Izhaja vaak Četrtak
UREDNIŠTVO IiN UPRAVA: Trst, Via F. Filzi 10/1. Tel. 28-770 Za Ita.i o: Gorca Piazza Vitto-ria 18/11 - Pr,š'ni predal ( a:el-la postale) Trst 431. — Poštni čekovni račun1: Trst, št. l'/K464
Poštnina plačana v gVovi i
Posamezna it. 30Ur
NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 500 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 20^0 Oglasi po dogovoru
Spediziione in abb. postale I. g\
ŠT. 118
TRST, ČETRTEK 30. AVGUSTA 1956, GORICA
LET. V.
PO ZAKLJUČKU LONDONSKEGA ZASEDANJA
Zgodovinski pomen spora z Egiptom
Angleško-francoske napake - Sueški prekop in mali narodi
Sestanek držav, tki naj ib.i reši! vprašanje Sueškega prekopa, se je po enem tednu razprav končal in udeleženci trde — kakor običajno — da so »z doseženimi uspehi zadovoljni.« Francoski zunanji minister Pineau je celo rekel, da je njegova vlada »zelo zadovoljna«.
Takim izjavam seve ni mogoče prisojali posebne važnosti, kajti noben diplomat ni še pred svetom rad priznal, da je njegova politika doživela poraz. Če hočemo pravilno ocenit' izid zasedanja v Londonu, se zato ne smemo ozirati na besede diplomatov, temveč upoštevati samo suha tn gola dejstva.
Prvi neuspeh sestanka je bil že v tem, da nanj ni hotela priti najvažnejša država — Egipt, na katerega ozemlju leži sporni prekop. Kaiko se sporazumeti z Egiptom, če ni zastopan pri pogajanjih?
Naser je odbil vabilo na sestanek zavoljo tega, ker so mu Angleži in Francozi grozili z vojno mornarico in padalskimi četami tor izvajali nad Egiptom gospodarski pritisk.
Pod pretmijo ladijskih topov in bombnih letal se ni maral razgovarjati. Po njegovem bi to ne bila svobodna pogajanja med enakopravnimi vladami, temveč nekako porotno sodišče, pred katerim naj hi se Naser branil.
ANGLEŽI IN FRANCOZI SE UMIKAJO
To je poglavitni, četudi nikakor ne edini razlog, zakaj je Naser zavrnil vabilo na zasedanje v Londonu.
Grožnja z oboroženo silo je bila največja politična napaka, kar sta jih mogli zagrešiti stara, izkušena angleška in francoska diplomacija.
Najprej zato, ker sta Francija in Velika Britanija prišli s takim ravnanjem v ostro nasprotje s predpisi Organizacije združenih narodov, ki svojim članicam nalagajo dolžnost, da vse medlnarodne spore poravnajo s Pogajanji, ne pa da nemudoma sežejo po orožju. S svojimi prenagli j enimi pretnjaini so Angleži in Francozi pridobili čez noč Naserju moralno oporo vseli ljudi in gibanj, ki nasprotujejo porabi sile v politiki. Tako neprecenljivo uslugo so storili vojaškemu diktatorju, protivniku demokracije v lastni državi!
Preden so zarožljali z orožjem, bi se bili morali nadalje v Parizu in Londonu zavedati, da nima prav nobenega smisla groziti s silo, če se je nato v odločilnem trenutku ne moreš poslužiti. To je osnovno- pravilo pametne politike.
Ko je Naser odbil vabilo, naj so pride -pogajat v London, bi bile morale angleške in francoske čete enostavno zasesti Sueški pre-
kop ter tam »narediti red«, sicer je bilo -popolnoma nespametno, da so Naserju sploh
In Angleži ter Francozi so pri- tem imeli toliko vojaško premoč nad Egiptom, da hi bili lahko v nekaj dneh prekop zasedli ter zadali Naserjevi politiki smrtonosen udarec. Zakaj niso lega storili?
Zastran tega, ker so se uporabi sile odločno uprli ne le Rusi, marveč tudi A-meri-kanci, razne dežele Britanske skupnosti narodov, na priliko Indija in Ceyilon, ter spil oh ogromna večina udeležencev na londonskem zasedanju. Francija in Velika Britanija sta se iznenada znašli v popolni osamljenosti.
Angleški in francoski zunanji minister sta tedaj začela zatrjevati svetu, da bosta njuni državi storili vse, kar je v njuni moči, da se sueški spor -reši s pogajanji in ne s silo. Tedaj so se vsi trezni ljudje začeli spraševati, čemu sta Francija in Anglija sploh mobilizirali mornarico in letalstvo.
Francosko-an-gleški umik je bil vsej mednarodni javnosti nadvse očiten in otipljiv. Kolik politični poraz za London in Pariz in -kolik uspeh za Naserja!
KJE SO USPEHI LONDONSKEGA SESTANKA?
Razen tega je egiptovski diktator doživel še zadoščenje, da je ogromna večina držav na sestanku v Londonu priznala Egiptu v načelu pravico, da je podržavil družbo- Sueškega prekopa. S tem dejstvom sta se -morali sprijazniti tuidi Francija in Velika Britanija. Spet nesporen uspeh Egipta!
Vprašanje lastništva prekopa je bilo s tem dokončno rešeno -in odslej je šlo le za to, da se vsem državam zagotovi svobodna plovba po sueški morski -poti.
Kako naj se ta pravična zahteva uresniči?
Angleži, Francozi in Amerikanci predlagajo-, naj se upravljanje prekopa izroči mednarodnemu odboru, ki bo jamčil ne samo za prosto plovbo, marveč tudi skrbel, da se dohodki iz visokih -prevoznin pravilno uporabljajo: polovica naj se potroši za vzdrževanje in -razširitev prekopa, polovica za odškodnino- dosedanjim lastnikom.
Egipt naj sam pobira prevoznine šele po letu 1968, ko preneha veljati znana carigrajska mednarodna pogodba -o Sueškem prekopu. Ta predlog, ki m-u Naser odločno nasprotuje, -imenujejo »D-uUeso-v načrt«.
Naser pa trdi, da je Egipt upravičen in sposoben sam upravljati s prekopom. Če je egiptovska država njegova lastnica, lahko sama pobira -prevoznine. Od nje smejo ostale dežele le zahtevati, da izplača v polni meri stare lastnike ter učinkovito zajamči svobodo plovbe im nič drugega. Naser sleherno mednarodno upravo zavrača, češ da bi bila s tem njegova domovina stavljena pod ponižujoče varuištvo tujih držav.
Ker je Indija že vnaprej vedela, da Naser Dullesovega načrta ne sprejme, je njen zastopnik Krišna Menon stavil -posredovalen predlog: uprava prekopa naj sicer ostane v -rokah Egipta, toda ustanovi naj se obenem poseben posvetovalni mednarodni odbor, dodeljen egiptovski vladi, da ji daje strokovne nasvete ter pazi, da se promet pravilno odvija. Razen tega naj Naser pošilja- dvakrat na lleto Združenim narodom poročilo o svojem gospodarjenju na važni mednarodni poti.
Krišna Menon je upal, da se bodo udeleženci londonskega zasedanja zedinili na načrtu Indije, vendar se to ni zgodilo. Večina je indijski posredovalni predlog odklonila.
Smo tam, kjer smo Mii
Ker na sestanku ni bilo -mogoče doseči edinosti in ker zastopniki držav niso hoteli iti sprti narazen, so končno sprejeli samo sklep, naj se Naserju enostavno dostavi 800 s-t-rani debeli -zapisnik o vseh govorih, načrtih in predlogih, ki so bili izrečeni in stavljeni na londonskem zborovanju.
Istočasno je bilo izvoljeno 5-člansko od-poslansvo, ki mu načeluje Avstralec Menzies in ki je dobilo nalogo, da stop-i v stik z Naserjem ter ga skuša zlepa prepričati, naj sprejme Dullesov načrt kot podlago in izhodišče za —- bodoča, nova pogajanja. In odposlanstvo ni niti pooblaščeno, da govori v imenu vseh udeležencev londonskega zasedanja, temveč samo tistih, ki so glasovali za Dullesov predl-o-g. Ugled odposlan-
stva je že zavoljo tega kajpada precej zmanjšan in okrnjen.
In če bi Menzies pri Naserju tudi popolnoma uspel, iklaj bi s tem pravzaprav dosegel ? -Sa.mo to, da bi se začela m-ed Egiptom in zapadnjaki pogajanja. To bi pa bili Angleži in Francozi dosegli že ko j izpočetka in ni bilo potrebno, -da grozijo z orožjem ter sklicujejo v London sestanek brez Egipta.
Ker bo po vsem tem treba začeti razgovore z Egiptom popolnoma izno-va, smo torej danes tam, kjer smo bili pred londonskim zasedanjem. Sestanek v Londonu je bil — kakor se je sedaj izkazalo — potrata časa in ndarec v vodo. Francoski in angleški državniki se političnega neuspeha zavedajo
(nadaljevanje na 3. strani)
30 avgusti 195 >
NOVICE Z
ZAPOSTAVLJANJE KOROŠKIH SLOVENCEV
Naši 'bratje na Koroškem so razdeljeni v dve politični skupiini: v tako imenovani Narodni svet koroških Slovencev, Ikljer se zbirajo 'katoliško usmerjeni ljudje in politični priseljenci rite Jugoslavije, in v Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem, ki tesno sodeluje z avstrijslko socialistično stranko.
Kljub ideološkim nasprotjem, ki ločijo obe skupini, sta se pa v obrambi skupnih narodnih pravic združili ter poslali julija meseca, 'kot smo že pisali, na Dunaj enotno odposlanstvo h kanclerju Raahu in zunanjemu ministru F iglu. Kakšen je bil uspeli obiska, smo zvedeli šele sedaj, po več ko enem mesecu.
Obe skupini sta namreč objavili sklep, v katerem »z ogorčenjem ugotavljata«, da ni dunajska vlada 14 mesecev po podpisu mirovne pogodbe naredila ničesar, da bi izpolnila najvažnejše obveznosti, ki jih je tedaj sprejela v zaščito narodnih manjšin.
Medtem mirno gloda, kako se na Koroškem čedalje bolj razvija gonja proti Slovencem in njihovi enakopravnosti, v prvi vrsti proti njihovemu šolstvu in uporabi slovenščine v državnih uradih, češ da Slovenci že tako »vsi razumejo nemščino«. Pouik slovenščine so na večini šol v narodno mešanih ikrajiih Koroške kratko in malo — odpravili.
Isti ljudje se istočasno seve odločno in vneto zavzemajo, za narodne pravice 'južnih Tirolcev, a jim pri tem niti na um ne pade, da kar od Italije zahtevajo za Nemce, svoji slovenski manjšini ogorčeno odrekajo.
Veseli nas, da. se 'koroški Slovenci složno bore proti tem krivicam. Ravno tako bi bil nujno potreben enotni nastop tukajšnjih Slovencev za skupne 'kloristi in pravice ljudstva. Skrajni čas je že, da se piri nas ustanovi nadstrankarski Narodni svet, čeprav se mu nekateri' kratkovidni politiki še vedno upiraj o.
VATIKAN IN SOVJETSKA ZVEZA
MošklovškL radio je prinesel vest, da je bil 21. avgusta vzpostavljen »prvi uradni stik« med sv. stolico in Kremljem. Ta dan je namreč diplomatski predstavnik moskovske vlade v Rimu Požidajev obiskal ondotnega apostolskega nuncija msgr Fiotto ter mu izročil 2 listini s prošnjo, naj ju dostavi sv. očetu. V prvi je Obrazloženo mišljenje Sovjetske Rusije o splošni razorožitvi, v drugi njeno mnenje o Sueškem prekopu.
Pij XII — >je poudaril moskovski radio — je imel že več govorov o razorožitvi in zato »lahko upamo, da bodo voditelji Vatikanske države dali svojo zelo dragoceno pomoč pri reševanju tega velikega vprašanja našega časa, boreč se za razorožitev in za trajen mir.«
Radio je pripomnil, da listini nista bili poslani Piju XII kot poglavarju »nimsko-ka-toliške Cerkve, temveč kot poglavarju Vatikanske države.«
Resnica je seveda prav nasprotna: Pij XII je kot vladar drobcene države, ki ne sega čez obzidje vatikanskih vrtov, brez vsakega vpliva. Vsa njegova moč je v tem, da je duhovni vladar kat. Cerkve in da kot tak lahko vpliva na stotine milijonov vernikov, živečih v vseh deželah na svetu. Samo kot papež
SVETA
more nuditi »dragoceno pomoč«, ki jo od njega Moskva pričakuje.
