Leto XXV«.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 ltr), za Vi leta 50 lir, za '/< leta 25 ltr, mecečno a lir. Te
TRGOVSKI UST
Številka 102.
Uredništvo: Ljubijajia, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo.
Časopis za trgovino. Industrijo, obrt In donarnlitvo ry.JMft.5X
Plača in toži se v Ljubljani.
f •vfaai.a vsak torek I Znoid ln petek
Ljubljana. forefe 2f. decembra 1943
Preis - cena L 0'80
Božične obdarovanje trpečih rojakov
Težka nesreča je zadela našo domovino. Razdejani• vasi, požgani domovi ne nudijo več varstva slovenskim družinam.
Preplašene in obupane matere m otroci se dan za dnom zatekajo v varno Ljubljano, ki ji, hvala Rogu, še ni bilo dano okusiti gorja. ki ga povzroča bratomorno komunistično divjanje.
Premnoge matere, žene in otroci leže izčrpani in bolni v ljub-Ijanskih bolnišnicah.
Možje, sinovi in bratje, ki so skušali očuvali svojo domačijo med razdejanjem in so vztrajali i svoji rodni hiši, leže sedaj ranjeni. v Ljubljani, kot žrtve svoje zvestobe do rodne grude in svoje ielik<‘ ljubezni do slovansko domovine.
liližu se Rožič, ki ga bo večina Ljubljančanov praznovala v krogu svojih domačih, medtem ko bodo bedni begunci obhajali sveti večer osamljeni in zapuščeni med golimi stenami bolniške sobe.
Naša dolžnost je, da svojim nesrečnim rojakom bratsko lajšamo gorje in s tem v njih oživimo občutek pripadnosti k veliki slovenski družini, v kateri je socialna solidarnost vseh stanov stvarna, ne pa prazna beseda.
Dokažimo svojo narodno zavednost in prispevajmo po svojili močeh za skromno božično darilo svojim rojakom v nesreči.
Šef pokrajinske uprave: prezident div. gen. Leon Rupnik •
V	skladu z gornjim pozivom Prezidenla generala Rupnika se je osnoval poseben odbor za božično obdarovanje ranjenih domobrancev in civilnih 'žrtev komunizma.
Prosimo vse trgovce in podjetnike, ki so prejeli okrožnico in prošnjo lega odbora, naj se drže navodil ter pripravijo darovane predmete, da bo mogoče izvesti pobiranje čim hitreje ter da ne bo nepotrebnih zamud, zlasti ker morajo pooblaščenci izdajati potrdila o prevzemu blaga.
Gg. trgovce in podjetnike, ki morda niso prejeli okrožnice, prosi odbor, da sami pošljejo darove na naslov: Odbor za božično obdarovanje ranjenih domobrancev in civilnih žrtev komunizma, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/11.
Pričakujemo, da bodo gg. trgovci in podjetniki tudi ob tej priliki dokazali svojo socialno in narodno zavednost.
Odbor
Kai zasluži sovjetski delavec?
Glavni pooblaščenec za nastavitev delavcev v Nemčiji, ki mora skrbeti tudi za stabilne mezde, da ostane kupna moč delavca neoslabljena, je tudi podrobno proučil stanje mezd v sovjetskem paradižu. Pri tem pa se je posluz.il, kakor ugotavlja »Karntner Zeitung«, podatkov ne iz nemških virov, temveč podatkov voditelja angleške strokovne zveze sira Walterja Citrina, ki velja kot eden najhujših hujskačev proti nemškim delavcem. Sir Walter Citrine je objavil v »Daily Heraldu« svoje osebne vtise s potovanja v Sovjetski Rusiji. Ker je znano njegovo sovraštvo do Nemčije, je le nerad
podal tako zelo negativne podatke o sovjetskih delovnih pogojih. Verjetno je zato, da je dejansko stanje še bolj neugodno, kakor pa ga je opisal sir Walter Citrine.
Ce se primerjajo podatki Citrina o mezdah v Sovjetski Rusiji z mezdami v Nemčiji, se dobi naslednja slika:
V	letalski industriji, kjer se gotovo plačujejo najvišje mezde, zasluži sovjetski delavec pri Umnem delu po kakovosti dela na uro 1,45 do 3.60 rublja, pri čemer je nakupna sila rublja enaka oni 10 fe-nigov. V drugih industrijah znašajo mezde od 1,10 do 3,10 rublja. Da sj more kdo boli nazorno
predstavljati te mezde, treba navesti še naslednje:
Za nakup zimske suknje mora preprost delavec v sovjetski letalski industriji delati 900 ur, nemški delavec pa za nakup enakega plašča le 83 ur. Kvalificirani sovjetski delavec mora za nabavo istega plašča delati 360 ur, nemški kvalificirani delavec pa le 50 ur. Isto velja tudi za nakup vseh drugih predmetov.
