Ko je bil ogenj že precej velik, je z dvema curkoma gasilne tekočine iz aparata »GUWY« požar pogasil. Nadalje je napravil grmado iz več zabojev, nastlal vanje oblanice, pomazal vse s katranom in polil zopet z bencinom, tako da je nastal visok plamen. Komaj s polovico tekočine iz gasilnega aparata, je bil požar v par sekundah pogašen. Sledil je poskus z gorečim karbidom in celo z etrom, ki sta bila oba v par sekundah s par brizgi iz aparata pogašena. Končno se je dokazalo avtomatsko delovanje aparata pri dveh prav odličnih poskusih. Najprvo se je v lesenem zaboju namestil manjši »GUWY«, pod njim večja posoda z bencinom, ki se je vžgal. Čez par sekund so začuli navzoči neko šumenje, kar je povzročil aparat, ki se je sam od sebe sprožil in so plini požar v par sekundah pogasili. — Drug poskus je bij, z gorečim bencinom v nizki ploščnati posodi. Ker je curek gasilne tekočine pri vseh dosedanjih gasilnih aparatih zelo močan, se tak poskus do-zdaj še ni pbsrečil, saj se je bencin vedno znova vžigal, ker je metal curek bencin v posodO zopet nazaj. Poskus z »GU- i velesejma. bile, motorna kolesa, pletilne stroje, trsne in drevesne škropilnice. Iz Italije: kemične in barvne proizvode, žarnice, akumulatorje, umetno svilo, cement, radio-aparate. Iz Madžarske: praktične novosti, kultivatorje in planete, mehanične patente iz aluminija, alpake, nikla, jekla in medi, kamnoseške potrebščine, umetno-obrtna ročna dela, reklamne novosti. Iz Nemčije: vse predmete kakor Avstrija, mimo njih še gramofone, veterinarske potrebščine, stroje za čevljarsko in usnjarsko industrijo ter travna in de-teljna semena. Iz Švedske: mlekarske stroje. Iz Švice: stroje za mline, brezvretenčne navijalne stroje in radio-potrebščine. Nenavadno veliko število inozemskih tvrdk, ki so se udeležile Ljubljanskega velesejma, dokazuje, da uživa naš velesejem v veliki meri tudi zaupanje inozemstva. Letos imamo po strokah zastopano naslednje razstavljeno blago: Strojno industrijo, poljedelske stroje in orodje, gasilske stroje in potrebščine, kovinsko industrijo, avtomobile, motorje, bicikle in vozove, elektrotehniko, fotografijo, optiko, radio, lesno industrijo, pohištvo, pletarstvo, usnje in konfekcijo, kožuhovinarstvo, tekstilno industrijo in konfekcijo, klobučarstvo, papir, grafiko, pisalniške potrebščine, galanterijo, igrače, steklo, porcelan, muzikalne instrumente, graverstvo in zlatarske izdelke, stavbno industrijo, industrijo živil, kemične izdelke, kosmetiko, reklamo, praktične novosti in razno. Obisk velesejma je prav dober. V vseh paviljonih je videti kupce in resne interesente, tako, da se letos obetajo kupčije v znatnem obsegu. Sploh je letošnji velesejem tak, da za-moremo reči samo: Kdor letos še ni bil na velesejmu, naj gre in si ga ogleda. Kot velesejmsko posebnost moramo omeniti tudi še razstavljene papige, opice, stroj-človek in prave afriške zamorce in zamorke, ki na velesejmu rajajo in pojo i kot bi bili doma. WYJEV« je tedaj presenetil vse navzoče strokovnjake, ker je bil tudi ta požar v par sekundah pogašen. Aparat se je avtomatski sprožil in so plini, razprostrti nad posodo, v par sekundah ogenj udušili. Vsi navzoči so bili s poskusi izredno zadovoljni ter so prorokovali temu izumu najboljšo bodočnost. Posebej opozarjamo tudi na današnji oglas zastopstva! Ponudbe In povpraševanja. Triester Kolonial-Import - Gesellschaft m. b. H., Triest, Via Trenta Ottobre 5, želi stopiti v stik s tukajšnjimi tvrdkami, ki pridejo v poštev za uvoz sira »Parme-san«, dalje s tvrdkami, ki pridejo v poštev za izvoz okajenega mesa, masti, slanine in salame. Diko V. Jovanovič, trgovina zemalj-skih proizvoda, Bijeljina, Bosna, želi stopiti v stik s tukajšnjimi tvrdkami, pri