Ko je nuncij sprejeli listini, je opozoril Požidajeva na nujno potrebo, da se v Rusiji ohnovi verska svoboda.
Zelo značilno je vsekakor, 'kako iščejo gospodarji Kremlja stike tudi z Vatikanom. Pod Stalinom bi bilo to nemogoče.
NENNI IN SARAGAT
Socialistično gibanje Italije jo, kakor vemo, razcepljeno v dve stranki: v Nenmijevo, ki je doslej tesno sodelovala s komunisti in Moskvo, in v Saragatovo, ki se zunanjepolitično oslanja na zaipad ter sedi z demokristjani v rimski vladi.
Vsi dosedanji poskusi, da bi se stranki združili, so bili brezuspešni, ker je Saragat zahtevali od Nenmija, naj se prej odcepi od komunistov, zagovornikov »diktature proletariata«, ter sprejme brezpogojno in resnično demokracijo v svoj program.
Po odkritjih Nikite Hruščeva o strahovladi, ki je pod Stalinom 30 let gospodarila v Sovjetski zvezi, se zdi, da se je razočarani Nenni začel močno približevati Saragatovc« mu gledanju na demokracijo.
Oba voditelja sta se zato sestala v Pralo-gnanu na Francoskem, da bi razmislila, ali ni napočil čas, ko se stranki 'lahko združita.
Razgovori so potekli, kalklor beremo, s skoro popolnim uspehom. Obe stranki bor sta najprej prijateljsko sodelovali, nato na volitvah skupno nastopili ter se slednjič zlili v eno. To bi bil zelo važen zgodovinski dogodek, ki hi spremenil razmerje sil in mogoče vso državno politiko v Italiji. Za združenje nennijeveev s saragatovci se zavzemajo tudi francoski socialisti in angleška Delavska stranka.
NEMIRNI CIPER
Ko je grška odporniška organizacija Eoka ustavila pred kratkim oboroženo borbo ter ponudila Angležem premirje, se je zdelo, da se bo otolk naposled pomiril ter ciprsko* vprašanje vsaj začasno rešilo.
Tedaj je pa angleški guverner Harding zagrešil politično napako, da je pozval Eoko, naj se preda ter izroči vse orožje: uporniki se laliko nemoteno umaknejo v Grčijo, oni, ki ostanejo, pridejo pa, če so zagrešili kako nasilje, pred sodišče.
Nasilij je pa bilo na Cipru več ko dovolj: v enem letu je zgubilo življenje 145 Angležev in Grkov, ranjenih jih je bilo 417 in bombnih atentatov je bilo nad 1000. Angleška oblastva so pobesila 8 mladih borcev za svobodo otoka.
Poziv generala Hardinga, naj se izročP orožje, je bil za upornike dokaz., da se hočejo Angleži maščevati, misleč, da je Eoka na koncu svojih moči. Zato so pozvali generala, naj svoj proglas do določenega dne prekliče, siepr bo Eoka obnovila borbe.
In ker Harding poziva ni preklical, se je na nesrečnem Cipru res začela spet prelivati kri.
VNEBO VPIJOČ A NEMARNOST
Dne 1. aprila 1955 sta Italija in Jugoslavija podpisali trgovinski sporazumi o izmenjavi blaga med Trstom in sosednimi jugo-
slovanskimi deželami. Promet bi moral znašati 4 milijarde lir na leto.
Od tega je preteklo že 16 mesecev, a laška oblastva še vedno niso izvedla te pogodbe, kli je tolikega pomena za gospodarsko živ-ljonje našega mesta in vseh obmejnih krajev.
Za Gorico 'je bil istega dne podpisan sličen sporazum, ki že eno leto deluje v veliko korist Goričanov in njihovih jugoslovanskih sosedov.
Od kod in zakaj ta razlika? Zato, ker imajo v Trstu še vedno glavno besedo narodni z agri zenici, katerih cilj je, da onemogočijo sleherno pomirjenje in sodelovanje mod narodi ob Jadranu.
Skrajni čas je, da se rimska vlada prebudi iz Svoje nemarnosti ter uresniči pogodbo, ki jo je podpisala.
POSLEDICE NARODNE NESLOGE
V narodno ogroženem južno! ir olskem mestu Briksenu je postavila vlada, Iker ni občinski svet mogel izvoliti župana, na čelo mestne uprave laškega komisarja dr. Preti-sa.
Kako je moglo priti do tega v mestu, ki ima še vedno nemško večino? Zgodilo se je, ker se je dr. Dander odcepil od enotne politične organizacije nemške manjšine, od Južnotirolske ljudske stranke. Tako je le-ta od 30 svetovalcev dobila pri volitvah le 15 in s tem zgubila dosedanjo večino. Dander jih je dobil 5 in ostalih 10 razne 'laške stranke, ki so seveda takoj podprle Dauderja.
Pristaši Ljudske stranke so nastopili kajpada disciplinirano, toda v bratski slogi so se znašli, glej, tudi zelo katoliški Dander, laški komunistu, nennijevci in njih ideološki nasprotnilkii ital. demokristjani. Pri zapovrstnih volitvah župana jih je bilo Vselej na na eni strani 15, na drugi 15.
Z Danderjem povezani Italijani so želeli, da se taike volitve ponovijo, kajti po zakonu bi bil tedaj končno postal župan kandidat, ki je starejši, in to je bil slučajno Dander. Talko bi bil prišel na čelo mesta mož, odvisen v vsem od milosti in volje tujih priseljencev.
Da bi to zvijačo onemogočili, so pripadniki Ljudske stranke sklenili, da ne grejo več na seje in tako preprečijo izvolitev župana. Komisar bo moral razpisati ponovne volitve.
UKINILI SO DOBAVE
Kakor drugim zaostalim deželam, tako je Amerika tudi Egiptu dajala doslej stalno tehnično pomoč. Pošiljala ji je železniške stroje in vozove, ji urejala strojne delavnice in ji stavila na ra-zpollago tudi svoje strokovnjake. Letošnja pomoč bi morala znašati 20 milijonov dolarjev ali 12 in pol milijard lir. Amerika' je te dni sporočila, da je vsa ta pomoč Egiptu ukinjena vse dotlej, dokler se ne reši vprašanje Sueškega prekopa.
Nov pritisk na Naserja, da bi ga omehčali ter prisilili, da sprejme Dullesov načrt.
ZLOČINSKI VOZAČI
V Franciji je zaradi prehitre vo/jnje avtomobilov zgubilo od 15. julija do 20. avgusta življenje 2000 oseb. Če pojde talko naprej, bo do konca leta obležalo mrtvih na cestah najmanj 10.000 ljudi.
Francoska vlada je sicer ukazala, naj se vozačem, ki se ne drže predpisov, takoj odvzame vozno dovoljenje, toda zdi se, da to ne zadostuje. Če bi brezvestne vozače zaprli recimo za 10 ali 15 let, bi bilo cestnih nesreč iklmalu konec.
■ NOVICE I
»ČASTITLJIVA DRUŽBA«
Sicilija je razen po svoiji lepoti znana sve-lu po tajni organizaciji, imenovani Mafia. V njej se zbirajo I j udje, ki z roipi, tatvinami, grožnjami in tudi umori strahujejo deželo. Gorje mu, 'kdor se Mafiji zameri. Policija se že sikoro sto let bori proti njej, a je ne more 'zatreti. Svoje nečedino delo je domala nemoteno opravljala ravno tako pod Mutssoldmijem kot pod Scelbo. Ker se je ljudje boje, žive ;z njenimi voditelji raje v prijaznosti ter se jih poslužujejo v svoje namene. Z njimi se vežejo celo predstavniki stranlk, da 'bi doibili .pomoč pri volitvah. Že marsikateri moiž, medi njimi tudi (kak demokristjan, je ibil s pomočjo Mafije — izvoljen.
Tajna družba se meša tudi v gospodarsko življenje Sicilije. Za primerno odškodnino podpre tega ali otneiga podjetnika alii trgovca proti njegovim tekmecem. Taiko je v enem zaidinjih mesecev ubila olkoli Palerma kar šesl bogatili prclklupčevalcev s pomarančami. Sramotni dogodek je vzdigniill velik prah po vsej državi in časopisje sipet piše obširno o Mafiji.
iNijemi elani imenujejo svojo 'zliočtinslko organizacijo: soicieta onorata — »častivredna družiba«.
VSE PRIDE NA DAN
Januarja so neznani zlikovci položili v palačo milanske škofije bombo, iki je povzročila zgradbi precej škode. O krivcih ni bilo ne duha ne sluha in zdelo se je, da ostane zločin za vedno neodkrit. Sedaj je pa vratar misovsike ali fašiistovslke stranke v Milanu povedal policiji, da je med napadalci Albert Volpi, sin morilca poslanca Mateottija. Vol-pi je zopet obtožil voditelja misovcev odvetnika Noja-; ta se je branil, češ da je nedolžen, pač pa da pozna vse napadalce, ker so zahajali na sedež stranlke.
Ostudni zločin je vselkalkor delo fašistov, ki brez nasilja, kakor se zdi, ne morejo živeti in zato so nevarni človeški diružbi.
»PRAVI PRINC«
V neki angileSki vasi živi Jurij Grimaldi, lastnik male gostilne, ki je postal zadnje čase precej znan, ker trdi, da je pravzaprav an pravi prime kneževine Monaco in ne sedanji Rainieri Grimaldi. Na podlagi overovljenih rodovnikov rajjlaga, Ikalko so njegovi pradedje morali 1. 1689 bežati pred sardinskim klraljem v Anglijo in kako izhaja Rainieri iz ženske veje družine in zato mi upravičen vladati. Kromar pravi, da bo zadevo predložil Združenim narodom. Čeprav umi je tudi natakanje piva všeč, bi le rajši imel na glavi krono in ob strani morda še ikalko lepo igralko Grace Kelly.
TUDI TA BO PLAČAL
Pred dobrim mescem simo pisali, kako je v Njujorku neznani zločinec ugrabil gospe Weimbergerjevi sinčka iz vozičfka in zahteval zatem od nje 2000 dolarjev, sicer da bo otročiček umorjen. Po 50 dneh je policija našla v nekom parčku sinčkovo truplo in obenem odkrila zločinca. Imenuje se Angolo Lainar-ca, je sam družinski oče in ima hišo in avlo: no poklicu je šofer.
Izjavil je, da je otroka izpostavil v grozdi-
Zgodovinski pomen spora z Egiptom
Nadaljevanje g l. strani
in se skušajo Egiptu maščevati.
Iz Sueškega prekopa umikajo svoje izkušene ikirmarje, nujno potrebne za varni prevoz ladij po oziki in nevarni morski cesti. Njihovo število je do danes že padlo od 250 na 178. Znižali ga bodo še bolj, da bi svetu dokazali, kako je Egipt nesposoben jamčiti za varno plovbo po prekopu.
Toda za vsalko bolezen se najde po navadi zdravilo: iz Nemčije se je že prija,vila tri-desetonica krmarjev, pripravljer.:". jtopki v službo Egipta, in lepe plače bodo privabile v Suez izkušene mornarije še iz drugih dežel, ki bodo rešili Egipt iz stiske.
SVET SE GLOBOKO SPREMINJA
Francozi in Angleži so segli po talkib sredstvih zastran tega, ker so spoznali, da ne morejo uporabiti zoper Egipt oborožene sile, čeprav so tako močni, da bi lahko Naserja v nekaj dneh vojaško uničili.
Pred 20 ali 30 leti bi bili to brez pomisleka storili, zasedli 'kratko in malo prdklop in zadeva bi bila zanje in za tedanji svet — rešena.
Od tedaj do danes so se pa čaisi temeljito spremenili. Ko so Angleži in Francozi po-
kazali namen nastopiti zoper šibki Egipt s silo, so naleteli ne le na takojšnji odpor Sovjetske Rusije in Amerike, ne le vseh arabskih in azijatslklih narodov in celo dežel v sami Britanski skupnosti, temiveč tudi na odločno opozicijo politikov in množic v svojih lastnih matičnih državah.
Šele to je Edenu in Selwym L!oydu, Mol-letu in Pineauju odprlo oči, da so spoznali, kako so se razmere v svetu g)loboko spremenile. Doba, 'ko so velesile mogle ravnati z malimi narodi, kal k/or se jim zljubi, je za vselej minula, zapadni imperializem se malo po malem povsod v svetu ruši.
