LETO XVII. — številka 81 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka In Tržlf. — Izdaja časopisno podjetje »l^»renjskl tisk« — Glavni in odgovorni uicdnik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE L J U D KRANJ, sobota, 22. 19. 1966 Cena *G pa; ali 40 starih dinarjev Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob s'cdali in sobotah ZA GORENJSKO vsak dan od 8-19;ob sobotah do 14 MALOPRODAJA KVALITETNEGA POHIŠTVA V NAJVEČJEM SKLADIŠČU •Tj SIOVEHIJALES VIŽMARJE 168 Vloga sindikatov v samoupravi Kranj, 20. oktobra — Danes popoldan je bil v prostorih delavskega doma v Kranju razgovor o vlogi občinskih sindikalnih svetov in sindikalnih organizacij v delovnih kolektivih pri razvijanju samouprave, demokratičnih odnosov v občini itd. Razgovoru so prisostvovali predstavniki občinskega sindikalnega sveta, nekaterih sindikalnih organi- Jesenice: Priprave na reorganizacijo SZDL Na zadnji seji izvršnega odbora SZDL na Jesenicah so med drugim razpravljali tudi o reorganizaciji občinskih odborov SZDL. Zaradi priprave začasnega pravilnika o formiranju občinskih konferenc, ki bodo namesto dosedanjih občinskih odborov, so izbrali posebno tričlansko komisijo. Ta mora pripraviti omenjeni pravilnik v petnajstih dneh. Sprejeli so predlog, po katerem bi bil na vsakih 200 članov SZDL edem izvoljen v občinsko konferenco, ki bi po novem štela na Jesenicah 63 članov. Upoštevajoč predlog, da bo na vsakih 4500 članov izvoljen eden v republiško konferenco, bodo v okviru jaseniške občine volili tri predstavnike. Na seji so govorili tudi o deprofesionalizaciji vodilnih članov SZDL. Tako bo v bodoče predsednik konference volonter, v delovnem razmerju pa bi bil le sekretar. Za izvedbo postavljenih nalog bodo še v tem mesecu sklicali plenum občinskega odbora. Računajo, da bodo krajevne konference po naseljih izve- Več posvetovanj Sestanek predstavnikov občinskih odborov sindikalnih svetov za družbene dejavnosti na Gorenjskem Prejšnji teden so se na pobudo predsednikov občinskih sindikalnih svetov Gorenjske sestali v Skorji Loki predstavniki sindikalnih odborov za družbene dejavnosti, na katerem so se pogovorili o rezultatih javne razprave o osnutku zakona o financiranju izobraževanja in nadaljnjih oblikah dela odborov. Predstavniki so v prvi vrsti ugotovili, da je bil rok za razpravo o osnutku zakona prekratek in še v času počitnic. Prav kratek rok in pa tudi dosedanja praksa sta vzbudila precejšnjo bojazen, da predlogi ne bodo upoštevani. Glede zakona je prevlar dalo mnenje, da je v osnutku precej pomanjkljivosti glede financiranja. Predstavniki so zavrnili sugestije. Obsodili so način povezave z republiškim odborom in so se zaradi tega odločili proti takšni združitvi. Sklenili so, da se bodo sešli na 2 do 3 mesece, kar do sedaj ni bila praksa. —pc Pomoč Vietnamu V okviru akcije za pomoč Vietnamu, ki jo v Kranju organizira občinski odbor Zveze borcev, je bilo do sedaj zbranih 872 tisoč 626 starih dinarjev. Od 12 krajevnih organizacij, kjer so z akcijo zaključili, je zbrala največ denarja krajevna organizacija Zveze borcev v Stražišču — 301 tisoč 900 starih dinarjev. Sledijo Zlato polje 113 tisoč in krajevna organizacija Šenčur s 102 tisoč 280 starimi dinarji. A. Ž. dene do srede decembra, tako da bi se že v januarju konstituirala občinska konferenca. B. B. zacij iz večjih kolektivov in predsednik komisije za gospodarstvo pri zveznem sindikalnem svetu Jugoslavije Borivo-je Romič, odgovorni