katerih bi si mogel nabaviti steklenice za konserviranje sadja, kislih kumaric itd. »Agil«, agenturni i komisioni posao. Sarajevo, Basardžani ulica broj 17, se zanima za naslov veletrgovin s koloni-jalnim blagom, tvornic testenin, bonbonov, olja, mila in sveč, tekstilnih tvornic, dalje mlinov in veletrgovin z deželnimi pridelki. Ugoden nakup tovarne za bato. Poslanstvo kraljevine SHS v Rimu je sporočilo ministrstvu inostranih del v Beogradu vsebino pisma tvrdke G. Veruggio di G- Agaggio Inferiore (Prov. Imperia), po katerem nudi tvrdka kompletno instalacijo za proizvajanje bate v količini 1500 kg dnevno, v prodajo za ceno 450.000 lir. Cena bi se mogla plačati tekom dveh let. Interesenti se naj obrnejo neposredno na imenovano tvrdko. Štev. G7. .VUSMHMMHMI Stran 3. IMMIfi il l. Vt.-, Dober dobiček brez mika dosežete s prodajo Rnp«lu|« v kraljevini SHS Fran Ksiv. Leinik, p Maribor, Cankarjeva 26 MAfiGI '"1" izdelkov za juhe. PO SVETU. Prva Hrvatsko - slavonska sladkorno-industrljska d. d. v Osijeku izkazuje 7.068.000 Din čistega dobička in razdeljuje 16-odstotno dividendo. Harriman je v Gornji Slezi ji svojo interesno sfero tako razširil, da bo imelo lo izreden vpliv na vso poljsko kovinsko industrijo. Dve družbi sta se spojili /. BismarekMttte in je le-ta dvignila svojo glavnico od 51 na 100 milijonov zlatov. Itiiinito Fiammiferi, vodilno podjetje italijanske vžigalicne industrije, je v s vrh o nakupa dveh drugih podjetij zvišalo glavnico od 70 na 102 milijona lir. Število brezposelnih na Dunaju je v drugi polovici maja zopet padlo za 3083 oseb in je znašalo 1. junija 60.814 oseb, za 2873 manj kot 1. junija 1928. Hausse v pšenici se je nenadoma pojavila v Chicago. Beremo, da je to \ zvezi z zatrdilom vlade, da bo takoj ukrenila odredbe za zaščito žitnih cen. Kuniuni bodo zgradili novo tovarno žveplene kisline; poleg 27.000 ton doma napravljenega produkta morajo namreč irnportirati letno še 8000 ton. Tovarna I o imela zaenkrat letno kapaciteto 10 tisoč ton, ki jo bodo pa mogli zvišati za nadaljnjih 10.000 ton. Industrija umetne svile v Rusiji se bo zelo razširila in pripravljajo zgradbo 20 novih tovarn. Glede tehniške podpore so pogajajo z nemškimi, angleškimi in francoskimi podjetji umetne svile. Češkoslovaški plovbni družbi po Labi in po Donavi znižujeta kapital, prva od 70 na 40 mil. Kč, druga od 70 na 30. Ogrska gospodarska knjiga 1929« bo izšla poleti. Upoštevane bodo statistične številke leta 1928 in pri najvažnejših vprašanjih tudi številke prve polovice tekočega leta. Mednarodni brzojavni kartel se pripravlja. Tako pravijo poročila iz Amerike. Blagovne tarife iz Nemčije v Ameriko in v Afriko bodo s L avgustom znižane. Tudi angleška pl ovira se peča s to mislijo. Produkcija češkoslovaških plavžev in jeklarn v aprilu je znašala 141.500 ton surovega železa in 191.000 ton surovega iekla. Češkoslovaška d. d. za mlekarsko industrijo je imela lani 2,154.000 Kč čistega dobička in razdeljuje 18-odstoino dividendo. Mednarodni dogovor o nedeljskem počitku je podpisalo doslej 17 držav. Avtomobilsko podjetje Citroen je doseglo v prvi polovici tekočega poslovnega leta promet 1133 mil. frankov, kar pomeni proti odnosnemu prejšnjemu polletju povišek 40 odstotkov. Devet češkoslovaških tkalnic platna s 60.000 vreteni je ustavilo obrat. Druge tkalnice delajo samo s 40 do 45 odstotki kapacitete. Nemške državne železnice izkazujejo čisti dobiček 249 milijonov mark. Bata v Nemčiji kupuje kar naprej; pričel se je pogajati o nakupu raznega posestva tudi v Breslau-u. Cena sladkorja na svetovnem trgu se kljub večjemu povpraševanju noče dvigniti. Bilanca Južne železnice (Donava—Sava—Adrija) Izkazuje za preteklo leto čisti dobiček 86.381 