Najboljši dokaz za to resnico je nudilo ravno zborovanje v Londionu im v tem je njega zgodovinski pomen.
Kar velja za male narode, bo postalo s časom veljavno tudi za narodne manjšine. Njihovo socialno zapostavljanje ter zatiranje njih jezika in kulture se bo zdelo v bodočnosti človeštvu zločin proti naravi, ki ga ljudje ne bodo hoteli več trpeti.
Tedaj bo tudi politilka, ki jo danes vodijo laški nacionalisti zoper naš narod v Be-neslki Sloveniji in diruigih krajih, le še žalosten in temen spomin, katerega se bodo pošteni Italijani in kristjani sramovali.
ču, ker se je bal policije. Denar je 'baje potreboval, da Si nalkluipi hladilnik in boljši avtomobil. Obsojen bo gotovo na smrt.
Namesto v nov avtomobil, bo sedel na električni stol.
GOSPA PADITA GONZALES
To je senatorka na Filipinih, Iki je pri zadnjih volitvah dobila- veliko število gtla-soiv, ker je šla v boj z geslom: »Za poštenje v državni upravi!« Pred nekaj dnevi so- pa leto Pacito postavili — na zatožno klop,
češ da je pni upravi socialnega zavarovanja prisleparila nič mainj ko 52.000 dolarjev, se pravi nekaj več ko 32 milijonov lir.
POSTALA JE POGUMNA
Te dni je v občini Luino obhajala 100-letnico rojstva Doimemica Denga, ki celo življenje ni hotela stoipiti v avtomobil. »Danes, ko imam 100 let« — je rekla — »se pa več ne bojim ničesar, naj se zgodi Ikiarkoli.« In je pogumno sedla v avto, ki jo je odpeljal na sprebod.
TRIGLAVSKI NARODNI PARK — MOČVIRSKA VEGETACIJA
KOLIKO GRE V DIM
Od 1. julija 1955 do konca juniija tega leta so v Italiji po-kladili do 40 milijard in 650 milijonov cigaret, to je za 2 milijardi in 250 milijonov več kot lami v istem času.
Od predvojne dobe do danes se je potrošnja cigaret v Italiji podvojila. Tako gredo ogromna bogastva v dim.
VROČINA IN NEURJA
Čeprav je zadnje dni deževalo, vročina na siploišno ni popustila. V Boemu na Južnem Tirolskem se je toplomer vzdignil na 30,2 stopinje v Trstu pa na 31. Vzdušje je soparno in ljudje se neprestano znojijo. Še večja vročina je v Rimu, kjer kaže toplomer 35 im pol stopinje v senci. V okolici večnega mesta so od vročine zagoreli gozdovi.
V Švici so pa divjala neurja, ki sj. izdlirala drevesa, odnašala strehe in podirala telegrafske drcigove. Vesti o viharjih in velikih poplavah prihajajo tudi iz Avstrije in Nom-čije.
Ur*Im!'ti 'm T'tzriftlei*rjn
SC^letihica	t*	!/gA/(xiiiii
V nedeljo popoldne je bila na vrtu gostilne Šuc v Sesljanu slovesna proslava 50-let-nice ustanovitve Bralnega in pevslkega društva —• Morje. Že dolgo in morda še nikdar se ni v Sesljanu, enem najlepših kotičkov našega ozemlja, zbrala tolika množica Slovencev, predvsem mladine, da prisostvuje slovenski kulturni prireditvi. Bila je prava manifestacija slovenske bitnosti in volje do življenja na domačih, danes narodno ogroženih tleh. Ne vem, (kaj se je dogajalo v dušah sesljanSkih gostilničarjev in tistega domačega trgovca, ki so, brž ko je zapihal hladen veter z juga, sneli slovenske napise s pročelja svojih obratov in jih nadomestili z novimi, lepšimi in vabljivejšimi — toda samo italijanskimi napisi! Naj ta novopečena gospoda nikomur ne pravi, da so slovenski napis sneli zato, da jim ni treba zanj plačevati davka! Tistih nelkiaj Uric hi lahko
kljub temu zbrali. Ta žalosten in vse obsodbe vreden pojav ni mogoče razumeti, še manj pa opravičiti. Gre najbrž za neki nerazumljivi čut manjvrednosti, ki so ga naši ljudje podedovali še iz starih fevdalnih časov in ki ga je mlajšemu rodu skušala vcepiti fašistična strahovlada. Prav iz teh razlogov je bilo nujno potrebno ponovno' oživiti prosvetno delovanje v vasi, kajti le kulturno razgledan človek more uspešno vzdržati pritisk civiliziranega italijanskega naroda. Če že ne moremo razpolagati s svojimi radijskimi in televizijskimi sporedi, kino-predstavami, bogato ter pestro ilustriranimi revijami in z vsemi številnimi Isiredstvi, s katerimi prodirata v naš svet italijanska civilizacija in postopno tudi laška miselnost, razvijmo v naši sredi vsaij slovensko literarno, pevsko, likovno in drugo umetnost, ki se
že danes more uspešno kosati z umetnostmi drugih večjih ter bogatejših narodov.
Nedeljsko proslavo je otovoril domačin Ilado1 Kravanja, nakar je nastopil novoustanovljeni domači moški pevski zbor, ki je zapel dve pesmi. Sledil je slavnostni govor dr. Janka Ježa, ki je orisali kratko zgodovino »Morja« ter obenem razvil nekaj koristnih misli za nadaljnje prosvetno delovanje v vasi. Mali Zvonko Legiša* iz Scsljana pa je izredno občuteno recitiral Gregorčičevo »Delavcem« ter Vodnikovo »Dramilo* mojim rojakom«. Nekaj narodlnih pesmi sta ob spremljavi harmonike zapeli gospodični Zofka Žužek ter Elda Šuc. Na odru so se nato vrstili razni pevski zbori s tržaškega Krasa, ki jih dobro poznamo že s številnih slovenskih prireditev. Elda Šuc je lepo* recitirala Go-lievo »Slovenska mladina govori«, Lavra Bizjak pa je na harmoniki zaigrala »Kolo« iz Gotovčeve opere »Ero z onega sveta«. Po prireditvi je bila prosta zabava in vsi so veselo* odhajali domov.
Prejšnji večer pa je bilo ponovno obnovljeno prosvetno* društvo* »Morje«. Za predsednika je bil izvoljen upokojeni učitelj g. Vi/ktor Škof.
0 ..nestrpnosti" v openski cerkvi
II Biecolo, nekako glasilo tržaške demo-kristjanske stranke in glasilo bivšega Mussolinijevega prijatelja Rina Alesisija, je letos že dvakrat smatral za potrebno, spregovoriti o cerkvenih zadevah na Opčinah. Prvič je ponatisnil obrekovalni članek nekega rimskega dnevnika in napadel slovenskega duhovnika ter z njim ostalo slovensko tržaško duhovščino s skoraj že slaboumnim očitkom, da je prišlo na Opčinah do dejanskega obračunavanja med slovenskimi in italijanskimi duhovniki. Dne 28. avgusta pa smo v Piocolu brali »sporočilo Župnijskega odbora italijanske katoliške akcijo o slovenski nestrpnosti« proti italijanskemu delu župnije. Da si bodo naši bralci na jasnem, kakšen zločin se očita openskim vernikom, bomo podali na kratko potek dogodkov.
Kakor v vseh župnijah se je tudi na Opčinah praznik farnega zavetnika, sv. Jerneja, če je padel na delavnik, slovesno obhajal naslednjo nedeljo. Letos pa so višja cerkvena obiastva prvič odredila, naj se farni zavetnik praznuje na sam godovni dan, to je v petek 24. avgusta, z večerno slovesno mašo. Že od pamliveka je v openski cerkvi prepeval slovenski cerkveni zbor, ki je med slovesno mašo, spremljan od vseh prisotnih vernikov, zapel priljubljeno pesem svojemu zaščitniku. Letos je bila kljub običajni dvojezični službi božji na praznik župnijskega zavetnika na sporedu samo ena, že omenjena večerna slovesna maša. In kaj se je med mašo zgodilo*, da smatra openski odbor Italijanske katoliške akcije za potrebno, pošiljati v svet nekakšne razburljive proteste? So morda prišli slovenski verniki v cerkev s cepci in koli? Ali pa se je pevski zbor pregrešil s kakšno bojno* narodno koračnico? Kakšnega jurišanja ni bilo, čeprav po* italijanskih cerkvah pogostoma donijo prav bojevite pesmi. Torej kaj je zapel naš openski cerkveni zbor, da je glasilo Rina Alessija (ki ga je profesor Luigi Russo v reviji II Ponte imenoval »fašista ab aeterno«, po naše »fašista od vekomaj«) uperilo svoje tro-
[ bente v svet? Samo ta zločin je napravil, da je pri darovanju sredi cele talinske maše zapel eno edino slovensko pesem, pa no kakšni Soči ali Savi, ampak domačemu zavetniku sv. Jerneju!
Ob koncu člančiča pa lahko beremo nekako bojno napoved, češ »da se italijansko prebivalstvo, ko je zvedelo za dogodek, po-»trojilo okrog svojega kaipl a n a Maria Civi-dina, da tako obrani svoje venske in narodne koristi«. Potemtakem ne preostane drugega, kakor da naši italijanski, v ogromni večini priseljeni župljani trumoma korakajo v cerkev in s krepko koračnico izbojujejo zmago.
Vsekakor pa dogodek narekuje našim slovenskim župljanom, da se bolj strnejo v svoji farni skupnosti.
Skupina openskih žuipljanov. NABREŽINA
V ponedeljek je bila na županstvu v Nabrežini prva izredna seja občinskega sveta. Seji je predsedoval župan g. Dušan Furlan, ki je preteklo soboto položil prisego republikanski ustavi in talko po daljšem ter nerazumljivem odlašanju tržaške prefekture mogel končno nastopiti novo ter odgovorno službo. S tem dejanjem se je zaključilo medvladje, ki je vsekakor predolgo trajalo ter znatno škodovalo.
Zupan je najprej imel kratek nagovor, v katerem je izražil željo, da bi visi svetovalci plodno sodelovali pri razpravah in po svojih močeh prispevali k rednemu ter pravičnemu poslovanju občine.
Na dnevnem redu je bila najprej razprava o prizivu, /ki so ga bili pred dvema mesecema vložili na občinski svet štirje volivci, češ da so se na dveh voliščih občine dogodile pri štetju glasov grobe nezakonitosti. Na ta način naj bi nekateri kandidati bili nezakonito izvoljeni v občinski svet. Na prvi seji so svetovalci imenovali komisijo, ki je bila pooblaščena, da izvede natančno prei-
skavo ter o svojih zaključkih poroča občinskemu svetu.
V imenu preiskovalne komisije je imel daljše poročilo* njen predsednik, odbornik Drago Legiša. Za preiskavo je bilo potrebnih 5 sej. Zaslišani so bili skoraj vsi skru-tinatorji 'prizadetih volišč, vendar se llz njihovih izjav ni inoglo natančno ugotoviti, če so ge nepravilnosti dejansko izvršile. Komisija je bila povabila na razgovor tudi podpisnike priziva, toda ti se vabilu niso odzvali. kar je predsednik ostro grajal. Znano je namreč, da manjka- v prizivu katerokoli dokazno gradivo *in da se povrhu podpisniki sklicujejo na člen volilnega zakona, ki n*i več v veljavi.
Prizadeti bi bili lahko na razgovoru s člani komisije priziv ustno ali pismeno podkrepili, česar pa iz nerazumljivih vzrokov niso naredili. Zato je komisija svoj čas nameravala zahtevati posebno pooblastilo, da izvede novo štetje glasovnic, ki jih hrani tržaška prefektura. Ker se pa občinski svet ni mogel sestati, je obstajala nevarnost, da bi medtem potekel rok dveh mesecev, v katerih mora občinski svet izreči dokončno sodbo. Zato ni preostalo drugega, kakor da je komisija s pristankom podprefukta dr. Macciotte preteklo šioboto brez podb*|ast;il\a ponovno preštela glasovnice. Pri tem se je takoj izkazalo, da je priziv utemeljen, saj so ugotovili kar 12 nepravilno ter nezakonito štetih glasovnic. Volilna komisija je namreč prisodila glas celotni listi, čeprav so nekateri volivci bili na njej črtali nekaj kandidatov, kar je sicer popolnoma zakonito. Na ta način sta dva svetovalca nezakonito prišla v občinski svet.
Kakor suno že poročali, se priziv nanaša na italijansko listo »Torre« lin so podpisniki priziva tudi Italijani.