urednik glasila RAD tovariš Knežević ter predsednik komisije za gospodarstvo pri republiškem sindikalnem svetu Franc Urevc. Razpravljali so o odločanju neposrednih proizvajalcev pri trošenju denarja v občini, o upoštevanju načel demokratičnosti, o tem kako se upoštevajo sklepi samoupravnih organov delovnih organizacij v občini, o delu občinskih samoupravnih organov, nalogah občinskih sindikalnih svetov pri tem itd. A. ŽALAR Posvetovanje predsednikov občinskih skupščin Gorenjske V pripravi novi zakoni V sredo, 19. oktobra, je bilo v prostorih občinske skupščine v Kranju posvetovanje o nekaterih zakonskih osnutkih, ki jih pripravlja republiški izvršni svet. Posvetovanju so prisostvovali predsedniki vseh občinskih Skupščin na Gorenjskem in predstavnika republiških sindikatov. Razpravljali so o osnutku zakona o regionalnem in prostorskem planiranju, o urbanističnem planiranju, o uporabi mestnega zemljišča, o razlastitvah in o osnutku zakona o komunalnih podjetjih. Pogovarjali so se tudi o formiranju regionalne skupnosti izobraževanja. A. 2. mešanica kave 1~ Al 1 I 5PECERIJA BLED KVALITET*" Priznanje za Glas Kranj, četrtek, 20. oktobra. Danes so obiskali našo redakcijo predstavniki JLA in ji izrekli priznanje pri njenem delu za popularizacijo JLA. V prvi vrsti so izrekli svoje priznanje za povečano aktivnost v tej smeri v zadnjih dveh letih. Predstavniki armije, major Milorad Lukič iz Ljubljana ter kapetana I. klase Dušan Jelenković načelnik doma JLA v Kranju in Mićo Perat-nović iz garnizona »-Stana Žagar«, so dejali, da je gledo tega Glas na prvem mestu v Sloveniji. V krajšem pomenku so so s predstavniki redakcije pocenili o sodelovanju na msiH področju. — pc V četrtek so na cesti Kokrškega odreda pri Vodovodnem stolpu v Kranju končali z deli. Cesta je dolga okrog šeststo metrov in široka pet do šest metrov. Pri asfaltiranju so porabili okrog sedemsto ton asfaltne mase, kar stane okrog šestnajst milijonov starih dinarjev NOTRANJA POLITIKA 22. OKTOBER 1966 * GLAS Sindikat in samoupravljanje Ob pripravah na občne zbore sindikalnih podružnic in konferenco 6amoupravljal-cev je občinski sindikalni svet v Kranju izvedel v 49 delovnih organizacijah s področja industrije, kmetijstva, storitvenih dejavnosti in družbenih služb anketo. Na vprašanja v anketi, ki je bila anonimna, je odgovorilo čez 800 ljudi. Bistvo ankete je bilo, da člani sindikata povedo svoje mnenje o vlogi te organizacije po IV. plenumu ZKJ v posameznih delovnih organizacijah in o delu samoupravnih organov v njih. Prav tako pa so v posebnem vprašalniku vprašali predsednike delavskih svetov, upravnih odborov, izvršnih odborov sindikalnih podružnic in direktorje kaj menijo o tem, da bi bila konferenca samoupravljaleev tudi v občini. Od 191 anketiramih so do določenega roka prejeli polovico odgovorov. Na vprašanje ali mislijo, da bi pred eamo konferenco bila še posebna posvetovanja v delovnih organizacijah, Je 85 odstotkov anketiranih odgovorilo, da bi bilo to potrebno. 