zlatih frankov. Hotel na Semmeringu ne nese dobro in zaključuje z izgubo 96.000 zlatih frankov. Odredbe proti ameriški carinski noveli od strani evropskih vlad je zahtevala seja predsednikov trgovskih zbornic v Parizu. Harriman se je pričel zanimati tudi za češkoslovaško in foreira ustanovitev češkoslovaško-ameriške družbe v razmerju 52 : 48, ki naj izvede elektrifikacijo Češkoslovaške. Kartel jugoslovanskih železnih tovarn je predal v prvem četrtletju 9000 ton napram 10.000 tonam v I. četrtletju leta 1928. Inozemske tovarne so zaostale za 12 odstotkov za svojo kvoto, naročila pri domačih podjetjih so narasla za 11 odstotkov. Slovenija je dobila 21 odstotkov. ZGRADBA JUGOSLOVANSKEGA TRGOVSKEGA BRODOVJA Jugoslovansko trgovsko brodovje je naraslo v desetih telili 1919—1929 s pomočjo državnih subvencij in angleških kreditov od 160.00(1 ton na 800.000 ton. Zgrajeno je bilo izključno v angleških ladjedelnicah, gradbena vsota znaša nad 1 milijon funtov. Prirastek dobi naše trgovsko brodovje v 8800 ton vsebujočem tovornem parniku Korana-, dalje v dveh drugih ladjah po ca 10.000 ton, ki ju gradijo na račun Jugoslovanskega Lloyda in ki bosta naši dve največji trgovski ladji; prometovali bosta v Južno Ameriko. Beremo nadalje, da mislijo oddati britanskim delavnicam še nadalj-na naročila, in sicer zopet za skupni znesek 1 milijon funtov. Sliši se, da je v našem prihodnjem proračunu vstavljena vsota ca dveh milijonov funtov, razdeljena na 10 let, v svrho plovbne ekspanzije ob naši obali. Plovbne družbe bi morale graditi razne nove ladje, večje bi gotovo dali v delo zopet britanskim lajdedelnicam. Mislijo, da bi od teh dveh milijonov funtov v bodočih petih do šestih letih prišla polovica v angleške ladjedelnice. Že doslej smo plačevali na leto znesek 100.000 funtov v Anglijo, in sicer za popravo ladij in za nakup ladijske opreme, premoga, strojev itd. Posredovalec zvez med Anglijo in Jugoslavijo je tvrdka Balmrica dr. kot londonska agentura Jugoslovanskega Lloyda, koje generalni ravnatelj je dal nekemu dopisniku gornja pojasnila. AAAAAAAAAAAa> AAMA Z ) VVVVVVVVVVVVVVVVVVv USPEHI LYONSKEGA VELESEJMA SPOMLADI 1929. Letošnja spomladanska prireditev mednarodnega velesejma v Lyonu je bila ogrožena vsled velikih mrazov letošnje zime. Bojazen se pa ni opravdala in je prireditev kakor običajno uspela najsi-jajneje. Na velesejmu je bilo od 4. do 17. marca t. I. celokupno 3427 tvrdk, pripadajočih 25 raznim državam. Kar se tiče kupcev, so posetili semenj poslovni ljudje iz vseh pokrajin Francije, kakor tudi iz Švice, Španije, Italije, Belgije, Anglije, Nemčije, Nizozemske, Rumunije, Združenih držav, Poljske itd. V celoti je bilo zastopanih 47 držav. Upravi velesejma ni skoro mogoče ugotoviti točno število kupovalcev in še manj število no-setnikov, kajti kontrola se je vršila samo pri industrijskih skupinah, ki so bile postavljene v velesejmski palači. V to palačo je došlo približno 350.000 posetni-kov. Temu številu je treba dodati še po-setnike drugih skupin, kakor metalurgije? stavbarstva, jestvinarskih strok in Ihugih, koje niso vodile kontrolo poset-nikov. Izmed zastopanih strok so prišle do najboljših uspehov naslednje: bižuterije, tekstilni stroji, stroji za pletenje, svilne industrije, šivalni stroji, damska konfekcija, kožuhovine, pohištvo, avtomobili itd. Inozemski kupci so se zlasti interesirali za jestvinske stroke, razne strojne stroke, tekstilije, parfumerije in dr. Neglede na neugodne splošne gospodarske prilike je končal semenj zelo dobro, in so vse stroke zaključile prav dobičkonosne posle. Zadnji dan je bila že Bi vseh prostorov oddana za prireditev v letu 1930. MEDNARODNI TRG .TAJEC. Na mednarodnem trgu jajec so se izvršili v