Odbornik Drago Legiša je na podlagi izsledkov preiskovalne komisije ter v skladu z obstoječimi zakonskimi predpisi predlagal, naj se svetovalca Caldi in Veechiet zamenjala s kandidatoma Bonomom in Casellijem z 'iste italijanske liste, iki sta v novi prednostni lestvici pred zgoraj imenovanima.
(Nadaljevanje na 10. strani)
Utopih! is fj(f'ti5le(*
STEVERJAN
V torek preteklega tedna je hiila tudi pri nas in v bližnjem Štmavru huda nevihta. Vsa neurja so letos, livada Bogu, minila brez velike škode, in sicer zaradi tega, ker je obramba proti toči odlično delovala, itako v krminskem okraju in tuidi v jugoslovanskih Brdih. Tam pa, kjer te obrambe še ne poznajo, je toča neusmiljeno klestila, tako zlasti v okolici Ro>nk.
Števcrjanci in Štmavercii se moramo tudi to pot zahvaliti jugoslovanskim obrambnim postajam, da so obvarovale naše nasade pred veliko gospodarsko škodo.
Izlkustva lanskega in letošnjega leta bi morala končno vzpodbudili vse zanikrne kmetovalce v števerjanu in Štmavru in Oglavju, da se vpišejo v krminski konzorcij za obrambo proti toči. Članarina ni talkio V6-lika, da bi je ti ljudje ne zimioglli. To žrtev zahteva že zavest kmeflke skupnosti. To tem bolj, ker čujemo, da se bodo jugoslovanske obrambne postaje pomaknile nekam v ozadje, tako da drugo leto morda ne bodo mogle več zaščititi Števerjana in Štimavra. Zato je pametno, da se naši Ikimetovalci vpišejo v konzorcij in tako omogočijo zgradnjo nove domače obrambne postaje.
Naši dekliški in fantovski krožki so predpreteklo nedeljo in ponedeljek priredili izlet do izvira Soče. Vso pot so veselo* prepevali in se Židane volje vrnili domov. Tudi števerjanci iz srca pozdravljamo začet elk gradnje vodovoda na Osflavju in Štmavru, ker upamo, da ga bodo v najkrajšem čaisu podaljšali do naše vasi.
OSLAVJE
Pretekli teden so končno začeli z gradnjo vodovoda na gorenjem O slavju. Sedaj kop-Ijejo jarke, po 'katerih ipojdejo vodovodne cevi na Oslavje in v Štinaveir. P.> 10 letih moledovanja se približ-uje vendar uresničitev naših želja in naše krvave p otrobe po pitni vodi. Naj se že ob tej priliki zahvalimo gospodu županu dr. Bernarilisu za ves trud, ki ga je imel s pripravami za naš vodovod. Danes je pri teh delih zaposlenih 50 do 60 delavcev.
Pri izikopavanjih so delavci prišli v globini približno dveh metrov do velikega topniškega neiziprožencga izstrelka 'kalibra* 275. Takoj so obvestili podgorsko orožniško postajo, ki je naprosila poveljstvo v Vidmu, naj njegovi strokovnjaki iizsitrelelk odstranijo.
Odislej vozi avtobus št. 8 (Južna postaja, Pevma, Oslavje) po temle voznem redu:
Ob delavnikih: odhod z južne postaje ob 7, 8*, 10*, 12.40, 14, 16.10, 20; odlhod z Oslavja ob 7.30, 8.30*, 10.30*, 13.15, 14.50, 16.40, 20.30.
Ob nedeljah in praznikih: odhod z južne postaje ob 14, 15, 16,' 17.30, 18.30, 20*, 21; odhod z Oslavja ob 14.30, 15.30, 16.30, 18, 19, 20.30* in 21.30.
Zvezdica pomeni, da vozi avtobus doi go-renjega Oslavja in nazaj.
ŠTMAVER
Iz naše vasi se javljamo v Novem listu, ko se kaj zgodi, kar je vredno sporočiti javnosti. Danes nam je stisnila pero v roko smrt moža, Iki zasluži, da se ga spomini tudi
Novi list, saj je bil njegov zvesti naročnik in vneti čitalec. Pred nekaj dnevi smo namreč pokopali našega 59-detnega- domačina Ferija Jožefa, ki je iznenada umrl za srčno boleznijo. Pogreba se je udeležila kljub slabemu vremenu vsa vas, saj je redkokdo izmed vaščanov užival pri vseh tolik ugled in spoštovanje ikot rajni. Pokojnik je bil vesten in vzoren gospodar ter izredno delaven. S s ojo ženo je vzgojili sedem sinov in eno hčerko. Njegova družima je vsa resnično narodno zavedna, odlikuje pa se tudi p'0 lepem krščanskem življenju. Sovaščanom je rajni rad pomagal s pametnimi nasveti, posebno piri zdravljenju živine. Mjed pogrebom je bil hud naliv z vetrom. Kar iznenada pa se je zvedrilo in nad nami sta zasijali kar dve čudovito* lepi mavrici. Teiga lepega doživljaja človek ne bo nikdar ipozahil, vselej pa bo ostal spomin združen s pogrebom našega plemenitega pokojnilka. Pevci so rajnemu zapeli v slovo nekaj žalostink.
Hudo prizadeti družini izrekamo vsi vaščani iskreno in globolko sožalje. Sožalju se pridružujeta tudi uredništvo in uiprava Novega lista.	\
Tudi Štmaverci smo se iz srca razveselili, ko smo opazili, da je začcila večja skupina delavcev 'kopati jarke za polaiganje vodovodnih cevi in z gradnjo vodnega nabiralnika na gorenjem Oslavju. Sodimo, da je prav in lepo, ako se našemu županu dr. Ber-nardisu že ob tej priliki islkreno zahvalimo ter miu čestitamo, da je izpolnil obljuibo, ki nam jo je dal ob raznih prilikah.
ŠTANDRE&
Asfaltiranje našega trga se je v zadnjih dneh začasno zaustavilo, bržkone zaradi pomanjkanja gradbenega materiala. V četrtek preteklega tedna so pa delavci zopet začeli dovažati kamenje na trg, zato upamo, da bo delo šlo odslej hitreje od rok in da bo naš trg v kratkem dokončno urejen.
V žalostnem stanju pa je cesta na sp »udri jem delu vasi, posebno v vročih dneh, ko prah prodira celo pri zaprtih pollknih Sklozi vsako špranjo v stanovanja in nam kvari pohištvo ter hrano. Zato je asfaltiranje tega dela vasi prav tako in morda še bolj nujno kot ureditev trga.
Štandrežci smo z letošnjim pridelkom krompirja zelo zadovoljni. Seme smo si nabavili s Holandskega. Sedaj ga prodajamo po 17 do 18 lir za Ikig. Tudii sena bomo, kakor kaže, letos imeli dovolj in upamo, da nam ga ne bo treba nakupovati, kot smo morali pred dvema letoma. S pridelkom koruze in pšenice pa se letos žal ne moremo pohvaliti, ker jima je škodovalo slabo vreane.
Pretekli teden simo položili k večnemu po^ čitiku 80-letno domačinko Frančiško Zavadlav. Pogreba se je udeležilo obilo domačinov ter znancev iz okolice. Domači pevci so ji zapeli v slovo nekaj žalostink. Pokojnici naj sveti večna luč, njeni družini in sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje.
Preteklo soboto sta si obljubila večno 'zvestobo učiteljica gospodična Beltram Lilijana in trgovec g. Nanut Danilo. Novo-poročencema želimo obilo božjega blagoslova na novi življenjski poti. Čestitkam in voščilom se pridružuje tudi uredništvo Novega lista.
IZ RONK
V nedeljo smo pokopali mehanika Hum-berta Blažiča, ki je bil zaposlen v tržiškili ladjedelnicah. Pogreba se je udeležilo obilo občinstva, iker je bil pokojnik kot vesten in sposoben strokovni delavec od vseh spoštovan. Z obilno udeležbo so pa hoteli ljudje izraziti tudi globoko sožalje hudo prizadeli družini.
Mladega moža je njegov oče Anton našel v' noči med petkom in soboto doma v mlaki krvii. Njegovo mladlo ženo, s katero se je
1.	1950 poročili, je nato policija aretirala. Našla jo je na domu staršev pri Vižintinih v Dolu. Odpeljali so jo najprej v tržiško bolnico, nato pa v goričke zapore.
Pokojniku naj sveti večna luč, njegovim preostalim, zlasti hčerki Mariji in očetu, pa izrekamo iskreno sožalje.
DVA POGREBA
Preteklo soboto so na goriškem pokopališču položili k večnemu počitku 44-letno po-strežniico na Slovenskem učiteljišču. Pokojnica je bila vestna in dobra uslužbenka in je biiila zelo priljubljena pri dijašt.vu ter spoštovana od ravnateljstva in profesorjev. Naj ji dobri Stvarnik bogato poplača njeno zvestobo do slovenske šole in nalklonjenost do profesorjev in slovenske mladine.
Isti dan so pokopali tudi 514etnega mehanika Ivana Čampo, ki je bil zaposlen v livarni .Safog v Stiražicah. V njej je v zadnjem času opravljal naporno in odgovorno službo nočnega čuvaja. V četrtek se je odpeljal po opravilih v Gradišlkio. Ko se je vračal proti večeru na novem motornem vozilu domov, se je smrtno ponesrečil pri Marijini kapelici ob soškem mostu.
Pokojniku naj sveti večna luč, njegovi gospe in trem otrokom ter drugim sorodnikom izrekamo iskreno in globolko sožalje.
NEPOTRERNA VARČNOST
V Gorici je zelo živahen ipromet s'kozi predor pod gor iškim gradom. Tudi dosti pogrebnih in drugih sprevodov se vije skozenj.
Spričo tolikšnega premikanja oseb in vozil je pa čudno, da največkrat popolnoma zgine v njem tudi razsvetljava. Ljudje tavajo skozi temni predor, itipajo in se trkajo, vozači zvonijo in trobijo.
Če ne bo županstvo poskrbelo za boljšo luč, se bodo v predoru zgodile še velike nesreče.
ZLATA MAŠA
V Škrbini, kjer že dolgo let pase svoje ovčice, je praznoval konec julija zlato mašo č. g. župnik Štefan Posarelli. Zlatomašno daritev je slavljenec opravil v rodni vasi, v Avčah. Še vedno mlademu in vedremu zlato-mašnilku želi uredništvo Novega lista obilo božjega blagoslova v njegovem duhovniškem poslanstvu med1 dobrim in vernim slovenskim ljudstvom.
IZVAJAJTE ZAKON!
Vsi se vedlno bolj pritožujejo zaradi ropota, ki je ponoči in podnevi čedalje hujši. Oblastva bi kmalu naredila red, če bi sodnija dosledno izvajala čl. 659 kazenskega zakonika, ki določa do trimesečno ječo in do 25 tisoč lir denarne kazni za k a liill c e nočnega imiiru. Z denarno kaznijo od 8 do 40 tiisoč lir se kaznuje tudi, kdor izvršuje na protizakonit način aili proti naredbam oblast ev kak poklic, združen po navadi s hrupom.
IZ ČEDADA
Odkar se je zanimanje za Kozico ipo odločnem nastopu nadškofa nekoliko poleglo, je postal predmet kramljanja po gostilnah in kavarnah načelnik naše sodnije Zuocarella. Prestavljen je menda v Trst.
Čeprav nihče ne vipraša za/klaj, vsi dobro vedo za pravi vzrok njegovega »povišanja«. Spomin namjj 'bo ostal še dolgo med nami in o njem bodo še mnogo govorili v Čedadu in okolici. Zlasti si ga bodo zapomnili Slovenci ob Nadiži, iki so po njegovi zastlugi zgubili vse zaupanje v pravico. Spominjali se ga bodo vsi, 'ki so imeli v zadnjih letih z njim opravka na sodniji, še bolj pa njegovi prijatelji od »komitata za obrambo vere in domovine v nadiSkih dolinah«, zlasti pa še zapeljanci v Kozici in drugod. Ti se bodo še dolgo praskali za ušesa, ko bodo premišljevali, ikolilko »koristi« jim je prinesllio njegovo prijateljstvo.
Čedadci smo se oddahnili, ko smo zvedeli veselo novico o njegovi premestitvi.
V preteklih letih je odbor za tujski promet prirejal avgusta na produ Nadiže razkošen festival s čarobno razsvetljavo, plesom, petjem in folklornimi prizori.