64 odslotkov Je celo pripravljenih sodelovati pri pripravi gradiva. Izredna seja občinskega komiteja ZKS Domžale Pretekli teden x so se člani občinskega komiteja ZKS Domžale in člani vseh petih skupin, ki sestavljajo komisijo za reorganizacijo ZK pri ObK ZKS, zbrali na izredni seji, na kateri so obravnavali delo organizacije po 4. plenumu in predlog reorganizacije CK ZKS. V zelo živahni in kritični razpravi so ugotovili, da organizacija ZK v domžalski cbčini ni čakala na direktive >od zgoraj«, ampak je takoj po 4. plenumu CK ZKJ začela intenzivno obravnavati dosedanje delo in metode dela občinske organizacije ZK, aktivov komunistov in osnovnih organizacij ter iskati ustrezne rešitve za nadaljnje delo. Menili so, da so sicer sklepi 4. in 5. plenuma CK ZKJ ter 5. plenuma CK ZKS tvorili zadovoljivo osnovo za razpravo o teh vprašanjih, vendar so obenem kritizirali delo ustreznih skupin pri CK ZKJ in CK ZKS, ki so po njihovem mnenju premalo povezujejo z ustreznimi skupinami pri občinskih komitejih in z osnovnimi organizacijami. Na drugi strani so samokritično ugotovili, da so tudi osnovne organizacije storile zelo malo in niso prišle dlje od informativnih sestankov. Zato bo potrebno v nasled- njem obdobju pritegniti k delu in samostojnemu razmišljanju čimveč komunistov, pa tudi drugih, kajti učinkovitejše delo ZK bo v precejšnji meri odvisno od res široke razprave o vlogi ZK in o metodah dela v današnjih razmerah. Opozorili so, da je prav nizka idejno-politična raven in slaba usposobljenost komunistov za družbeno politično delo eden od glavnih vzrokov za neučinkovitost organizacije. Pri razpravah o vlogi ZK v sistemu samoupravljanja se je treba ogniti posplošenim, površnim razpravam, ki ponavadi ne sežejo dlje od že znanih ugotovitev in deklaracij, ne odkrivajo pa pravih vzrokov za razne probleme in napake in jih ne skušajo razčiščevati in odstranjevati. Ocene in sklepi morajo temeljiti na skrbnih strokovnih r?rziskavah, ne pa na površnih aktivističnih ocenah. Sele pred dvema letoma so naredili v občini prve ekonomske analize o stanju v gospodarstvu in ga primerjali s stanjem v drugih občinah jn v drugih podjetjih ustreznih strok, pa še sedaj nekateri prikrito delujejo proti takemu načinu dela. Tako po besedah političnega sekretarja tov. Jožeta Kravsa nekateri občinski funkcionarji samo izven občine hvalijo te ana- lize, pri svojem delu pa jih večkrat ne upoštevajo. Podobno je na področju investicijske politike. V načelu se vsi strinjajo z javnostjo investicij v praksi pa mnogokrat delajo na star način, kakršnega so že velikokrat obsodili na konferencah komunistov domžalske občine. 00 ZK in občinski komite pa so doslej večkrait prepočasi aH pa premalo dosledno reagirali na razne nepravilnosti, kar je ustvarjalo nezaupanje ne samo v moč in učinkovitost ZK, ampak tudi v učinkovitost samoupravljanja. To se je jasno pokazalo tudi v številčni stagnaciji organizacije v občini in v zelo majhnem številu na novo sprejetih članov. Ko so razpravljali o predlogu reorganizacije CK ZKS in njegovih organov, so ostro obsodili kadrovske priprave na 8. plenum CK. Na zadnjem plenumu je bilo govora o demokratičnosti dela. Komunisti 60 mislili, da bodo občinski komiteji dobili v razpravo predlog kadrovskih sprememb, kar pa sedaj ni bilo narejeno. Zato so na seji postavili vprašanje o odgovornosti članov komisije za reorganizacijo ZK pri CK ZKS, ki bi morala pravočasno poslati te predloge občinskim komitejem, ne pa da jih sploh ni. Postavili so tudi vprašanje Nosilci turistične misli na Gorenjskem TD RADOVLJICA Društvo, ki deluje na področju Radovljice ima 325 članov. Predsednik društva je ing. Aleksander Debenjak, tajnik Vilko Bole. TD Radovljica ima lastne prostore v centru mesta, kjer imajo tudi recepcijo za privatne turistične sobe, prodajo spominkov in razglednic, menjalnico, prijavno in od-javno službo, informacijsko službo. Glavni viri dohodkov so iz društvenih dejavnosti, medtem