zadnjem mesecu zelo važni dogodki. Anglija dopusti Uvoz blaga, ki je opremljeno z žigom dežele izvora; žig mora biti 2 milimetra visok. Nemčija je vpeljala markiranje lastnega domačega blaga in je pri vsaki poljedelski zbornici vpeljala urad, za markiranje jajec. Nemška jajca imajo napis »Deutsches Frischei« in so razdeljena v tri kategorije: teža 50 do 55 gramov, 55 do 60, nad 60 gramov. Holandska žigosa Svojo lastno produkcijo, in stavijo nekateri krogi sedaj zahtevajo, da mora biti tudi luji import označen, ko pasira holandsko mejo. Ta naredim naj bo v prvi vrsti naperjena proti Nemčiji, ki je zelo pogosto importirala v Holandijo manj vredno blago in je šlo to blago nato ven v svet kot holandski produkt. Sicer pa zasleduje Holandija razmere na mednarodnem trgu jajec z rastočo pozornostjo, ali bolje rečene, / rastočo skrbjo. Ruski sunek je začel ogrožati vodilno vlogo holandskega eksperta jajec. Že v preteklem letu je bila Rusija največji dobavitelj jajec za Nemčijo in je impor-tirala v 'Nemčijo 860 milijonov kosov proti 680 milijonom holandskega izvora. Holandski eksport v Nemčijo je bil lani samo za 60 milijonov kosov večji kot predlanskim, ruski eksport se je pa dvignil za 811 milijonov kosov. Rusi dobavijo Nemčiji sedaj že 30% njenega iinporta jajec, dočim je znašal delež leta 1927 samo 20 odstotkov. Tudi poljski in danski eksport ogrožata Holandijo. Tekmovanje za nemški trg se izplača; lela 1926 je importirala Nemčija 2360 milijonov kosov, leta 1927 2700 milijonov, iani pa 2950 milijonov kosov. Tudi na Ogrskem se bavijo z vprašanjem markiranja, a so nekateri mnenja, dh bi bilo kvalitativno zboljšanje važnejše. Močno zmanjšani ogrski eksport jajec utemeljujejo tudi z večjo domačo porabo. ŽITO. Žitne cene padajo vedno bolj, bodisi v Chicago ali v Liverpoolu ali v Argentini ild. Argentinski trgovci, ki so blago dolgo časa držali, so sedaj iz tehni škili vzrokov (prenapolnjena skladišča) prisiljeni, da žito eksport!rajo, tudi če ni še prodano. 'Tudi v U. S. A. in v Kanadi so elevatorji prenapolnjeni. Izgledi za bodoči pridelek so povsod prav dobri, tako v U. S. A. kot v Kanadi, Argentini, Avstraliji ali Evropi. Poročila iz Rumunije in Jugoslavije govorijo o prav obilnem pridelku. Seveda vpliva vse to na cene. V Budimpešti so padle cene že pod svetovnotržni nivo. V Berlinu so se zrušile cene rži; iz Poljske prihajajo velike množine rži na trg, ki sicer ne morejo v Nemčijo, ki pa na svetovnem trgu v Nemčiji hudo konkurirajo. Sicer je pa poljska rž kvalittno slaba, in se poljska vlada peča z vprašanjem, kako bi kvaliteto zboljšala. — Konca pšenična baisse še ni videti. Ko je baisse na trgu pšenice dosegla najnižjo točko, je nenadoma in nepričakovano nastopila hausse. Seveda naj-prvo v Ameriki. Tam so že večkrat sklepali o ukrepih, da pomagajo poljedelstvu, ki je vsled nadprodukcije zašlo v težek položaj. Predlagali so kontingenti ran je produkcije, omejitev posejane zemlje in poseben zakonski načrt, ki nudi farmerjem veliko pomoč. In ko je prišlo poročilo, da bo vlada ta načrt for-sirala in da bo že v teku 14 dni sprejet, je že samo ta vest zadostovala, da so cene poskočile in da so se takorekoč v trenutku dvignile za 10%. S tem je nastal na svetovnem trgu negotov in nejasen položaj, ki je zahteval že dosti žrtev in jih bo še. Ameriška hausse je prešla takoj tudi na evropske borze. Dalje beremo, da je bil neposredni povod hausse mnenje angleških mlinarjev, da so cene že zadosti nizke, nakar so izvršili večje nakupe. Nadaljni razvoj je negotov. Naročajte »Trgovski Ust«! Ljubljanska borza. Tečaj 7. junija 1929. Povpra- ševanje Din Ponudb? Din DEVIZE: Amsterdam 1 h. gold. . —•— 22-865 Berlin 1 M 13 5625 13 5925 Bruselj 