Kupna sila rublja se po današnjih cenah ne more šteti više ko 10 fenigov. Dejansko torej zasluži sovjetski delavec le 11 do 36 fenigov na uro, - Kakor je ugotovil
sir Citrine morejo sovjetski delavci pri 66urnem tedenskem delu zaslužiti komaj toliko, kolikor potrebujejo za stanovanje in hrano. Za nabavo drugih stvari preostaja premalo denarja. Znano pa je, da pošiljajo tudi inozemski delavci iz Nemčije denar domov, kar pač najlepše dokazuje, kako dobro je poskrbljeno za delavce v Nemčiji.
Zaslužek delavca je glavno merilo za socialno stanje vsake dežele. Iz angleških virov posneli podatki o mezdah sovjetskega in nemškega delavca govore pač tako jasno, da ni potreben noben nadaljnji komentar.
Mednarodna ureditev lesnega gospodarstva
Ob koncu prejšnjega meseca je bila v Bukarešti lesna konferenca, katere so se v okviru v januarju 1943 ustanovljene evropske lesne komisije udeležili zastopniki Nemčije, Romunije, Belgije, Danske, Finske, Hrvaške, Slovaške in Madžarske. O tej konferenci poroča N. VViener Tagblatt med drugim naslednje:
Glavni namen konference je bila sestava velikopoteznega načrta za lesno oskrbo, ki naj bi zajel vse dežele in proučil vse možnosti smiselne uporabe lesnih presežkov v posameznih deželah. V prvi vrsti je šlo zalo, da se zagrabi dragocena surovina les, ki tvori danes poleg železa in premoga najvažnejšo podlago za proizvodnjo, s stališča evropskega veleprostor-ninskega gospodarstva bilančno ter da se nato sestavi kontinentalni lesni velenačrt. To je tem bolj potrebno, ker je uporaba lesa zlasti /.a kemične namene tako zelo narasla, da se mora zagotoviti načrtno izkoriščanje gozdov.
Ker se konferenca iz tehničnih razlogov ni mogla sestali v Helsinkih, se je sešla v Bukarešti, kar se je izkazalo kot zelo dobro, ker je Romunija važna lesna dežela ter je ustvarila s svojimi lesnimi strokovnjaki ugodno ozračje za zborovanje, romunski pristojni gospodarski uradi pa so poleg tega pokazali veliko pripravljenost za kontinentalno sodelovanje. Romunija sama je ena na lesu najbogatejših evropskih dežel ter ima velike presežke zlasti plemenitega lesa. Referati posameznih zastopnikov so omogočili sestavo bilanc za posamezne dežele, ki so služile kot podlaga za nameravani lesni oskrbovalni načrt. Ta naj bi se sestavil ločeno za sečnjo,, lesni izvoz, lesno prodajo in lesno uporabo s čim večjim upoštevanjem raznih lesnih vrst za vsako lesno gospodarsko leto posebej. Pogoj za uresničenje tega načrta pa je, da se poenostavijo in razjasnijo strokovni pojmi, kar se je na konferenci v Bukarešti tudi skoraj v celoti doseglo.
Udeležba vseh včlanjenih držav pri reševanju organizacijskih, upravnih in praktičnih vprašanj glede evropske lesne bilance ter s tem zvezanih problemov je bila zagotovljena z imenovanjem posebnih delovnih skupinskih vodij, katerim so bile poverjene posebne naloge. Istočasno se je uredilo Uidi najbolj smiselno gospodarstvo z lesom v letošnjem letu ter zasluži pri tem finski delež posebno priznanje. Prizadevanje po bistvenem dvigu lesne proizvodnje se je
pokazalo zlasti v sklepu, da se enotno vodi pouk obratnih vodij, nameščencev in delavcev ter da se skupno izobrazi naraščaj v gozdnem in lesnem gospodarstvu vseh včlanjenih držav. Za izučitev tega naraščaja bo Nemčija že to spomlad dala na razpolago potrebna taborišča za izšolanje. Veliko pozornost je posvetila konferenca tudi kompliciranemu vprašanju Iransportnih stroškov.