ko turistično takso skupščina Radovljica odstopa krajevnim skupnostim. Društvo pošilja propagandni material na 100 različnih naslovov. Razen izdaje treh razglednic v nakladi 15.000 izvodov pripravljajo tudi nov prospekt, za katerega pa jim manjka denarja. Izdali so cenike in informacije v več jezikih. Izdali so tudi opis Radovljice in okolice v štirih jezikih. Na svojem območju ima društvo od 310 do 320 privatnih turističnih postelj. V letu 1965 so s kreditom pridobili 70 novih postelj, letos so najeli 4 do 5 milijonov kredita, s čimer bodo pridobili še 20 do 25 postelj. Dotok gostov je bil precej manjši zaradi slabega vremena, izpada domačih gostov in zaradi nedograjenega kopališča v mestu. Z urbanističnim programom radovljiške komune je predvidena izgradnja zimsko-športnega centra na Goški ravni, kamor bi bil vključen tudi Talež in Lancovo. Na Goški ravni je Planinsko društvo Radovljica Je odprlo planinski dom na pobudo TD. TD CERKLJE TD Cerklje deluje na območju krajevnih skupnosti Cerklje, Zalog, Brnik!, Vele-sovo. Grad-Dvorje, Poženik in Senturška gora. Društvo ima 54 članov, predsednik pa je Stane Bobnar. Društvo nima 6vojega prostora. Informativno službo imajo v trafiki pri avtobusni postaji, kjer imajo tudi re- i cepci jo za zasebne turistične i sobe. Denar dobijo od članarine in turistične takse. Dotacije skupščine Kranj letos niso dobili. Nc zdi se jim pravilno, da nihče iz Cerkelj ni zastopan v svetu za turizem pri skupščini v Kranju. Letos so se izredno zavzeli za Čistočo in olepšavo krajev. Po trikratnem ocenjevanju (pomladi, poleti in jeseni) bodo podelili 30 nagrad. Na območju društva imajo 40 privatnih turističnih ležišč, ki so bila 3,3 odstotno zasedene. Turistični delavci smatrajo, da sedanja zmogljivost zadošča še za štiri leta. Za propagando svojega kraja imajo na razpolago dvoje vršit razglednic, ker nimajo denarja, nimajo nobenih izgledov, da bi lahko Izdali svoj prospekt. Turistični delavoi v Cerkljah hočejo predvsem razviti tranzitni in lovski turizem. Do sedaj niso imeli večjih turističnih prireditev, prihodnje leto pa nameravajo organizirati Teden cvetja. Precejšnje možnosti za razvoj turizma po kmetijah so na Senturški gori, vendar tam še nimajo vodovoda. TD RETECE Društvo deluje v območju krajevnih skupnosti Godešič, Gosteče in Reteče. Včlanjenih je 80 članov, predsednik društva pa je Danilo Kosrnačin. Razen dohodkov od članai-rine, dotacije skupščine in od bifeja, imajo največje dohodke od tradicionalnega pusto-vanja. Za propagando nimajo denarja in čaikajo na skupni občinski prospekt. Na svojem področju imajo le 12 privatnih ležišč. Posebno pozornost je društvo posvetilo ureditvi kopališča ob Sori in ureditvi bifeja. Z u-damiškim delom so precej naredili na obeh objektih. Društvo razpisuje vsako leto tekmovanje za čistočo in olepšavo kraja in najboljše nagrajuje s praktičnimi nagradami in pohvalami. Turistični delavci v Rete-čah smatrajo, da bi ee lahko pri njih zelo razvil turizem po kmetijah, vendar morajo glede tega še veliko narediti. P. Čolnar o demokratičnosti postopka obravnave predloga o reorganizaciji sploh, saj je bil objavljen vsega 4 dni pred zasedanjem CK. Govorimo o javnosti dela, so menili na seji, sedaj pa moramo na hi-trico razpravljati o teh vprašanjih. To ni prav, pa četu. di gre za začasne sklepe. Kritizirali so predlog sklepa, ki je bil po njihovem mnenju slabo pripravljen in obrazložen. Tsko je dr. Mirko Stiplovšek omenil, da so na