1 belga —•— 7-9058 Budimpešta 1 pengO . . —•— 9-9266 Curih 100 fr 1094-40 1097-40 Dunaj 1 šiling 7-9839 8-0139 London 1 funt 275-70 276-50 Newyork 1 dolar —•— 66-82 Pari* 100 fr ....... • 222-59 Rraga 100 kron 168 20 6J6dkJ ul/ 169 — Trat 100 lir 296 75 298-75 Vrednoto: a) Denarni zavodi: Celjska posojilnica d. d., Celje, denar 158 Din; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, denar 123 dinarjev; Prva hrvatska šte-dionica, Zagreb, denar 850 Din; Kreditni zavod za trgovino in .industrijo, Ljubljana, denar 170 Din. b) Industrijska, trgovska in prometna podjetja: Združ. papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljublj., den. 118; /Stavbna družba« d. d., Ljubljana, denar 50; »šošir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, denar 105 Din; Kranjska industrijska druž-ba, Jesenice, denar 200; Tvornica za dušik d. d., Ruše, denar 275, blago 285 Din. Les: Smreka—jelka: Hlodi L, II., monte 200—300 Din; brzojavni drogovi 250—280 dinarjev; bordonali nierkantilui 350 do 400 Din; trami merkantilni 290—310; ško-rete, konične, od 16 cm naprej 630—600 Din; škorete, paralelne, od 16 om naprej 680 do 720 Din; škorete, podmerne, do 15 cm 520 do 570 Din; deske- plohi, kon., od 16 cm naprej 550—600 Din; deske - plohi, par., od 16 cm naprej 600—650. — Bukev: Deske -plohi, naravni, neobrobljeni 490—510; deske-plohi, naravni, ostro robi 750—1000 Din; deske-plohi, parjeni, neobrobljeni 650—850; deske-plohi, parjeni, ostrorobi, 950—1250, dinarjev, testoni 450—500; lavolete 1175 do 1250 Din. — Hrast: Hlodi I., II. 450 do 700 Din; bordonali 1400—1600 Din; deske -plohi, neobroblj. boules 1300—1600 Din; deske - plohi, neobrobljeni merkantilni 900 do 1000 Din; deske - plohi, ostrorobi (podnice) 1250—1400 Din; frizi 1100—1250 Din. — Drva: bukova 20—23 Din; hrastova 19—21 dinarjev. — Železniški pragovi: 2-60 m, 14X24, hrastovi 50—58 Din. — Oglje: bukovo za 100 kg 90—95 Din. Išče se: 400—500 m:l desk: 60—70% smreke, 4 in, konično največ od 4—5 cm, od 16 centimetrov širine naprej, media 22 in 23 centimetrov, v debelinah 18, 24, 28, 38 in 48 milimetrov, cena fco vagon meja via Postojna, prevzem na licu mesta, plačilo proli predložitvi duplikata voznega lista. — Vsako množino ostrorobih, očeljinih remeljnov in polovičnih remeljnov v reduciranih debelinah, cena prevzem in plačilo kakor zgoraj. — Čisli testoni (testoni netti), od 19 cm širine naprej, cena fco vag. prih. Sušak prist. Žito: 1‘šonica: bučka: 80 kg, 20% primesi, prompt. dob., mlev. voz., sl. post., plačilo v 30 dneh, 262-50—265; bačka: 80 kg, 2% primesi, mlevska voz., slov. postaja, dobavn v juniju, plačilo v 30 dneh, 270-— Din do 272-50 liin. — Koruza: »la plula«: dobava promptna, zacarinjeno, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, 312-50—315; »la plata«: dobava junija, zacarinjeno, slov. postaja, plačil« v 30 dneh, 307-50—310; »In plata-;: dobava julij, avgust in september, zacarinjeno, slovenska postaja, plačilo v 30 dneh, 302-50 do 305 Din; bačka: suha, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, 265-— dinarjev do 267-50 dinarjev. — Ječmen: baranjski, pivovarski, 68/69 kg. 312-50—315; bački, ozimni, 67/68 kg, 290—292-50 Din. — Oves: bački, slovenska post., navadna voznina, 292-50—295. — Moka: pšenična Og: fco Ljubljana, pri odjemu celega vagona plačljivo po prejemu blaga, 390—395 Din. Tendenca: les: mirna; deželni pridelki; neizpremenjena. Zaključki: les: 38 vagonov; deželni pridelki: 4 vagone; drugo: — vagonov. Kvalitefiu znamka I Zahtevajte povsod 1 Jekleno valjčne zastore ter vsa ključavničarska tlela izvršuje in se priporoča za cenjena naročila ključavničarstvo Avgust Martinčič, Ljubljana, Rimska cesta 14. Glej današnji inserat na zadnji strani! Stran 4. jtnanatiMMt Motvoz Grosuplje izdelek Tovarna motvoza In vrvarna d. d. GROSUPLJE pri UUBLMNI RAZNO. 