Rešitev teh vprašanj, ki so zaradi zemljepisnih in prometno-političnih razmer na Jugovzhodu posebno težavna, se je poverila skupini romunskih strokovnjakov. Nazadnje so se obravnavala tudi vprašanja o čim bolj varčnem in smiselnem uporabljanju surovega in predelanega lesa ter se je pri tem zlasti upoštevala medsebojna
pomoč, ki bi si jo mogle nuditi posamezne včlanjene države.
V	celoti se mora priznati, da bo zasedanje evropske lesne komisije v Bukarešti imelo velik vpliv na bodočo lesno oskrbo kontinentalnega gospodarskega prostora, ker se je namreč posrečilo dosedaj v ozkem okviru in državno egocentrično vodena posamezna deželna gospodarstva združiti v sodelovanju. Tako se bo dosegla urejena izmenjava lesnih presežkov v najožjem sodelovanju vseli dežel in po dobro premišljenih načrtih. Načelo potrebnega kritja na lesu za vsako deželo bo imelo pri tem odločilno vlogo.
Komisije so se udeležili vodilni nemški lesni strokovnjaki, kar daje še posebno jamstvo za uspeh konference v Bukarešti.
Novi slovaški državni proračun
Slovaški parlament je odobril novi državni proračun, ki predvideva 3.13 milijarde Ks dohodkov in 3.78 milijarde Ks izdatkov, lorej primanjkljaj v višini 657.2 milijona Ks. Investicijski proračun predvideva 1.21 milijarde Ks izdatkov. Osnovno načelo pri sestavi novega proračuna je bilo, kakor je izjavil v svojem eks-pozeju finančni minister Pružin-ski, skrajno varčevanje ter prilagoditev za vojne potrebe. Načelo skrajnega varčevanja je zlasti uveljavljeno pri investicijah ter se bodo nadaljevala samo najbolj nujna dela. Od izdatkov je določenih: za pisarno državnega predsednika 4.2, za parlament 5.9, za ministrski svet 29,5, za zunanje ministrstvo 36.8, za vojno ministrstvo 639,3, za notranje ministrstvo 900, za pravosodno ministrstvo 82.8, za najvišje upravno sodišče 2.2, za prosvetno ministrstvo 565.24, za gospodarsko ministrstvo 217.2 in za prometno ministrstvo 180.3 milijona Ks.
Državni dolg je v letošnjem proračunskem letu naraste! za 781.9 milijona na 5.27 milijarde Ks. Poleg tega zapadejo v prihodnjem letu še slovaški zakladni boni prve emisije v skupni nominalni vrednosti 700 milijonov Ks, Z razpisom 4 in pol odstotnega tretjega slovaškega državnega posojila je sprejemljivost slovaškega kapitalnega trga že izčrpana.
Finansiranje plačilnega prometa z inozemstvom je povzročilo močno napetost na denarnem trgu. Od 1. junija 1943 ima državna uprava
nalogo najti sredstva za likvidacijo nemško-slovaškega plačilnega prometa. Poleg tega je dobil finančni minister dvakrat pooblastilo nakupiti nemška dobroimetja Narodne banke in jih uporabiti za investicijski uvoz.
0 splošnem gospodarskem položaju je dejal finančni minister, da gospodarstvo zlasti trpi zaradi pomanjkanja kvalificiranih delovnih sil in umetnih gnojil. D oči m se je pridelalo žita letos enako veliko ko lani, je bil donos okopa-vin in krmil manjši. Industrija občuti znatno pomanjkanje surovin. Hranilne vloge še nadalje naraščajo, koncentracija v denarništvu pa je praktično končana. Državni izdatki se bodo tudi v I. 1944. načeloma krili iz tekočih dohodkov. Ker bodo davčni dohodki in tudi drugi državni dohodki znatno večji kakor pa so predvideni, se bo mogel tudi del investicij kriti s tekočimi dohodki.
Zlasti se bodo zvišali prometni in luksuzni davek ter drugi davki in pristojbine. V sedanjem proračunskem letu so znašali tekoči državni dohodki 2.6 milijarde K^,
dočim so bili preračunani na samo 1.44 milijarde Ks. Niso pa obseženi v proračunu izredni izdatki za vojno gospodarstvo in izdatki za finansiranje nemško - slovaškega plačilnega prometa.