Kljub temu, da je vrelo za to priliko v naše mesto veliko tujcev me le iz Furlanije, ampak tudi iz sosednih dežel in celo iz Koroške, je bil Binanični uspeh zmerom jak« sl ab.
Odbor je moral vedno poklicati na pomoč blagajno občine.
Ko je letos odbor spet sklical na sestanek svoje člane, občinske predstojnike in večje trgovce, da bi se dogovorili o festivalu, se Diihče ni hotel obvezati, da bi kril priman-kljaj in zato je festival odpadel.
Tem lepše pa je letos uspel praznik mestnega zaščitnika sv. Donaita mučenika. Na ta dan je največji čedadski »senjan«. Kakor
Pred pol stoletjem so v Trstu in okolici radi igrali na karte, ki so nosile na zadnji strani geslo, ki kaiže še danes na veseli in dobrodušni značaj tržaških ljudi. Geslo je bilo natiskano v tržaškem narečju: »Goto de bon vin ga coragio e da morbin«. »Kaplja dobrega vina daje srčnost An veselost.«
Vedno je 'bilo tako, da je Tržačan raje hodil na »fraje« v lepo in hladno okolico, kakor da bi se ogreval za prepire in vojne. Puška in sablja mu nista nikdar dišali. Vendar so bili pred sto leti tudi po Tržaškem laki časi, da so junačili s starimi kresilniki in- se šli vojake tudi zares. Pa naj vam o listih letih kaj povem (bolj za zabavo in kratek pouk kot za pogum.
»GRMI ŽE MESTO, TRG IN VAS VEN K PRAPORU NA PLAN!«
Tako so po Vodnikovem besedliilu pevaili brambovci ko so prvikrat — v Napoleonovi dobi — tudi po kraških vaseh okoli Trsta ustanavljali brambovske bataljone.
Po miru v Bratislavi Jeta 1805 je Napoleon Avtsrijo popolnoma ponižal in tako zananj-
naivadno je itudi letos opravil pomtifikalno sv. mašo iin birmal videmski nadškof.
Nad pastirja so sprejeli na igrišču katoliških organizacij zastopniki mesta, vseh civilnih ter vojaških oblastev in obilo občinstva. Po pozdravnih govorih je nadškof blagoslovil moderno igrišče in nato še posebno pohvalil kanonika Perinija, graditelja prelepega igrišča.
Popoldne je bila običajna slovesna procesija z glavo mučenika sv. Donata.
MATAJUR
Vas Matajur je romantično gorsko naselje, iskrilo med košatimi kostanji in hrasti in ležeče 954 m. nad morjem pod glavo Matajurja, očaka naših gora. Naselje je zelo staro, ker sega še več ko do leta 1000 ,po Kristusu.
Ustanovili so ga gozdarji, ki so se tam gor naselili v starih časih, ko je bil Matajur pokrit s košatimi gozdovi.
Še dandanes nosi večina Matajurcev priimek Go/njalk, ki je izšlo iz besede »hostri-jak1«. V vasi stoji stara, večkrat predelana cerkev sv. Ivana Krstnika, ki je bila zgrajena po letu 1000 in posvečena od škofa Julija Aspergja iz Caorle 1. 1516. Spadala je pod župnijo Sv. Petra Slovenov; oskrboval jo je najprej kaplan, nato vikar, 'letos pa je bila povzdignjena v žujpnijo. Leži brez dvoma na naijvišji točki vse videmske nadškofije. Pod njo spadajo tudi naselja Lozac (851 m.) in Peikunje (773 m.) in Strmica. Gora Matajur ali »Velika baba« (1643 m.) je najr bolj privlačna točka za turiste. Z nje vrha uživaš lahko nepopisno lep raizgled od Triglava do Jadranskega morja, od Koroške do Benetk. Z vrha našega Matajurja se je longo-bardski kralj Alboin zaljubil v furlansko Tav-nino. Na vrhu te gore je bil mejnik Benečije in Aivstrije in je sedaj mejinlik med Italijo in Jugoslavijo.
Tjagor so že v starih časih radi zahajali
šal njeno vojsko, da se je stopila ko sneg na soncu. Na Dunaju so pa dobro vedeli, da bo zmagoviti francoski cesar v kratkem še zatrobil na bojni pohod proti avstrijski monarhiji. Zato je cesar Franc sklical na Duna j posvet za ustanovitev deželne hrambe. Saj so vedeli, kako so se Španci, združeni v ljudsko vojsko, krepko upirali Napoleonovim maršalom.
Podobno vojsko je imel v mislih tudi cesarski patent z dne 9. junija 1808, ki je ukazoval, naj se po vseh avstrijskih deželah snuje deželna hramba ali črna vojska. Do-ločeno je bilo, da mora vsaka kresija (okraj) postaviti po dva, večje pa kar po pet bataljonov brambovcev. Valentin Vodnik je za pogum slovenskim brambovcem napisali kar !k!njižico »Pesmi za brambovce.« Medalje pa ni prejel.
Poveljnik deželne hrambe za Notranjo Avstrijo in Primorje je bil nadvojvoda Janez. Leta 1808 je prišel osebno v Trst in dal nalepiti poziv v treh jezikih, naj se fantje in možje vpisujejo k brambi prostovoljno. To prostovoljstvo je pa bilo take vrste, da
razni turisti in talko je tudi današnji.
Iz Čedada greš lahko s potniškim avtom do Sovodnije; od tam prideš v dveh uraii do vasi in od nje v nadaljnjih dveh na vrh. V zadnjem času so zgradili pot do Stranice in od tam se lahko pellješ z. avtom ali motorjem. V pol ure si na vrhu.
V Matajurju najdeš v moiderno urejeni gostilni tudi udobno prenočišče.
Tudi to vipliva na turiste, da se v vedno večjem številu vzpenjajo na našo goro. Skupina potnikov iz Čedada se je v preteklem mesecu pozanimala tudi za dve jami, ki ležita nad Pekujem, »Veliko jamo« in »Malo peč«, in ju je temeljito preiskala. Opremljeni s potrebnim orodjem so se spustili v »Malo peč«, ki je zelo globoka.
Po dolgem in trudopoilnem raziskovanju in kopanju so v tej jami našli več prazgodovinskih predmetov, med katerimi velik zob neke prazgodovinske živali iz tercijalne dobe, ka|klor sodijo strokovnjaki. Zob bo radovednežem in strokovnjakom na razpolago v čedadskein muzeju.
IZ RARLJA
V rabeljskem ruidniku se je preteklo soboto smrtno ponesrečil rudar Alojizij Man-cuso s Predila. Ko je s kladivom tolkel po rudi, se je nanj usul težak kamen, ki ga jc čisto zasul. Tovariši so ga sicer izivlekli izpod kamina, a pomagati mu niso več mogli, ker mu je ogromna teža kamna adirobila hrbtenico ter povzročila druge težje poškodbe.
V torek preteklegai tedna so imeli naši rudarji zborovanje, na katerem se jim je predstavila novoizvoljena notranja komisija. Delavstvo je izrazilo svoje nezadovoljstvo, ker je tehnično vodstvo rudnika premestilo -mnoge strokovne rudarje k delu na prostem, medtem ko so bili doslej zaposleni v notranjosti rudnika. Delavstvo zahteva, da se ti kopači zopet vrnejo k svojemu staremu delu ter da se obnovijo vsi varnostni ukrepi, ki so potrebni, da se preprečijo take nesreče, kot so se dogodile v belgijskih rudnikih.
se je sam poveljnik Janez pritožil v uradnem oklicu, da posebno na Tržaškem in Goriškem brambovce »po sili love, inu de ta lov, ktir je že sam na sebi čez cesarske postave, še ni opuščen.«
Počasi sta pa grofa Thiurn in Brigido le nabrala prostovoljno in z lovom na Tržaškem tri bataljone iin dve četi. Eden od teh treh, in sicer najmočnejši, štel je 500 mož, je bil sestavljen iz Brežanov in Kraševcev. Poveljeval mu je stotnik Frank oisberg.
Ta vojaščina sprva ni nič kaj preveč vlekla, ker je že sama po sebi močno poudarjala razliko med stanovi: v črno vojsko so namreč morali iti samo revnejši sloji, tako nameščenci, delavici, dninarji, na kmetih pa tisti, ki so imeli manj kot pol grunta zemlje. Vendar so vojaška oblastva upala, da bo fante vlekla k puškam pisana oprava in navdu-ševalne vojaške popevke.
Oblekli so jih v sive hlače do pod kolen, da so bile podobne onim pri domači kraški noši. Jopič do pasu je bil zelene barve in imel rdeče našive, na glavi so okolličanski slovenski brambovci nosili velikanske črne širokokrajne klobuke z močno navzgor privihanimi krajci. Na vrhu je čepela helo-rde-ča kolkarda in šop zimzelena.
( Dalje)
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
tosli
m. z.
Vsa svetovna javnost je zadnji mesec pretresena sledila žaloigri nesrečne ameriške matere, ki so j ugrabili komaj mesec dni starega otroka. Zgrozili smo se, ko smo brali, da je ugrabil im umoril o r. -ka mlad šofer, sam poročen in oče dveh otiok. Da ga toliko časa niso odkrili, je bilo krivo prav to, da je bil normalen človek, hišni posestnik s poklicem in oče dveh otrok. Kdo bi ga bil mogel osumili? In kdo bi si bil mislil, da bo tak človek zmožen, le da dobi dvatisoč dolarjev, ubiti nedo ž.iegn otroka, k je komaj začel živeti, in da bo tako tvegal smrt na električnem s'olu?
Mno, m se zdi to nerazumljivo in menijo, da tnora biti nesrečnež blazen. Ni izključeno ,da je res. A še bolj verjetno je, da je čisto normalen in pri pameti, in da je napravil svoj gnusni zločin samo iz pohlepa po denarju. Potreboval je dva tisoč dolarjev in je mislil, da jih bo tako najlaže zaslužil. Prav gotovo bi ga ne mogli prišteti med posebno bistre ljudi, a tudi blazen najbrž pi bil. Napravil si je načrt, da bo ugrabil kje kakega otroka, in ko se mu je ponudila priložnost, ga je izpeljal. Napravil je le to napako, ki jo pravzaprav napravijo vsi zločinci, da merijo inteligenco drugih ljudi po svoj lastni pameti. Resnično inteligenten človek skoro nikoli ne bo napravil zločina, ali vsaj ne tako strašnega, ker ve, da se ne obnese. Zločinec s preprosto pametjo pa precenjuje svojo zvitost in podcenjuje sposobnosti in razumske zmožr.osti policije in drugih, katerih naloga je, najti zločinca in. ga izročiti sodišču.
Zločin, ki ga je napi av.il ame. iški šoier Lamar-ca, ko je ugrabil in umoril otroči ka Weinbergerje-vih, se ni porodil niti iz bolnih možganov niti iz patoloških nagnenj, ampak iz določene m selnoiti današnjega časa, to je, iz materialističnega gledanja na življenje. Iz tiste miselnosti, ki vidi v dolarju boga in ki sta jj avtomobil in hladilnik višek zemeljske sreče. Taka miselnost je dandanes zelo razširjena ne samo po Ameriki, ampak tudi pr j nas. Koliko ljudi srečamo vsak dan, ki vidijo v Ameriki nebesa na zemlji, ip sicer pe zaradi kakih političnih ali duhovnih vrednot, ampak zavoljo tega, ker mislijo, da je tam mnogo laže priti do avtomobila, hladilnika in hiše kakor povsod drugod. Koliko takih ljudi smo ime i p iožnost spoznati zadm a Jela v Trstu pa žalost tudi med Slover.ci. Med' njimi so bili mpogi, ki so radi udrihali čez komunistični dialektični materializem ip se rklit e.'ali na k ščanjk? ip druge duhovne vrednote, kateie so pa dejansko sami zan.kali, ker so videli resm čpe p ave vrednote povsem drugje. Bolj kot krščan kega Boga so častili in častijo v svojem srcu drugega, mrzlega b > ga: dolar z njegovima simboloma, avtomobilom in hladilnikom. Ali ste že videli fotografije, ki jih pošiljajo slovenski ljudje iz Amerike po prvih šestih mesecih ali enem letu? Vsa družina je pobožno zbrana okrog avtomobila, kupljenega iz dru e ali iz tre tje roke, 'ali okrog hladilnika, in iz njihovih obrazov žari radost: uresničil se je nj'hov majdražji sep. In koliko ljudi je pri nas in na žalost vsepovsod po Evropi ip po svetu, ki čutijo enako ip ki se jih loteva ob pogledu na fotografijo takih srečnih lastnikov avtomobila ali hladilpika sama zavist ip ne morda pomilovanje.