25-godišnjica Zemaljskog Save za In-strijalaca, Zagreb, je naslov brošuri, Id jo je izdala ob priliki 25-letnice svojega obstoja Zveza iudustrijcev v Zagrebu. Brošura vsebuje poleg uvodne besede predstavnika g. S. Aleksandra bogata, z izčrpnimi statističnimi podatki opremljena poglavja o zgodovinskem razvoju zveze od leta 1!H)4 do 1929, nadalje popis razvoja industrije Hrvatske in Slavonije tekom zadnjih 25 let, nadalje poročilo zveznega odbora, ki je bilo predloženo XXI. redni glavni skupščini, ki se je vršila v Zagrebu 2. junija 1929, in o kateri smo obširneje poročali v zadnjem našem listu. Splošna razstava v Poznanju se vrši od 16. maja do '.50. septembra 1929. Borza dela v Mariboru. Od 26. maja do 1. junija t. I. je dela iskalo 117 osel), t. j. 62 moških in 55 žensk, službenih mest sta bili 102 prazni, delo je dobilo 42 moških in 35 žensk, tedaj skupaj 77 oseb. Odpotovalo jih je 22, odpadlo pa 6 oseb, 842 jih je pa še ostalo v evidenci. Od 1. januarja do 1. junija pa je dela iskalo 2719 moških in 1306 žensk, 1969 službenih mest je bilo prostih, delo je dobilo 783 moških in 805 žensk, tedaj 1588 oseb, odpotovalo jih je 521, odpadlo pa 1074. Predavanje o srednjeevropskih vprašanjih na tehniški visoki šoli v Dražda-nili. Vseučiliščni profesor tir. Walter Hoffmanu iz Freiberga, katerega poznamo plasti po njegovem predavanju v Zbornici TOT v Ljubljani in kateri slovi kot odličen poznavalec naših gospodarskih razmer, je dobil od saksonskega prosvetnega ministrstva nalog, da predava na tehniški visoki šoli v Dražda-nih o srednjeevropskih vprašanjih. Predavanja se bodo začela s 1. oktobrom 1929. Mednarodna konferenca svile. Povodom razstave v Barceloni se je vršila mednarodna konferenca svile. Pečala se je v prvi vrsti s poročilom treh lani v Parizu osnovanih komisij za standardi-r.iranje. Sklenili so predlagati prihodnjemu kongresu v Ziirichu vpeljavo jamstvenega žiga. Ameriška zveza svile je pristopila mednarodni zvezi. Sklenili so, naj velja izraz »svilen . res le za blago, ki je narejeno iz naravne svile. Pozvali so industrijo umetne svile, naj ustvari za umetno svilo enotno mednarodno ime. IX. Mednarodni sejem v Bratislavi se vrši letos od 25. avgusta do 3. septembra. Svetovna transportna tonaia ladij je sedaj veliko bolje razdeljena kot sicer, in se je število v domačih pristaniščih se nahajajočih nezaposlenih ladij izdatno skrčilo. Te ladje imajo 236.000 ton, dočim so imele nezaposlene ladje lani ob tem času 363.000 ton prostornine. Gibanje na delovnem trgu v Ljubljani. Po poročilu Javne borze dela v Ljubljani, je v Ljubljani iskalo dela od 1. januarja do 1. junija 1929 skupno 4060, ponujeno je bilo delo 3219 osebam, odpadlo je 787 in je ostalo v evidenci koncem maja še 756 nezaposlenih oseb. Pri Borzi dela v Mariboru dobijo delo: 12 hlapcev, 10 poljskih delavcev, 6 čevljarjev, 1 krojač, 1 klepar, 1 kovač s podkovsko šolo, 4 sodarji, 1 kolar, 1 elektriker, 1 kuhar, 3 ključavničarji, več vajencev (mizarske, čevljarske, pekovske, kovaške, kolarske, ključavničarske in fotografske obrti) kakor tudi 16 kmečkih dekel, 1 kmečka gospodinja, I kuharica, 17 služkinj, 3 sobarice, 2 kuharici k orožnikom in financam, 1 plačilna natakarica, 2 podnatakarici, 5 šivilj za perilo, 1 šteparica gornjih delov čevljev, 1 fotografinja v Dubrovnik, 3 postrežnice, 2 otroški vrtnarici, 1 inteligentna vzgojiteljica, 2 varuški, 3 šiviljske vajenke. Nova turška carinska tarifa bo stopila v veljavo 7. avgusta. Ker predvideva /a večino predmetov velik povišek uvozne carine, potujejo turški trgovci sedaj trumoma po Evropi