zadnji seji komisije za zgodovino delavskega gibanja pri CK ZKS člani menili, d« bi ta komisija lahko delala pri GO SZDL, vendar predlog ni bil upoštevan. Področje dela posameznih skupin sploh ni bilo obrazloženo, zato j« težko ali zagovarjati te komisije ali pa jim nasprotovati in predlagati ustrezne spremembe. Predlog sklepa ni nikjer navajal, kako bo v bodoče z reševanjem kadrovskih vprašanj, kdo bo skrbel za. načrtno kadrovsko politiko v CK. Kot nedemokratično so ocenili tudi zahtevo, da mora spreminjevalni predlog posa-meznega člana CK za sestavo organov CK ZKS podpirat, najmanj 15 članov CK. To lahko bistveno zožuje možnost širokega, demokratičnega postopka pri izvolitvi organov CK. Na seji so sklenili, da bodo na naslednji seji vse skupine komisije za reorganizacijo ZK pri občinskem komiteju poročale o opravljenem delu. Predloge teh skupin bodo poslali najprej v razpravo osnovnim organizacijam, potem pa jih bodo poslali ustreznim skupinam pri CK ZKS in pri CK ZKJ. Franci Gerbee Srečanje invalidov Preteklo nedeljo so se v Poljanah zbrali vojni invalidi Poljanske doline in Škofje Loke. Srečanje je organizirala komisija za invalidska vprašanja pri ZZB NOV občine Skofja Loka v počastitev 25. obletnice NOV in ljudske revolucije. V lepo urejeni kino dvorani se je ob tej priložnosti zbralo preko 150 vojnih invalidov. Med kulturnim sporedom, ki sta ga izvajala mladina osnovne šole in moški pevski zbor iz Poljan, sta invalidom govorila tudi prvo-borec Anton Petennelj-Igor in nekdanji komandant Vojkove in Prešernove brigade Ferdo Tolar-Mirko. -tf Državna založba Slovenije Knjigarna Simon Jenko - Kranj Prešernova ul. 2 tel. št. 21143 Cenjene stranke obveščamo, da smo se preselili v novo preurejene prostore in da začnemo z redno prodajo v ponedeljek 24.10.1966. Strankam so na voljo: knjige, učila, papir, šolske in pisarniške potrebščine, muzikalije, tiskovine, pisalni, ročni in električni računski stroji. V Reginčevi ul. 1 posluje tudi naše grosistično skladišče za gospodarske organizacije, podjetja, ustanove, zavode in družbenopolitične organizacije. Delovni čas je neprekinjen, in sicer vsak dan od 7.—19. ure. Se priporočamo! Lepi izvozni uspehi v Plamenu Cilj: prodor na tuja tržišča V devetih mesecih letos so v Plamenu izvozili za 595.255 dolarjev izdelkov — Plamen proizvaja 22 odstotkov vijačnega blaga v Jugoslaviji, izvaža pa letos 45 odst. jugoslovanske proizvodnje — Obetajoči razgovori z ameriškimi in češkimi tovarnami Od vseh industrijskih podjetij v radovljiški občini je v osmih mesecih letos v primerjavi z enakim lanskim obdobjem največ povečal izvoz Plamen v Kropi, in sicer za 84 %. Lani so do konca avgusta izvozili za 300.950 dolarjev, letos pa za 552.855 dolarjev. Do konca septembra so izvozili za 595255 dolarjev. Septembrski izvoz torej ni bil velik, ker v tem mesecu niso imeli odprtih nekaj akreditivov (za 718 milijonov starih din). Blago za to vrednost imajo že v skladišču, akreditivi bodo odprti v oktobru, tako da bo oktobrski izvoz rekorden. V Plamenu predvidevajo, da bodo letos izvozili za blizu milijon dolarjev izdelkov. V Plamenu se zavedajo težav s prodajo vijačnega blaga, ki so po reformi že nastopile in ki se bodo nedvomno še povečale. Nasploh je kovinska industrija v Jugoslaviji v škripcih, izdelki gredo slabo v promet, cene padajo. V naši državi je 15 podjetij za izdelavo vijačnega blaga, čeprav bi jih — po izjavi direktorja Plamena inž. Jaka Sartorija — zadostovalo 6. V