Izplačilo božičnice trgovskim nameščencem
Delodajalci se opozarjajo na člen 3 kolektivne pogodbe, po kateri se 15. decembra izplača trgovskim nameščencem božičnica v iznosu polmesečne plače.
Osebju, za katero ne veljajo določbe § 324 obrtnega zakona, se izplača šestdnevna mezda.
Rudno bogastvo Makedonije
Bolgarski inšpektor za rudarstvo je pred zastopniki tiska naglasil, da prihaja rudno bogastvo pridobljenih makedonskih pokrajin šele zdaj do pravega pomena in veljave. Mnogi rudniki so bili dolga leta zapuščeni,, bogata ležišča dragocenih rud sploh niso bila nikdar izkoriščana, zdaj pa je rudarstvo za makedonsko prebivalstvo eden od glavnih virov zaslužka.
Na prvem mestu so ležišča kro-move rude, ki so med največjimi v Evropi. Proizvodnja kroma se je pod bolgarsko upravo močno zvišala. Izkoriščanje ležišč svinca in cinka, ki je bilo ustavljeno po balkanski vojni 1. 1912./13., se je z uspehom obnovilo.
Posebnost makedonskega rudarstva so ležišča molibdena. Eno tako ležišče je v vsej Evropi po svoji izdatnosti na prvem, pri svetovni proizvodnji molibdena pa na četrtem mestu. Velikega pomena so tudi antimonove in arzenove rude. Večji del rudarskih podjetij v makedonskih pokrajinah je v državni, manjši pa v zasebni posesti.
Cestne železnice danes in jutri
Pod tem naslovom je bil objavljen v gospodarski rubriki D. A. Z. zanimiv članek o važnosti cestnih železnic v vojni dobi. Leta 1938. se je poslužilo cestnih železnic v Nemčiji 3661 milijonov oseb. To impozantno število se je leta 1942. dvignilo na 7723 milijonov, pri čemer pa se število prevoženih kilometrov ni prav nič zvišalo. Pri. prirastku potnikov za 15.9°/o se je celo znižalo za 0.4%. Delo cestne železnice kot prevoznega sredstva za množice je v vojni dobi splošno priznano in cenjeno in nič več se ne govori, da bi bilo treba cestno železnico zamenjati z modernejšimi prometnimi sredstvi. V dolgi dobi njenega obstoja so res šli mirno cestne železnice že razni promet-no-tehnični napredki, njene storitve zdaj v vojni dobi pa ji tudi za bodočnost dajejo prednost pred drugimi transportnimi sredstvi.
V	manjših mestih bi morda kazalo uvesti omnibuse, za večja mesta, ki imajo razsežno * periferijo, pa naj ostanejo cestne železnice, katerih hitrost naj bi se zvišala na 20 do 30 km na uro.
NAJVREDNEJŠE IN NAJTRAJNEJŠE
BOŽIČNO DARILO
DOBITE NA VELIKI BOŽIČNI RAZSTAVI
V OBERSNELOVI GALERIJI
T	GOSPOSVETSKA	3
Stran 2.
»TRGOVSKI LIST«, 21. decembra 1943.
Štev. 102.
Delavec kot svetovalec podjetnika
Mnoga nemška industrijska podjetja razpisujejo nagrade /-a nasvete, po katerih naj bi se obratovanje zboljšalo in pospešilo. Več ko 70°/o takih nasvetov pride iz delavskih vrst. Lani je bilo v nemški industriji sprejetih in nagrajenih okrog 180.000 nasvetov, ki so imeli tak učinek, da se je pri delovnem času prihranilo okrog 40 milijonov ur in da se je lahko
20.000	delavcev zaposlilo v drugih gospodarskih . panogah. Delavski naraščaj pa ima tako zvana poklicna tekmovanja, ki služijo predvsem samoizobrazbi. L. 1939. se je udeležilo teh tekmovanj 2,5 milijona vajencev in mladih delavcev, v tekmi za leto 1943.-44. pa šlevilo tekmovalcev tudi ne bo manjše. Nagrade za dobre obratne nasvete so znašale nekdaj po 10 do 50 mark, zdaj pa dosegajo že 500 mark.