okoli, da spravijo še pravočasno kolikor mogoče veliko blaga v Turčijo. Nova carinska tarifa je bila sprejeta preteklo soboto. Mednarodna rumunska banka bo otvorjena najbrž 1. oktobra. Začetna glavnica ji bo 250 milijonov lejev in jo mislijo podvojiti, ko bo banka pričela z delom. ITALIJA JE DOBRO ODREZALA. V novem dogovoru upniških držav o razdelitvi nemških plačil po Youngo-vem načrtu je po poročilu Corriere della Sera« zasigurano Italiji popolno kritje njenih vojnih dolgov napram U. S. A. in Angliji in preko tega še donesek za njene obnovitvene troške. Ta donesek obstoji iz anuitet, ko jih kapitalizacija po 5K>% odgovarja sedanji vrednosti ca 3 milijard lir. Temu nasproti je bil delež Italije na Davvesovem načrtu na podlagi prejšnjega razdelitvenega sistema komaj tako velik, da bi se krili z njim vojni dolgovi Italije. Takojšnja komercializacija omenjenega doneska bi omogočila odplačilo v kratkoročnih zakladnicah obstoječih tekočih dolgov Italije. \ Tovarna vinskega kisa, d. z o. z. Ljubljana nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina Zahtevajte ponudbo ! Tehnično in higljenično nujmo-derneje urejena kisarna v Jugoslaviji Pisarno: Ljubljana, Dunajska cesta 1 a, II. nadstr. Telefon šiev. 2389. DOBAVA, PRODAJA. Oddaja zakupa kolodvorske restavracije na postaji Konjice se bo vršila potom ofertalne licitacije 22. junija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.) Oddaja zakupa kolodvorske restavracije na postaji Huni se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 26. junija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Pogoji so na. vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.) Dobave. Gradbeno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. junija t. I. ponudbe glede dobave 1725 komadov vijakov. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 20. junija t. 1. ponudbe glede dobave 1 električnega vit 1 ja. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 21. junija t. 1. ponudbe glede dobave 600 kg tračnih žebljev; do 27. junija t. I. pa glede dobave skretnic. — Dne 29. junija t. 1. se bo vršila pri Upravi državnih monopolov, ekonomsko odelenje v Beodradu, ofertalna licitacija glede dobave večje množine papirja. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.) Dobave. Gradbeno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema 0« 3 95 do 405 na debelo, 4-50 na drobno, štev. »2« 3-75—3-85 na debelo, 425 na drobno, kaše 5-50—6, ješprenja 5—6, ješprenjčka 10—12, otrobov 2-50, koruzne moke 4—4‘50, koruznega zdroba 6—7, ajdove moke I. vrste 6—8, II. vrste 6, ržene moke 4-50—5 Din. Žito: q pšenice 290, rži 290—325, ječmena 310—325s ovsa 290—325, prosa 290, koruze 320, ajde 280—290, fižola ribničana 830, prepeličarja 875, leče 1400 do 1600 Din. Kurivo: 50 premoga 30, 1 tona premoga 440, m3 trdih drv 180, mehkih 70 Din. Krma: q sladkega sena 125, pol sladkega sena 100, kislega sena 75, slame 75 Din. Zelenjava in gobe: glavica glavnate solate 1—2, 1 kg ajserice 10—12, merica berivke 1, 1 kg radiča 8—10, zgodnjega zelja 8—10, kislega zelja 3-50—5, špar-gljev 18—20, kolerab 12—14, kolerab podzemljic 1—1-50, špinače 8—10, ku- »Schulz Unlversal« tehtnica deluje zanesljivo in tehta vidno, zato pridobiva trgo-vtTc zaupanje odjemalcev. Zahtevajte brezobvezno ponudbo ali poset zastopnika. Jugo-Schulz d. 2 e. z.f Ljubljana. mar 26—28, buč 26—28, graha v stročju 8—10, luščenega graha 16—20, fižola v stročju 18—20, čebule 4—6, česna 15 do 16, krompirja 2—2-50, krompirja novega 10—12, repe 6—8, kisle repe 2 50—3, merica jurčkov 8—10, 1 kg korenja 6 do 8, peteršilja 15—20, zelenjave za juho 8 do 12 Din. X v IN 3 <5 n N &■ 01 % v c nudilo vsak« trgov«* dišave znamke