ILUSTRIRANI SLOVENEC
TEDENSKA   PRILOGA SLOVENCA
19.JUNIJA1932 ŠTEVILKA 25
M. BLEJEC: LJUBUANICA PRI FUŽINAH
102
I. L. Adamič, ameriški sloven-ski pisatelj, ki se mudi sedaj v svoji domovini.
2. Novi belgrajski župan M. Petrovič.
3. Novi nemški kancler von Pa pen.
4. Novi francoski predsednik Alb. Lebrun.
Zgoraj: Z veličastnega evha-risiičnega kongresa v Sarajevu 3—5. t. m. :
nadškof dr. Šarič govori slavnostni govor. — Slovenci v slavnostnem sprevodu.
Na levi: Umetniško vezane knjige je razstavila na letoSnjem vele-sejmu knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne. Načrte so izvršili deloma razni arhitekti, deloma so pa domači. Razstava [C vnovič pokazala popolno tehnično dovršenost tega podjetja, ki uživa tak upravičen sloves po vsej državi.
Na desni: Najvažnejši zunanji politični dogodek zadnjih tednov je obisk turških ministrov v Rimu, ob tej priliki »o se vnovič pokazali ostri obrisi koalicije južno vzhodnih držav z Italijo ?a čelu.
Slike k »Slovenskemu biografskemu leksikomu«
Kos Gojmir Anton, (*1896). slikar.
Kos Franc, (1853-1924), zgodovinar.
Kos Milko, (*1892), zgodovinar.
103
i Motivi iz našega Pri morja
Marsikdo si še danes ne da dopovedati, da prekaša naša jadranska obala po svojih izrednih naravnili lepotah ter po svojih bogatih zgodovinskih in umetniških spomenikih veliko večino vseh evropskih letovišč, /.ato smatrajo tudi za premalo gosposto, da bi šli letovat na našo domačo obalo, temveč tišče z vsemi mogočnimi izgovori v tujino, celo v Italijo. Res je, da razvajeni sitnež še ne dobi prav povsod vsega, kar bi si le izmisnil, toda po večini naših obmorskih letovišč bo pa vsak že tudi dobil prav vse, kar kulturni človek danes potrebuje, zato bi bila naša dolžnost, da letujemo doma, saj nas nešteti narodi zavidajo za čudovite lepote, ki jih hrani naša prekrasna obala. Narodni greh je v teh težkih časih nositi naš denar tujcem iz gole ničemurnosti in baharije.
Pogled na Prčanj T Boki Kotorski.
Na levi: Portal trogirske katedrale, znamenita umetnina iz leta 1240.
Na desni: Razvaline Klisa,
severno od. Splita.
Spodaj : Pogled na Lovčen s parnika v Boki
Kotorski.
Na desni: Jadrnice v kanala,
ki loči Sušak od Reke.
Spodaj: Pogled od glavnega altarja na evangeljsko stran bazilike v Šibeniku, znamenito Orsinijevo umetnino iz 15. stol.
Spodaj na levi: Solnčni zahod na morjn.
104
Elektrifikacija Slovenije
PrlmUUimo naSrt Slovenije s pomambnejiimi elektrarnami, dtljnovodl in transformatorskimi postajami. Naan&Seui so tudi bodoSi daljnovodi. Potrebo preskrbe vse deiele s ceneno elektriko Je nridel ie pred svetovno vojno blvSl deželni zbor kranjski, ki je lasnoval velikopotezen elektrlfikacljski naört; projektiral Je oelo vrsto vodnih central in zcradll tndi vodno centralo na Zavrinici. Svetovna vojna Je livedbo mUSrta zadržalsL Med vojno Je bila iirrajena v Fali velika hldrooentrala na Dravi, po vojni pa imamo
v Sloveniji že skoraj 100 večjih in monjälh elektraren, ki se pečajO I oddajo električne energije. Ljubljanski oblastni odbor in banovina »ta z vso vnemo pospeševala elektrifikacijo. V posesti Kranjskih deželnih elektraren, s katerimi vrši banovina svojo elektrifikacijsko akcijo, so elektrarne na ZavrSniol, v Bohinju, v Zagradcu in v Zlreh. Od 1. 1930 obratuje kalorična centrala v drž. rudniku Velenje, ki tvori sedaj temelj banovinake elektrifikacije. Ta elektrarna bo oddajala v banovlnsko električno omrežje vso energijo, ki je ne bo porabil rudnik za svoje obrate; banovina gradi daljnovdide, s katerimi bodo tekom časa vse javne elektrarne med seboj vezane in bo tako omogočena popohrn. elektrifikacija Slovenije.
BolcroflAk JugoalOV. itéMarnc v Lfuhltanl — PonatU poMUiecnl« «Uk aovOUmn l« • prlvoI/M/em aredalifva