Mednarodni lesni trg
O položaju na mednarodni" lesnem trgu poroča »N. Wiener Tagulatt« naslednje:
V prostoru okoli Vzhodnega morja se bliža letnemu času primerno nakladanje lesa na ladje svojemu koncu, dodim postajajo sečnje tem bolj intenzivne. Nemčija je danes najbolj gotov in največji odjemalec lesa. Lesni izvoz je bil letos iz švedske po količini manjši kakor v 1. 1942. Večji kontingenti niso več na razpolago. Tudi Finska je zaradi vladajočih razmer ovirana v lesni proizvodnji in lesnem izvozu. Upa pa, da bo mogla skleniti v kompenzacijskem prometu več zaključkov. V jugovzhodnem prostoru se pola-
na Madžarsko se more trenutno računati le v omejenem obsegu. Madžarski jamski les se je izvozil v Švico. Komunski lesni trg ima sedaj nekoliko več ponudb ko prej. Nemčija je mogla svoje vodilno mesto v evropski lesni kupčiji še bolj utrditi. Nemška potreba na lesu je še nadalje velika. Zadovoljiti se more le z dodatnimi nakupi. Kakor vedno ob koncu leta obvlada'kupčijo okrogli les, dočim je stopila kupčija z rezanim lesom
v	ozadje. Švicarsko lesno gospodarstvo je nepregledno. V sečnji okroglega lesa ni nastopila nikaka sprememba. Francija, Nizozemska in Belgija skušajo nadomestiti manjkajoči inozemski les z lesom
goma uveljavlja nova ureditev v | iz lastnih gozdov. Povpraševanje
gozdnem in lesnem gospodarstvu po nemškem vzorcu. Na Slovaškem so lesni obrati brez izjeme dobro zaposleni. Kot odjemalec je Nemčija na čelu. Na lesni izvoz
po lesu je v teh deželah zelo veliko in cene se dvigajo. Francija in Belgija prodasta tu pa tam manjše količine listnatega lesa v Nemčijo.
Nemški plinski generatorji za Bolgarijo
Da bi se prihranilo čim več tekočega goriva, je bolgarska direkcija za vojno gospodarstvo uvedla akcijo za opremo motornih vozil s plinskimi generatorji. Še letos bodo s plinskimi generatorji opremili 600 traktorjev v kmetijstvu.
Generatorji so bili naročeni v Nemčiji, kamor je zdaj odpotovala nabavna komisija, ki jo je določilo bolgarsko ravnateljstvo za civilno mobilizacijo.
Pšenično posojilo na Madžarskem
Napovedana je emisija novega notranjega posojila v znesku 200 milijonov pengO, ki se bo pri 25-letni amortizacijski dobi obrestovalo s 3%. Obveznice se bodo glasile na pšenico, pri čemer bo za glavnico in plačilo obresti .veljala vsakokratna cena pšenice, ki znaša zdaj 40 pengO za metrski stot. Po tej ceni bi posojilo ustrezalo količini 5 milijonov metrskih stotov pšenice.
Pridelovanje bombaža v Grčiji
Lela 1941. je pridelala Grčija blizu 17.000 ton bombaža, ker se je že nekaj let posvečala tej važni industrijski surovini velika pozornost. Od leta 1935. do leta 1941. so se nasadi bombaža povečali od
45.000	na 79.000 ha. Povprečna domača letna potrošnja bombaža pred vojno je bila okrog 15.000 ton. Med vojno se je pridelek bombaža močno skrčil in ker so bila zemljišča bolj in bolj upora M ~;g	^	£££	£
ljena za pridelovanje žita, so bombažni nasadi lani obsegali samo še okrog 9000 ha. Ker se je položaj prehrane letos zboljšal, so se bombažni nasadi letos spet razširili in pridelek je dal 8000 ton, kar krije polovico domače potrošnje Nemška trgovinska zbornica v Grčiji ceni, da bi se dalo bombaž ne nasade v Grčiji razširiti v nekaj letih na 160.000 ha. Kadar bo to doseženo, bo mogla Grčija polovico svojega bombažnega pridel ka izvažati v inozemstvo.
Razkroi diamantnega monopola
Razstava iznajdb na Madžarskem
Zveza madžarskih izumiteljev je sklenila prirejati razstave, na katerih bo javnost v modelih in slikah spoznala madžarske izume in iznajdbe. Take. razstave bodo prirejene vsako leto ter bo z njimi združena tudi akcija za izvedbo in nakup raznih iznajdb.
Zakon o patentih, ki je na Madžarskem v veljavi, je še iz 1. 1895. ter že davno ne ustreza napredkom tehnike. Pripravljeni so načrti novega zakona o patentih, ki bo izume pravilno vrednotil, izumiteljem pa nudil zaščito. Pri osnutku novega zakona o patentih je sodelovala organizacija izumiteljev.