Vpisovanje v šolo Glasbene matice bo trajalo od 1. do 8. septembra, ip sicer v šolskih prostorih ulica R. Manna 29, tel. 29-779, dnevno od 9. do 12. ip od 16, do 18. ure.
Pouk se bo pričel v ponedeljek, 10. septembra. V šolskih prostorih dobite vsa potrebna navodila.
Poučujejo se: klavir, harmonika, vsi orkestralni instrumenti ter pa.uk o glasbi (teorija, solfeggio, harmonija).
Sprejemajo se tudi prijave za sodelovanje v pevskem zboru in orkestru.
Ravnateljstvo
MATERIALISTIČNA MISELNOST
Ti nesrečneži, bodisi v Ameriki ali tu, me vedo, da jih ima v obl alti pajhujši materializem. Mo.da se jim še sanja ne o tem. Mo da hed jo ob nedeljah k maši in obsojajo materialistično komunistično dialektiko, ki ne priznava božje Previdnosti v sve.ov-nem dogajanju in življenju posameznika, ter se ima-,o sami za ljudi, polr.e idealizma in krščanske čednosti. V resnici pa so morda mnogo večji materialisti kakor mars'kateri komunisti pridiguječi dialektični materializem, ki so pa dejansko piavi idea i-sti, pripravljeni trpeti ip. umreti za svo.e ideale. Med tistimi, ki se stalno sklicujejo na svoje krčanske ideale, je pa malo takih, ki bi bili tudi v resnici pripravljeni zanje umreti. Ljudje, ki veru.ejo v dolar ip častijo hladilnik in avtomobil iz druge roke, nimajo niti toliko idealizma, kot ga ima prepričan komunist. Njihova srca so mrzla kot stepe hladilnika. Zanje ni domovine in ne ljubezni do staršev ali drugih domačih. Z največjo lahkoto pretrgajo vse vezi, ki jih vežejo na domovino in na domače, in hite v »novo domovino«, v domovino denarja, nad katero vlada mrzli bog: dolar.
In potem se zgodi, da kak zagrizen častilec tega boga kljub vsem maporem slučajno ne more priti z lastnim zaslužkom do avlomcbila ali hladilnika. Zato se čuti r.esiečpega. Kot obreden je ob misli: »Zakaj imajo hladilnik ali avto drugi, jaz pa ga nimam?«
Kaj brani materialistu, da si ne skuša pomagati, kot si je skušal Lamarca? Strah pred krščanskim Bogom ne, ker ga smatra za nekoliko pootročenega starca, dobrega samo za o roke, ki ne zna več vladati modernega sveta, im je zato odstopil svoje mesto bogu dolarju. Etika in kultura tudi ne, ker etično mu je le tisto, kar prinaša korist, ku -turi pa se posmehuje ip jo zaničuje, smatrajoč jo za kratkočasje naivnih ljudi. (S kakim prezirom gleda častilec boga hladilnika pa častilca muz!). Zadržuje ga samo strah pred policijo in pred izgubo ugleda ali pa njegova inteligenca. Kdor pa misli, da je- bolj prebrisan kot policija, si pač privošči, kar si želi, v prepričanju, da ga ne bodo odkrili.
To je materialistična miselnost, ki je pravzaprav hujša od vseh materialist.čnih ideologij, ker j,e za takega človeka merilo vsega samo še njegova osebna korist.
Iz vernikov mrzlega boga dolarja izhaja vse pro-slulo ameriško gapgstrstvo in častilec tega bog i je bil tudi ugrabitelj malega Petra. Mnogi sicer pe gredo tako daleč kot Lamarca, a bolj iz strahu pred kaznijo kakor iz etičnih razlogov. Kult dola -ja napravlja iz ljudi neljudi.
KULTURNE VESTI
Umrl je najboljši sodobni nemški dramatik Bertold Brecht. Napisal je celo vrsto dram, ki jih u-prizarjajo po vsem svetu. Star je bil šele 58 let. Zadela ga je kap. Najbolj znano njegovo delo je »Opera za tri groše«.
* * *
Slovenski slikar Riko Debenjak je dosegel lep uspeh pa četrti mednarodni Bienpali sodobne barvne litografije v Cincinnatiju. Neko njegovo delo je bilo odkupljeno za ameriški Muzej sodobne umetnosti, dve drugi litografiji pa bosta razstavljeni v raznih ameriških mesiih do leta 1958. Odkupljena litografija je bila reeroduc rana tudi y razstavnem katalogu, ki je vseboval le osem reprodukcij najboljših del.
A A A.
V Ljubljani je odprta razstava kitajske uporabne umetnosti, tkanine umetniškega izdelka in tiska ter drugo.
„• • *
V Dabrteši vasi pri Sent Petru v Savinjski dolini so odkrili novo rimsko grob šče. V grobovih so našli bronaste zapestnice ter glinasto ip stekleno posodo.
A A A
Mladi pisatelj Lojze Kovačič, ki je povzročil pred kakim letom dni precejšnje zg:až:nje, ker je objavil v nekem slovenskem listu pod svojim imenom novelo, o kateri se je izkazalo, da jo je samo prevedel iz angleščine, je prebolel sramoto in spet piše. Zadnja številka ljubljanske revije »Beseda« objavlja neko njegovo novelo na prvem mestu. Dokaz več, da se pa svetu vse pozabi.
* * *
Naprave jugoslovanskih filmskih podjetij so z .-starele. Za njihovo modernizacijo bi potrebovali 5C0 tisoč dolarjev. Primanjkuje jim predvsem modernih snemalnih kamer.
* * *
Na Bripjevi gori nad Zrečami na Štajerskem* so odkrili grob iz prazgodovinskega časa, prazgodovinske grobove pa so odkrili tudi v Kranju.
* * •
Pri Plitvičkih jezerih na Hi vaškem je bil te dni prvi festival pecp 'kov iz vseh dežel Ju gosi avl e. Udeležilo se ga je štiiideset pesnikov. Odslej nameravajo prirejati tak festival vsako leto.
A * *
S Kitajskega se je vrnil Slovenski oktet, ki je že večkrat nastopil tudi v Trstu. Na Kitajskem je gostoval šest tednov in doživljal velike uspehe. Z oktetom je potovala in nastopala prvakinja ljubljanske Opere Vilma Bukovčeva, ki je dobivala po vsakem nastopu tudi nešteto ženitvenih ponudb. Mladi kitajski ljubitelji petja bi jo bili najrajši obdržali kar tam.
* * *
V Jugoslaviji' so nekateri zelo zagovarjali koprodukcije s tujimi filmskimi podjetji. Izkazalo pa se je, da niso donosne, ker imajo jugoslovanska podjetja od njih več zgube kot koristi.
čelO’ Utolot &a ivdetol vfi&menik ltya faudna
Nabrežinski rojak, kipar Celo Pertot, ki živi v Stockholmu, bo napravil še letos načrt za spomenik pes.niku Igu Grudnu, ki bo stal na glavnem tngu v Nabrežini. Pobudo za postavitev spomenika je dal nabrežinski občinski odbor.
Celo Pertot je imel velik u peh s svojo nedavno razstavo na Dunaju. Tedaj so pisali o njem mnogi ■nemški, švedski in dr ugi lis i ter prinašali reprodukcije njegovih del. Lahko rečemo, da si je mladi kipar s svojimi razstavami v Rimu, v Jugos'avi I in na Dunaju utrl pot do mednarodnega priznanja.
Ob koncu letošnjega leta in v prvih mese ih prihodnjega bo priredil razstave na Danskem, v Nemčiji, Holandiji in na Angleškem.
MARJAN KOS JE PEL NA KOROŠKEM
Pevec Marjan Kos, ki je po svojih radijskih koncertih im po naslopih na s oven k h kulturnih prireditvah na Tržaškem močno priljubljen, med tukajšnjim slovenskim občinstvom, je imel pretekle tedne več pevskih nastopov pa Koroškem. Kot poroča ema izmed zadnjih številk koroškega s’ovenskega lista »Naš Tednik - Kronika«, je prof. Marjan Kos s svojim mogočnim glasom veliko pripomogel k u-spehu lepe slovenske kulturne prireditve v St. Janžu v Podjuni, kjer so uprizorili opereto »Svatba
Miklove Zale«, ki jo je zložil Anton Nagele, župnik na Koroškem. Omenjeni list je ziapisal:
»Posebno pa je povzdignil prireditev dobrodošli gost iz Trsta, prof. Marjan Kos, bivši član ljubljanske Opere in sedanji stalni solist tržaškega slovenskega radia. S krepkim, v vseh legah barži mastim glasom nam je odpel nekaj težkih slovenskih umetnih pesmi, kot »Mornarja« im »Kam«, a po premoru še »Pojdem na prejo« ip y spomin pa žrtve zadnjih vojn »Prišla je pomlad zelena«, ki je marsikomu privabila solze v oko. Njegov gromki glas je skozi odprta okna dvorane odmeval itudi ven, na ložamska polja in mimoidoči so se strme ustavljali in prisluškovali. Ploskanja ni hotelo biti konec in prof. Kos je moral dodati še nekaj pe.mi. Bil je to p-azpik slovenskega bratstva in edinstva v naši lepi r.iarod-mi in umetni pesmi«.
Kot smo zvedeli, pa je pel prof. Marjan Kos tudi še v nekaterih drugih krajih na Koroškem, n pr. v Železni Kapli. Povsod je navdušil ljudi.
Veseli smo uspehov priljubljenega našega pevca ip zlasti še utrjevanja kulturnih vezi med Slovenil na Tržaškem in Koroškem. Verjetno niso bile te vezi še nikoli v zgodovini tako žive ip močne, kot so zdaj.
GOSPODARSTVO
Vrtnar v septembru
Septembra navadno ne manjka dežja, zato zalivanje ne detla poaelbnli/h skrbi, vendar je prav, da je zalivalnik vedno pri rokah. Zalivamo pa predvsem zjutraj, a z manjšo količino vode kot avgusta. To* velja, če ni suše, ki je pa septembra navadno ni.
V tem mesecu sejemo špinačo za jesensko rabo. Za površino 10 m2 rabimo 5 dkg semena; večja /količina je potrata. Priporočljive aorte so: orjalška »ViirofiJiy<(, nemška ».špika« in francoska »Loreley«. Sejemo nadalje motovilec: za 10 in2 zadostuje 20 gramov semena. Sedaj je tudi čas za setev zimske solate, /ki jo bomo pozneje presadili in ki naim bo dala spomladi trde glavice. Priporočljiva sorta je 'neimlkia »bubikopf«, a tudi stara soirta »Nansen« je še na mestu, kakor tudi »kraljica majnilka«. Če hočemo imeti mlado solatico še pred zimo, bomo sedaj sejali »ljubljansko ledenike«. Sedaj je tudi čas za setev vnzotinov aili zgodnjega kapusa, ki nam bo dal glave od ikonca aprila do Ikon-ca junija. Priporočljive sorte so: »ekspres«, ki je najzgodnejši, malo poznejši, »etamipes« in še bolj pozno »volovsko srce«. Nekateri sejejo tudi »brunšvišlki ka-pusrt ter od sort ohrovta (vrzot) vrsto »ulmski« ali »zgodnji iz Astii«, Iki da zgodaj spomladi sicer drobne, a trde glavice. Še vedno labko sejemo vrtni ikorenček (Nantes), peteršilj, radič, por, mesečno redkvico, črno redkev, repico, krešo in predvsem belo zgodnjo čebulo.
Septembra presajamo še vrzote — ohrovt, broiklje, glavnato solato, endivije, proti koncu meseca pa bomo kačeli saditi rožnati česen in afriško čebulo.
.Seveda moramo sadike pletii; kapusu, cvetači, ohrovtu, broklja.m iin tuidli endiviji moramo pognojiti z zalivalnim gnojem, to je z gnojnico ali pa z v vodi raztopljenimi solitri. Takoj po gnojenju povrtnino ndko-liko prigrebeimo.
Glede borbe proti raznim škodljivcem pa tole: proti polžem se borimo z zastrupljenimi otrobi, proti uišern z »nicoloin« in drugimi sredstvi, ki smo jih že večkrat našteli.
Islto sredstvo služi tudi proti raznim gosenicam na repi, kapusu, cvetači, ohrovtu itd. Paradižnike še vedno napada peronospora in je zato še vedno na mestu škropljenje ali z asporjeim ali z raztopino modre galice in apna ter z raztopljenim prahom »Caffaro«.