SLON GLAVNA ZALOGA F ŠIBENIK Zahtevajta r* ceniki Ljubljana : v Naj popolnejši stroji! Vsak kupec najboljša referenca. Tudi na obroke (lobayi tvrdka Ljubljana Gradišče 10 Zagreb Sajmište 56 Ustanovljeno leta 1906 Telefon štev. 2265 Parketne deščice Bakuia Trstle za strope ^SSJTSSL Strešno lepenko in lesni cement Jos. R* Puch, Ljubljana Gradaika ulica 22 • Telefon int. 2513 Novo! Neprekosljivo! Važno! Samodetu* iote gasilne * naprave • gasijo bencin, olje i. t. d. brez Škode na blagu Generalno zastopstvo sa i ' ugoslavijo „TELOHEKLAM“ d. z o. s LJUBLJANA A Resljeva cesta it. 13 Telefon it. 20*74 „Spectrum“ d. d. tvorni« ogledal li bruiantga stekla Ljubljana Vllt se nahaja od 1. novembra na Celovški ceiti 81 Tel. 2343 Zagreb, Osijek — Središnjica: Zagreb Zrcalno steklo, portolno steklo, mašinsko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena v Tseh velikostih In oblikah, kakor tudi brušene proiorne šipe, Izbočene plošče, vstekle-Tanje t med. — Fina — navadna ogledala. Naročajte TRGOVSKI LIST! i. t. d audi najceneje iz velike zaloge Opozorilo! Samo kratek čas se bode zaradi preselitve trgovine prodajalo vse manufakturno in modno blago po globoko zniianih cenah. Posebej se opozarja ljubitelje pristnih pirotskih preprog, naj ne zamudijo te ugodne prilike. I. Kostevc Ljubljana, Sv. Petra cesta 4 isirnEi Dre, slatnlne An - srebrnine aslna . i.)bbl)ama : tsssrvraa KASTELIC IN DRUG TRGOVINA S PAPIRJEM NfA VELIKO LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 6 GLAVNO ZASTOPSTVO ZA SLOVENIJO Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani in Sladkogorske tovarne papirja in lepenke d. z o. z., Sladki vrh -—- MERKUR TRO.-IHO. O. O. SJžT&a .».j&tZJSSS£m& UUBUANA 99 Tiska t »sople e. kajiM * TIlSfOM. IT. UU TRAJNO koristno darilo je samo 'GRITZNER* in ,ADLER* Šivalni stroj ter pisalni stroj „URANIA“. Znižane cene, naj lepše opreme edino le KLJUČAVNIČARSTVO Telefon St. 2553. Ustanovljeno 1. 1879. AVGUST MARTINČIČ RIMSKA CESTA ŠTEV. 14 - UUBUANA prvo in edino podjetje za napravo jeklenih valjčnih zastorov v Sloveniji priporoča napravo novih valjčnih zastorov in popravo istih po konkurenčnih cenah ter ima vse pripadajoče blago stalno na skladišču. Izdeluje in se priporoča za naročilo solnčnih plaht, okrižij vsake vrste, od priproste do najbogatejše izpeljave, škarjasta omrežja, železja za štedilnike, ventilacije raznih vrst, razna okovja, železna vrata in okna, okrogla železna stopnišča, predpečnike iz železa in bakra. Stalna zaloga štedilnikov Avtogeno varenje v priznani vestni in solidni izvršitvi. in rezanje. JOSIP PSTELINCU Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. Telef. št. 2913. Tvrdka Konfeti, serpentine, lampijone, trgovske knjige, Šolske zvezke, albume, beleinice i. t. d. izdeluje v najveiji izberi kniigovezna industrija priporoča svojo veliko zalogo mami fakturnega blaga in lepo izbero damskih, moških in otroških čevljev tvrdke F. L. Popper Lastna žrtalnica za vse vrste trgovskih knjig. Knjigarna in veletrgovina papirja Telalon aooo v Ljubljani Telefon 2000 prt porota špecerijsko blago, raznovrstno rudninsko vodo. - l«««« pr a žarna xa kavo in mlin n dišave * električnim obratom Ceniki na rauipolago Izdeluje Polfabrikate, železo v šibkah, betonsko železo, kotno železo, tračnice do 22 kg na tekoči meter, vroče valjano in hladno valjano tračno železo, črno pločevino, železno žico, valjano in izvlečeno, svetlo DRUŽBA in žarjeno, pocinkano in pobakreno vzmeti za pohištvo iz pobakrene jeklene žice, žičnike vseh vrst, izdelke iz sive in jeklene litine, zvonove iz litega jekla, elektrode za električne peči.___________________ JESENICE-FUŽINE Uvela dr. IVAH PLBS8. — Za Trgonko-Indartrijafco d.