V USA niso zadovoljni z metodami angleške družbe Diamond Trading Co., ki iz Londona dirigira svetovno tržišče diamantov. »Das Reich« naglaša, da je to nezadovoljstvo izraz tekmovalske vneme in zavisti. Ameriška vojna industrija dobiva od diamantnega monopola od leta do leta večje zaloge tako zvanega industrijskega diamanta. Te dobave so bile naslednje: leta 1938. okrog 1.4, naslednje leto 3.6, potem 3.8, leta 1941. že 4.1, lani pa 4.4 milijone karatov (karat = '/» grama). Letos so dobave še večje in dogovorjeno je, da se bodo stopnjevale do konca vojne. Dogovorjene so bile tudi predvojne cene, a na račun vojne in teh pogodb bi rada Severna Amerika dobila toliko diamantov, da bi po vojni lahko sama prevzela diamantni, monopol. V Angliji vidijo to nakano in nevarnost in londonska diamantna družba, ki je v interesu oborožitve obeli držav pristala na predvojne cene za industrijske diamante, ne mara na la način izgubiti dobička od zvišanih cen za svoje diamante v dra-guljarstvu, ko je bilo vendar tudi dogovorjeno, da ima v pogledu cen svoje produkcije v to svrho popolnoma proste roke.
Od draguljarskih ali luksuznih diamantov ima monopolska družba veilike dobičke, čeprav se je proizvodnja industrijskih diamantov močno zvišala. Pred vojno
i
industrijske diamante 20 odstotkov, leta 1942. pa že 40 odstotkov. Vrednost celotne proizvodnje, ki je v desetih predvojnih letih padla od 16 na 4.5 milijona funtov, pa se j.e med vojno zvišala na 6 milijonov leta 1940., na 7.5 milijona leta 1941., lani na 10.5 milijona ter bo letos baje dosegla 18 do 19 milijonov funtov. Tečaji delnic dia mantnih družb so na londonski borzi desetkrat višji, kakor so bili leta 1938., in ker je povpraševanje po luksuznih diamantih vedno večje, je družba »De Beer’s Consolidated Mineš Co.« razširila vse svoje obrate za proizvodnjo teh diamantov.
Večji del luksuznih diamantov gre v Severno Ameriko, kjer plačujejo bogatini za nje desetkrat višje cene kakor v predvojnih letih. Eni smatrajo nakup diamantov za najboljšo naložbo denarja, drugi pa so od pohlepa po draguljih tako prevzeti, da ne mislijo mi to, kako previsokim cenam prej ko prej sledi padec cen, in tudi zmanjšanje vrednosti. Tega se seveda zavedajo stare angleške diamantne družbe in vse ameriške zahteve po odpravi monopola v trgovini z diamanti naletijo na angleške odgovore, ki kažejo, da se bo diamantni monopol krčevito
branil, pa če bi bilo to tudi v škodo vojne industrije.
Angleški diamantni monopol je že star in z njim v zvezi so zanimivi zgodovinski dogodki. Na transvalskem ozemlju, tik ob meji nekdanje svobodne države Orani-je, ki so jo Angleži zasedli leta 1848., so Buri leta 1867. našli prvi bleščeč kamenček — diamant. Lela 1871. so vključili Transvaal z vsemi diamantnimi polji vred v Oranijo. Buri so dobili za to 90.003 funtov Stirlingov, kar ni bilo mnogo, če pomislimo, da so dve leti kasneje našli tam 83 karatni diamant, imenovan »Južnoafriška zvezda«, ki je bil prodan za 25.000 funtov šterlingov. Tam, kjer so našli to »zvezdo«, so nastala kim-berlejska diamantna podjetja, pri katerih se je'udejstvoval z drugimi iskalci diamantov Cecil Rho-des, ki je leta 1883. postal predsednik družbe »De Beer’s Consolidated Mineš Company« (Beero-va družba združenih najdišč), ki nadzoruje ves svetovni diamantni trg že od svoje ustanovitve. Pozneje je Rhodes ustanovil družbo »British South Africa Company«, ki si je postavila za cilj, da priključi k angleški kolonialni družbi ozemlje Zgornjega Zamzebija. To nalogo je družba izvršila in Anglija je dobila današnjo Rodezijo, deželo Cecila Rhodesa. Ko je izbruhnila burska vojna, je bil Rhodes ministrski predsednik Kapske kolonije ter kralj zlata in diamantom. iPo njegovem načrtu je bila ustanovljena Južnoafriška unija.