Cvetličar ne sme pozabiti, da napada peronospora tudi Iklrizainteme ali vahtnice, katere je tudi potrebno škropitii. Krizantemam boimo morali razredčiti cvetno popje. V ogradnice (ikasone) sejemo drobnocvetne begonije, verbene, rezedo, gailardijo, lobelio in mimulus. S potaknjenci (Ikjljučmii) razmnožujemo gorečke-geramije (pelargonije), salvije, verbene, polnocvetne petunije, lan-tana, pilutmibago 'kakor tudi coleus.
DOBRO VINO V DOBRE SODE!
Bliža se trgatev in zato morajo biti sodi pravočasino pripravljeni. Ti morajo biti predvsem zdravi. Ne zanašaj se na to, češ da je bilo zadnje vino jot a v dobro.
i Naši vinogradniki se morajo predvsem bo-iiti s posledicami treh liib, >ki jih prevečkrat imajo sodi: preobilnim vinskim kamnom ali graimpo na sodih in s plesnivimi ter kislimi sodi. Te hibe prevečkrat znatno znižajo vrednost vina, 'ka'kšenkrat vrednost celo sploh uimičijo in ni vino godno niti za kis.
Preobilni vinski kamen na dogah
Vino v sodu odloži med zorenjem mnogo soli na doge, 'ki jih zato pokriva nelka skorja. Cim več let ta skorja ni bila odstranjena, tem debeljejša poisltane. Ta skorja ,a'li gramiipa je sestavljena predvsem iz vinske soli, to je iz usedline vinske kisline. Če je skorja vinske soli tanka in zdrava, to je, če se kristali lepo bliščijo po vsem sodu, nima vinski kamen nobenega ne dobrega ne slabega vpliva na vino. Če pa je skorja debela — četudi /jdrava — vpliva 'kvarno na kipenje mošta ali mladega vina, ker ne dopušča zraku do vina in s tem zadržuje kipenje.
Prevečkrat pa se zgodi, da vinsiki kiannen na dogah napade posebna glivica, iki ga razjeda. Tako nastanejo snovdu ki zelo kvarno vplivajo na vino. Če la pojav opazimo pravočasno, je mogoče vino še rešiti, drugače pa postane grenko in motno ter popolnoma neužitno. Taikeinu vinu pravimo zavrelica tor ni več dobro ne za žganjelkuho ne za kis.
Zato bo dkrbni kletar strogo pazil, da ne bodo imeli njegovi sodi stare grampe. Najmanj, kar moraš storiti, je, da pred uporabo razsvetliš notranjost soda ter ugotoviš, kakšna je grampa. Če je ni veliko in se lepo blešči po vsem sodu, je ta za silo dober.
V
ortni pregled j
KOLESARSTVO
Ob zelo neugodnem vremenu se je v Kopemlha-genu zaključilo cestno svetovno prvenstvo. Krožna proga v Ballerupu pj nudila posebnih težkoč, saj se je vila povsem po ravnini. Zato so prišli nai svo, račup šprinterji. (Med 'amaterji ni prišo do nobenega resnega pobega in je tako prišlo tik pred končni cilj kakih 40 kolesarjev. Najhitrejši je bil Nizozemec Mahn, ki je na cilju prehitel Belgijca Vepougstrata in iojaka Bu!sa ip tako osvojil na lov svetovnega prvaka za amaterje. V nede'jo so se pa za isti naslov pomerili profesiopak i. Največ možnosti za zmago je imel Van Stenbergen, saj je krožna proga bita kakor nalašč ustvarjena zapj. Niti tu ni bilo med1 dirko velikih presenečenj im se je šele na koncu zbrala skupina kakih 12 kolesarjev, od ka e-rih je le devetim uspelo dospeti skupno na cilj1. Kdor je bil tediaj v ospredju, je imel največ možnosti za zmago, kajti cesta je bila zelo ozka. Popovno se je z odločnim naskokom uve'javit Van Stepbergen. Znani >*Rik« je že pred sedmimi leti osvojil marvirič-no majico, a takrat so tvorili prvo skupino le tr -je dirkači. Tudi letos se je pokazala velika premoč Belgijcev, saj so zasedlli 1., 2., 4., 5. ipi 6, mesto. Na
3.	mesto se je uvrstil! Nizozemec Sofrulte. Italijani so močno razočarali. V ponedeljek pa so se začela na dirkališču Ordrup izločilna tekmovanja v zasledovanju in hitrostnih vožnjah ter vožnjah za motor-nrni voziili.
VESLANJE
Na Blejskem jezeru so se slovesno končala tekmovanja za 3. evropsko veslaško ž nsko prvenstvo. 'Letošnje tekme so jasno pokazale, da se je tia športna panoga tudi rrerl ženskami zelo okrrp la in p*i-znati je treba, da ruske veslavke niso več v tem športu neprekosljive, :aj so se mo ale zadovoljiti samo s tremi prvmi mesti, za kute a ro se morale ihudo boriti. Sovjetska zveza, ki je na dveh pre š-njih prvenstvih zasedla vsa prva mes a, 'e tok a
Bolje bi pa bilo, da bi tudi to grarnpo odstranil. Če pa opaziš, da je grampe mnogo jo moraš na vsak način ostrgati; to tem bolj, če opaziš, da je na kakšnem mestu temna, kar je znalk, da tam že deluje glivica, ki razjeda viinslki ikamen. Taik sod moramo ostrgati do lesa, oplahnili z mrzlo vodo, potem pa ga lem dl ji to oprati z vrelo vodo in navadno sodo. Raztopi po 1 kg sotde v 10 litrih vrele vode. Nato sod oplabni z navadno, mrzlo vodo, v kateri si raztopil nekaj žveplene kisline: (1/2 kg žveplene kisline v 10 } it rib vode). Koinčno sod še nekajkrat oplabni z navadno mrzlo vodo', posuši in zavžve.plaj. Neposredno pred uporabo pa sod ovini, kar napraviš z raztopino vri.de vode, v kateri slkiuliaš gro/dne tropine. Še bolje je, če raztopiš v navadni, mrzli vodi sol vinske kisline in s to> raztopino zmočiš vse doge. Ko je to opravljeno napolni sod z moštom ali miladiim vinoim. (Nadaljevanje)
TOVARNA
iPtmcic
KRMIN - CORMONS TELEFON ŠT. 32
Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo.
morala kloniti v dveh disciplinah, kar dokazuje, da se žensko veslanje uspešno razvija tudi v drugih evropskih državah. Rusinje so zmagale v četvercu s krmarjem, v sculk-četvercu ih V osmercu. V double-scutlu je zmagala Češka, v skifu pai Nemkini^a Ssholzova. Na koncu lahko upravičeno rečemo, da so bila tekmovanja za žensko prvenstvo pajllepša ter najidostojnejša priprava pa evropsko veslaško prvenstvo za moške, ki se je začelo dlanes in ki je doslej največja šporina priieditev v Sloveniji.
PLAVANJE
Avstralski plavalki Fraser in Crapp S 'a znova presenetili svetovno športno javpost, Ico sta na tekmovanju v Townsvillu dosegli uspehe izredne važnosti. Fraserjeva je preplavala 110 y prosto v 1’33”3, njen medčas na 100 y pa je bil 5f»”9. Crappova pa je pa 440 y dosegla čas 4’52”4, ki je za 13 in pol sekunde boljši od njenega prejšnjega svetovpega viška. Tudi medčasi pa 400 m, 220 y ipi 200 m so svetovnega pomena. Crappova je že v prejšnjem tednu neuradno potolkla zgoraj omenjene rekorde in zato vzbudila veliko pozornost. Omepiti moramo, da je Crappova svetovna prvakinja pa 800 m in na 880 y.
Znano je, da so trudi Nizozemke vztrajpe plavalka, in tako je v prejšpjem tednu mlada Kosterjeva preplavala razdaljo 1500 m kot še nobena ženska na svetu, ter s tem pokazala, da je pajrespejša Jcapdi-datinja za zlato kolajno.
VATERPOLO
V Budimpešti so se zaključile Vaterpolske tekme svetovnega pomena ,saj so se jih udeležila v. a pa -fcoljša evropska državna moštva (Madžarska, Jugoslavija, Romunija in lta'ija). Odločno so zmagali Madžari, ki so jasno pokarali, da j h 'bo težko premagali v Melbournu. Jugoslavija1, ki se je uvrstila na drugo mesto, je izgubila najlepšo prilito da prema a olimpijskega prvaka. Na kontu p-vega polčasa so vodili Jugoslovani, toda Madžari so nato z ostrimi napadi izenačili ter kasneje prišli v vodstvo. Ro-nunii so se dobro izkazali. Italij pom pa pi š’o, kot so si obetali. Zadnje mes'.o je zasedla Nemčiji-
TAD
...TODA TUDI NJEGOV RHUN 3EI ODPOVEDAL . V 3EZI 3E POGRABIL TRD0N30 IN GA VRGEL IZ GNEZDA...
03E3,03E3,
‘ TEGA PRE' < VISA NE BOVA MOGLA PREPLEZATI!
. UKl NAS < \ STORIVA? ]
TEDA1. "3E IZ VIDINE £1= NIL VELI k OREL, POGRABIL UBO: GEGA TRDON3P...
pti. SREČNO SVA PRISKOČILA pPVO ZAPREUO.^-«®-1*^
mr TODA GLE3, PREb NA-fV MA 3E ŠE VIS3A ST£= M ( NA...NO,K SREČI NI \ ^-v TARO STRMA,,.
J HORRA! REŠENA • ^ SVA! /
ČE PRAV POMNIM, Sl VČERAl -REKEL V DA SVA 'REŠENA. Ml kAINE ® m
TODA.ZAMAN...TRDON3IN HRBET SE PRESTREGEL OSTRE UDARCE. OREL SE 3E NERA3 ČASA ČUDIL, NATO PA SESAM KAVSNIL../ ^
< ,r.lN ODii=
TEL Z N3\M ^ I PROTI &V03EMU) l*1 GNEZDU, IttER SO GA 2£ PRIČAKOVALI LAčN MLADIČI,
Met r senci
E	•'	------^—
Ko se je obrnil, je strežnik zapazil, da sta se zdravniki Ronald ln Dely sporazumevala z očmi. Ta je sedela ob bolnikovi postelji. Videlo se ji je, kako prepušča proti volji svojo desnico Franu; ta Pa je hrepeneče upiral oči v lepi dekletov obraz.
Kaj j.i je že Karel razlagal? Da bo Fran bolezen vzdržal le še kaka dva ali tri mesece. »Smešno«, si je mislila. Tu pred njo leži mož, kateremu se moči nračajo. Zdravilo, — katero je Karel iznašel — 'je odpovedalo, prav smešno odpovedalo. Ali pa je bila količina premajhna?
Medtem ko je to premišljevala in brez zveze odgovarjala na bolnikova vprašanja, je doktor Ronald piri oknu obdeloval strežnika.
»Tu imate zdravilo za naslednje dneve. Od danes dalje, dajajte po dvajset namesto po deset kapljic.«
Strežnik je prikimal, mislil si je pa: prav gotovo jih ne bom
dal.
»Tudi če bi napadi ponehali, morate 'kar naprej dajati zdravilo, ste me razumeli?«
»Popolnoma, gospod doktor!« Bolničar bi ga najraje sunil.
V tem hipu se je bolni Ronald oglasil: »Ne, Dely, ne bo treba več vbrizgov. Počutim se že mnogo bolje.«
Tuidi zdravnik Ronald je slišal te besede. Obrnil se je (k bolniku: »Menda ne boš tajil, da so ti vbrizgi pomagali? Ali si drugačnega mnenja?«
»Popolnoma drugačnega! Trdim celo, da me je tisti vražji vbrizg na plesu naredil napol blaznega. Povej, kaj si mi pravzaprav taikrait dal?«
Zdravnik Karel se je moral z vso silo premagati in je imenoval neko blažilno zdravilo, katero sta skupno iznašla in v Ronaldovih farmacevtskih tvornicah na debelo izdelovala.
Fran je zimajal z glavo: »Čudno; nekaj minut po injelkciji sem na jeziku občutil okus po »Ronaldinu 807.«
»Nesmisel!« je planil zdravnik pokonci. »Sicer pa kakor želiš — bo pa zdravilo delovalo bolj počasi.«
Ob teh besedah je mrzel srh spreletel poštenega bolničarja. Vendar se je še upiral, da bi zdravnika sunil . . .
K sreči se je gospoda začela poslavljati. Le bolnik je bil razočaram, da je bila zaročenka z njim tako redkobesedna.