Denarništvo in zavarovalstvo
Berlinske banke med bombardiranjem
Revija »Bankvvirtschaft« opisuje, kako so berlinski denarni zavodi kot živčni vozli modernega gospodarstva dobro prestali pogoste sovražne letalske napade. Banke so sj hitro in iniciativno pomagalo, uredile so si pomožne urade v nepoškodovanih podružnicah, v stanovanjih in varnih kleteh. Delo je bilo takoj obnovljeno in v plačilnem prometu ni bilo zastojev. Kjer so manjkale podlage o stanju tekočih računov, so banke postopale velikopotezno ter dajale klientom na razpolago čeke na državno banko. Dobro je služilo tudi to, da so si velebanke razdelile svoj aparat po vsej drža-
vi	ter ga tako decentralizirale. Kreditne oddelke so banke iz svojih središč premestile na varno, da v poslovanju ni bilo zastoja, in se je borzni promet hitro obnovil, ker so vrednostni papirji ostali nepoškodovani v varnih bančnih tresorjih.
Jubilej ljudskih bank
Centralna blagajna severno-za-padnih nemških ljudskih bank v Hannovru je te dni obhajala svojo petdesetletnico. V nemškem kreditnem zadružništvu je 12 centralnih blagajn in hannovrska je med najstarejšimi in največjimi. Od leta 1923. do 1943. se je število v njej včlanjenih ljudskih bank dvignilo od 91 na 171. Skupne vloge teh bank presegajo milijardo, denarni promet pa je narastel od 130 na 5200 milijonov. .
Izkaz Slovaške narodne banke z dne 7. dec. navaja med drugim naslednje spremembe (v milijonih Ks): devize in z zlatom kriti papirji 112,3 (—2,2), menice in čeki 572,5	(— 52,6), krediti proti za-
logi 510,1 (+ 42,9), gotovina 135,6 (+ 0,5), državni bankovski dolg 453, druga aktiva 2,496 (-1-48,3). Obtok bankovcev 3,336,1 (+ 19,6), druga pasiva 560,1 (+ 16,8).
Turška banka za zunanjo trgovino začne v šestih mesecih poslovati. Banka se bo bavila samo s finansiranjem uvoza in izvoza ter bo nadzirala zunanjo trgovino.
Obratni časopisi
V	mnogih industrijskih obratih Nemčije izhajajo časopisi, ki ne spadajo v vrsto reklamnega tiska, temveč služijo izobrazbi delavstva 111 vzajemnosti med vodstvom in uslužbenstvom podjetja. Polagoma je do sedanje vojne nastalo okrog 500, zdaj pa je že 670 obratnih časopisov, ki imajo skupno naklado okrog 4 milijone izvodov. Ci-tateljev je seveda dosti več in tudi naklada bi bila večja, če ne bi bito vojni dobi potrebno strogo varčevanje s papirjem. Obrati, ki sami nimajo papirja, dobivajo papir za svoje časopise od države. Obratno časopisje se je naglo udomačilo tudi v novih nemških pokrajinah. Tako je sedaj samo v alpskih in donavskih pokrajinah 70, v sudetskih 13, v alzaških in lota-rinških pa 20 obratnih časopisov. Nekateri obrati izdajajo tudi tiskana vojno-poštna pisma za delavstvo, ki je v vojaški službi.
Gospodarske vesti
Pridobivanje vitamina iz šipka
V	Bolgariji raste mnogo šipka (divjih vrtnic) in Strokovnjaki so že pred leti ugotovili, da bi se dal iz sadu tega grmičja pridobivati vitamin C. Zbiranje in sušenje šipka je bilo prvič odrejeno že 1. 1940., zdaj pa nameravajo šipek kultivirati tudi na nekaterih gorskih planotah, da bi se pridobilo na leto do 10 milijonov kg šipkovega sadu. Letos so ga pridobili nad 3 milijone kg in določena je bila odkupna cena 10 levov za kilogram.
Oddaja pridelka konoplje v Banatu
Srbski Banat prideluje precej konoplje, s katero so pridelovalci doslej po svoje gospodarili. Nedavno pa je srbska vlada odredila, da se mora ves pridelek konoplje takoj izročiti tovarnam in tvrdkam, ki so za to pooblaščene. Izjeme veljajo z dovoljenjem gospo darskega pooblaščenca le za one pridelovalce, ki imajo sami obrate za predelavo konoplje!