Z naglimi koraki je Dely hitela po hodniku. Sunkoma se je ustavila in vprašala: »Kaj pomeni to izboljšanje, Karel? Mislila
nafte
Sl PREDSTAVILA' TRDON3A, KARO Bi LAKOTNIK PLEZAL PO TEM STENAH ?
Hl-HI, NE MOREM Sl GA PREDSTAV= L3ATI! ČUJ,ZVITO'
REPEC
NAVE
ATI SE BOVA MORALA, r—
TRD0N3A 3E POTEGNIL GLAVO | IN UDE V SV03 OKLEP, KA3TI MLADI ORLIČI SO ZAČELI KLJUVATI	PO	N3EM
TEDENSKI KOLEDARČEK
2. septembra, nedelja: Anig. .nedelja, Maksima
3. septembra, ponedeljek: Doroteja, Leipa
4. septembra, torek: Rozalija, Nedeljka
5. septembra, sreda: Viktorln, Nedomtsel
6. septembra, četrtek: Hermogen, Riadonica
7. septembra, petek: Regina, Mema
8. septembra, sobota: Rojstvo Marije device
VALUTA — TUJ DENAR
ameriški dolar
avstrijski šiling
100 dinarjev
100 francoskih frankov
funt šterling
nemško marko
pesos
švicarski frank
zlato
raapoleon
6?7—329 lir 23,25—24,20 lir 90—95 lir 145—150 lir 155C—1610 Ilir 1(4,7-—149 lir 16—18 lir 146 25—147,25 lir 716—719 lir 49 75—5075 lir
RADIO TRST A
Nedelja, 2. septembra ob: 9.00 Kmetijska cdd/a a;
11.30 Vera in naš čas; 12.00 Oddaa za najmlajie;
13.30 Glasba po željah: 17.00 Moški zbor Valentin Vodnik iz Doline; 20.30 Rossini: Viljem Tell, opera v 4 dejanjih — 1. in 2. dejanje.
Ponedeljek, 3. sep embra at: 18 30 Z zača an police; 19.15 Radijska univerza; 21.30 Zenski kva -tet Večernica; 22.06 Rossini: Viljem Tell, opera v 4 dejanjih — 3. in 4. dejanje.
Torek, 4. septembra ob: 13.30 Glasba po žel ah; 19.15 Zdravniški vedež; 20.30 Poje sopranistka Q> dina Otta; 21.00 Radijski oder — G. Cenzato: Učinkoviti molk, igra v 3 dejanjih.
Sreda, 5. septembra ob: 12.55 Ju oslovanski motivi; 18 30 Radijska mamica; 19.15 Radijska univerza; 20.30 Vokalpi tercet Metuljček; 22.00 Iz s ovep-ske književnosti jn umetposti; 22.15 Čajkovski: Simfonija št. 4.
Cetriek, 6. septembra ob: 12.55 Kmečki kvarte: iz Doline; 20.30 Vokalni kvintet Lisinski; 2100 Dramatizirana zgodba; 22 15 Prokofjev: Aleksander Nevski, kantata.
Petek, 7. septembra ob: 13.30 Glasba po že jah! 18.40 Kon ert basista Ettora Gerija ;19 15 Radijska univerza; 21.C0 Ume'nost in P ireditve y Trs'u.
Sobota, 8. septembra ob: 12.S5 Jugoslovanski motivi; 16.00 Sobotna novela; 16.40 Sestanek s poslušalkami; 20.30 Slovenski oktet.
VPRAŠANJA M ODGOVORI
Vprašanje št. 284; Pri kopanju krompirja na vrtu sem ugotovil, da ga je več kot polovica luknjičastega. Luknjičavost povzroča neki podolgovati črv rumenkaste barve. Nekateri črvi so še y gomoljih Vpiiašam: Od kod so se vzelli ti črvi? Kako preprečim, da mi ne bi še nadalje uničevali, krompir v zalogi? Kako uničim te črve na yrtu?
Odgovor: Te črve imenujemo tudi strupe in so ličinke pokalice, katero gotovo poznate: je 2 cm dolg in eno tretjino širok hrošček črne barve, ki poskoči, če iga položite na hrbet. Strune so žal na naših vrtovih zelo udomačene. Velikta večina je zapustila krompirjeve gomolje, preden je krompir prišel v zalogo. Ce pa je kljub temu kaj strun prišlo v shraim bo, potrosite krompir s prahr.m »Geiey 33«. Bolj važna pa je, da uničite strune na vrtu. V ta namen razkužite zemljo z »geodrinom«, katere:a raz 10 i-te po 100 gramov nia površino 10 kv. m prekopane in z grabljami še ne zravnane zemllje. Najbolje b bilo, če bi zgodaj spomladi ali ob koncu zime razkužili celotni vrt.
Vprašanje št. 286: Kaj je to »gerontolcgija«?
Odgovor: Beseda izvira iz grščine, k er {omen besedia »geromi« toliko kot »starec«. »Geronto og js« je veda za proučevanje pojavov, ki so v zvezi s staranjem ljudi. Zavoljo boljšapja zdravs.vep h ra: -mer in, odkiitja učinkovi ih zdravi se je srednja človeška starost znatno dviign la. Ker ponekodl istočasno padajo rojstva, se je med prebivalstveni odstotek starejših ljudi znaitino dvignil. Geroptologijo upoštevajo zelo različne veda: zdravstvo prouču e telesne in duševne razmere starih ljudi, njih ugodje in bolezni; sociologija in gospodarstvo se mo a'a sprijazniti z dejstvom, da je na svetu vedno več ljudi, ki niso ali pa so le malo sposobni za proizvodnjo. Tako nastajajo novi družbeni problemi, s katerimi se peča »geron ologija«.
Iz Trsta
OBVESTILO
.Na .državni trgovski Akademiji v Trstu se br.do začela vpisovanja za šolsko leto 1956/57 1. septembra in bodo trajala do vključno 26. septembra.
Popravni in vstopni izpiti se začne ;o 3. sep'em-bra ob 8.30 s pismeno naloigo h: slovenščine. Razpored izpitov je obj>avljen pa oglasni deski zavoda.
Prošnje sprejema tajništvo zaveda v ak dan od 10. do 12. ure, kjer dobijo prosilci visa potrebna objasnila.
Ravnateljstvo Nižje t govske strokovne šole v Trstu, Piazza Gioberti 4, sporoča, da se vpisovanj"
izdaja Konzorcij Novega usta Odgovorni urednik Drago LeglSa Tiska zadruga tiskarjev »Oraphls« s o. s. t Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477
zia šolsko leto 1956/57 prične 1. Septembra In traja do vključno 25. septembra. Tajništvo je odprto vsak delavnik od 10. do 12. ure.
Popravni ter nižji tečajni izpiti se pričnejo 3. septembra po razporedu, ki je objavljen na oglasni deski zavoda.
OPOZORILO
Ravnateljstvo Državne nižje industrijske stroko. -ne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, ulica Montorsino št. 8/I1I naris .r ) obvešča staiše, da bo vpisovanje v I., III. in III- razred od 1. do vključno 25. septembra, in sicer v;ak delavn k od 10. do 12. ure. Učenci in učenke, ki so bili pripu-ščeni k popravnim izpitom v jesenskem roku .opozarja, da se prično nižji tečajni in razredni i?p.ti v ponedeljek dpe 3. septembra t. 1. ob 8.30.
Podiobni razpored in umik izpitov s'a na vpogled na razglasni deski.
Iz Gorice
IZPITI 'NA SREDNJIH ŠOLAH
Jesenski rok izpitov (sprejenipih ip popravnh) se prične na vseh srednjih šolah v ponedeljek, 3. septembra ob 8.30. Mature se začnejo pa v torek, 25. septembra, in sicer tudi ob 8 30. Podrobni vrstni red je izstavljen na razglasni deski vsake šole.
NABREŽINA
(Nadaljevanje s 4. strani)
Svetovalec Cimador j‘e v imenu socialdemokratov, 'ki sedaj zgubijo, idva predstavnika, izjavil, da se strinja s dklepi iklomisije, a je obenem pripomnil, da bost a njegova tovariša Calidii iin Vecchiet vložila priziv na P 0'kraji.nslki upravinli' odbor ter spodbijala pravno utemeljenost priziva. Dejal je tudi, da je »to dejanje izraz politične nestrpnosti, saj so določeni krogi hoteli z nijiim zamahniti po Italijanih, iki nimajo .drugega greha nego tega, da so socialisti«. To je bil jasen namig na Kršč. demokracijo, ki je sprožila ler vodila vso zadevo. Zadinja seja je iponovno dokazala, da je nastal imed raznimi italijanskimi strankami, ki so na zadnjih volitvah tkupno nastoipale, huid spor. Zdi se pa, da tudi nova svetovalca ne pripadata demokrš-čanslki stranski.
Na predlog dr. Ježa se je župan zahvalil gg. Caldiiju in Vecohieltu za sodelovanje ter nato stavil na glasovanje predlog odbornika Draga Legiše. Za predlog so glasovali vsi svetdvalci razen treh socialdemoikratov.
sem, da ga bom našla že napol mrtvega, namesto tega . . . Razloži mi uganka!«
»Žal, da ti ne morem, saj je še meni resnična zagonetka.«
»Torej izberi (kako drugo sredstvo! Kot zdravnik boš pač vedel, Ikiaj najbolj služi najinemu namenu, ne da bi zbudilo sum.« Z naglim obratom je stopila tik zdravnika in siknila vanj: »Saj veš, kaj si mi oibljuibil!«
»Da da, vem. — Toda stvar ne gre tako naglo. Bom že našel pravo pot, počakaj!«
Pristopila je še 'bliže: »Se samo en teden potrpim, Karel. Če do tedaj ne nastopi pri Franu sprememba, bom naredila svoje korake. Meni je te negotovosti dovolj. Če ne bom dosegi«, jio čemer hrepenim, ob tvoji strani ker si premevžast, tedaj bom to dosegla kot Franova žena. In talkrat bom . . .«
Surovo ji je Karel zaiprl usta, da je kar zastokala.
»Molči! Nobene besede več. Ne pustim te nikomur!« Tesno dnug ob drugem sta stoži visoka steklena vrata na koncu hodnika zginila.
'Nekaj sekund kasneje, ;k)o je bilo že vse tiho, je izza visokega ■klavirja stopila neka postava in se je s stokom naslonila na zid. Po vsem telesu se je tresla. Vsa kri ji je zginila z lica, ko je pomislila na Frana.
V smrtni nevarnosti je!
Mora ga opozoriti. Niti minute ne sme zamuditi! Zdaj je bila gotova, kakšen zločin kujeta zoper njega.
Pogledala je na uro. Nazaj mora! Toda s Franom ne more govoriti. Najbolje je da mu bolničar polagoma odkrije resnico. Na rahlo je potrkala na vrata. Strežnik je zaslišal dogovorjeno znamenje in stopil na hodnik k Erni.
* * *
Končno je odbilo deveto zvečer. Gosipa Ronald je odšla v spalnico. Tedaj je Erna odprla na vs'0 moč radijski aparat, privila luč v sobi in se odltihotaipila k skrivni bolniški sobi.
»Ali gospod doktor že spi?« je šepetaje vprašala bolničarja.
Ta je odkimal. Obraz je imel zgrbančen in poln skrbi. Pomignil je Erni, naj stoipi z njim na hodnik. Tam ji je povedal, da je bolnika prevzela skoraj nezavest, iko mu je samo namignil, kakšne sumnje obstajajo proti zaročenki. »Pretresljivo je bilo, sestra«, je nadaljeval poštenjak. »Ubogi gospod se mi je zgrudil v naročje. Najhuje ga je prizadelo, ko je zaslutil, da je pirav njegova zaročenka talko zahrbtna. Sedaj leži že nekaj ur kot mrtev, le tu pa tam ga strese močna mrzlica.«
Erni so stopile solze v oči, ko je obstala pri Franovi postelji. Previdno mu je položila desnico na rame; bolniki se je obrnil. Obraz je imel kot iz kamna. Fran Ronald ni pogledal mladenke, veke je imel povešene. Vendar je poslušal, ko je Ema začela govoriti. »Zdaj moramo premisliti, gospod doktor, kaj je treba ukreniti«, je začela s svojim mirnim, preudarnim glasom. »Dve možnosti sta: ali da obvestimo policijo ali da zapustimo grad Trnjevo. En teden časa imamo, da vse preudarimo.« (Nadaljevanje sledi)