Opozorilo!
Opozarjamo p. n. konsumente, da je g. Sedlar Ivan, lastnik tovarne hranil »Slada«, Ljubljana-Moste stavil v promet škatle z napisom »Pravi Frančkov dodatek kavi« po '/j kg, katere pa ne vsebujejo našega izdelka. Te škatle se razlikujejo od naših originalnih škatel samo po barvi mlinčka na sprednji strani škatle. Na naši originalni škatli je namreč mlinček temnomodre barve, torej iste temnomodre barve kot sla dva trakova in površina na kateri se nahaja ime »Franck« na sprednji strani škatle, dočim je na škatlah, ki jih j® stavil v promet g. Sedlar Ivan, barva mlinčka črna, a trakova in površina pa temnomodre barve.
Škatle Sedlarja Ivana sploh ne vsebujejo niti najmanjšega odstotka cikorije, temveč so napolnjene z neko drugo mešanico.
Proti Sedlarju Ivanu smo radi gornjega uvedli sodni postopek,
FRANCK INDUSTRIJA KAV0VINA I). I)., prej
Hinka Francka Sinovi d. d., Zagreb.
Hrvatska je izdala za zboljšanje železniškega prometa že 2 milijardi kun. Sedaj izdeluje glavna direkcija za javna dela načrt, po katerem naj bi se razširilo železniško omrežje, izpopolnila jadranska pristanišča ter modernizirale ceste ob Jadranu.
Dodeljevanje bencina se na Mad žarskem s 1. januarjem na novo uredi. Bencin se bo dodeljeval za štiri mesece. Za vsak osebni vqz se dobi z ozirom na velikost voza po 10, 15 ali 20 litrov bencina na mesec.
Romunski kmetijski načrt za leto 1944. predvideva večjo gojitev oljnatih rastlin in zlasti sončnic, ki so se gojile v zadnjem letu na 40 tisoč hektarjih. S tekstilnimi rast-nami obdelana zemlja je bila leta 1939. velika 60.000 ha, 1.1943. 146.000 ha, spomladi 1. 1944, pa naj bi bila še enkrat tako velika. Tudi s stročnicami posejana površina, ki je znašala v 1. 1943. 450.000 ha, na j bi se prihodnje leto povečala.
Zaradi i/.redno dobre letine je
romunsko gospodarsko ministrstvo odredilo, da sme vsakdo od 1. de cembra 1943 do 7. januarja 1944 nakupiti poljubne količine bele moke. Tudi podjetja lahko kupijo za svoje delavce belo moko v neomejeni količini.
Bolgarski ministrski svet je po delil monopol na nakup in prodajo odpadkov volne, bombaža, konoplje, lanu, kovin, kavčuka in papirja Direkciji za žitno trgovino. Vsa industrijska in obrtna podjetja morajo do konca meseca vse odpadke prijaviti direkciji, razen če ne pre delujejo same te odpadke. Tudi vse šole in vsi uradi morajo oddati direkciji vse odpadke, ki bi jih zbrali. Ceno odpadkom določi direkcija.
Španska proizvodnja feroman gana se je v prvih osmih letošnjih mesecih v primeri z lanskimi zvi šala od 5270 na 5430 ton. Izdani pa so bili ukrepi, da se ta proizvodnja še poveča. Nadalje nameravajo začeti izkoriščati ležišča manganove rude v Cartageni. Po sedanjih računih bi mogla letna proizvodnja doseči 25.000 ton rude.
it i21 »ral
barva, plesira in kemično s n a i i obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova 3 Telefon žt. 22-72.
OKVIRJE
izdeluje specialist
WoIlova 4
KLEIN
SCHNEIDER
Trgovina
& VEROVSEK
z železnino
\
LJUBLJANA
NA DROBNO
NA DEBELO : ■ ■ ■
 ..............  t
Filr das Konsortium »Trgovski list« als Verlag
Za konzorcij »Trgovski lisU kot izdajatelj: dr. Ivan Pless ~ Schriftleiter — Urednik: Aleksander Železnikar — Fttr die Druckerei »Merkur« A. G.
Za tiskarn* »Merkur« d. d: Otmar Mibalek. — Ali* — v«i v Ljubljani.