Plamenu so se zavestno lotili zniževanja cen za prodajo na domačem tržišču, kajti v nasprotnem primeru bi bila druga možnost le zmanjšanje proizvodnnje in kot posledica odpuščanje delavcev ali manjši ošabni dohodki. Ker pa bo na domače tržišče vse teže prodajati, se vse bolj usmerjajo prav na izvoz, povsod po svetu iščejo tržišče in kooperante. Posebno letos so s prodiranjem na tuja tržišča dosegli že lepe uspehe. Plamen proizvaja letos približno 22 % vsega vijačnega blaga v Jugoslaviji, izvaža pa kar 45 % vse jugoslovanske proizvodnje. Ta podatek je zelo zgovoren in prav na tako orientacijo so v Plamenu ponosni. Prav od tega si obetajo možnosti za nadaljnji razvoj. Velika ameriška družba »Standard Pres-sed Steel et Comp.« iz JenkLtovvna v Pen-silvaniji, ki ima samo v Ameriki 6 tovarn in drugje po svetu še 9, skupno torej 15, šestnajsto pa zdaj gradijo na Irskem, je Plamenu ponudila investicijo v obliki strojev za kvalitetno vijačno blago. Stroje bi odplačevali z izvozom izdelkov v Ameriko. Predstavniki te ameriške družbe so bili letos že v Kropi, zadovoljni so bili s kvaliteto delovne sile in z organizacijo proizvodnje in so pripravljeni investirati. V Plamenu zdaj čakajo, kako se bo razvijalo zunanjetrgovinsko poslovanje in devizni režim. Veseli so, da je ta velika ameriška družba izbrala prav Plamen za sodelovanje. Dejstvo, da so jih izbrali izmed 15 jugoslovanskih tovarn za izdelovanje vijačnega blaga, je zanje laskava pohvala in priznanje za kvalitetne izdelke. Ne vejo sicer še, kako bo, kakšne bodo možnosti za tako sodelovanje, upajo pa, da bodo pristojni zvezni organi to ugodno rešili. V novembru spet pričakujejo obisk predstavnikov te družbe. Pričakujejo, da bodo takrat možnosti za tako sodelovanje že bolj jasne. Tudi s češkim podjetjem »Hutni druhovyroba», ki ima centralo v Pragi in ki združuje vso če,ško kovinsko predelovalno industrijo nižje stopnje predelave (vija-karne, žičarne itd.), so letos navezali tesnejše stike o po-slovno-tehničnem, kulturnem in rekreacijskem sodelovanju. Sodelovali bodo z eno tovarno tega združenja, in sicer s tovarno »šroubarna« Ždanice, ki dela izključno matice; naredi jih okrog 1 milijardo letno, kar je za 80 % več kot vsa jugoslovanska proizvodnja matic. Z njimi bodo izmenjavali tehnične izkušnje, izmenjavali praktikante, kulturne skupine itd. Čehi bi hodili tudi na letovanje k nam na morje, delavci Plamena pa k njim v Tatre. S to tovarno Plamen že trguje, vendar zaradi njihovega centralističnega sistema ne direktno. Plamen torej zelo aktivno išče zunanja tržišča. Zelo dobri in perspektivni poslovni partnerji so tudi Madžari, kamor veliko izvažajo (letos za okrog 350.000 dolarjev). A. Triler Tržiška gostinska podjetja Ne kažejo napredka Slabo organizirane delovne izmene — Premalo snažno urejeni strežni prostori — Premalo pozornosti za nabavo kvalitetnih vin — Tudi sanitarna inšpekcija je ugotovila razne pomanjkljivosti Tržiška gostinska podjetja v zadnjih letih ne kažejo skoraj nobenega napredka. Ostanek čistega dohodka v prvem polletju letos je minimalen 2.277 novih din, kar predstavlja skrajno mejo rentabi-litete in znatno zaostaja za realizacijo v prvem polletju 1965. Zaradi nizke lastne akumulacije ustvarjena sredstva komaj zadoščajo za enostavno reprodukcijo. Kalkulacije prodajnih cen posameznih storitev se prav nič ne orientirajo na struktruro potrošnje, na kupno moč prebivalstva, saj bi elastičnost glede tega lahko bistveno vplivala na realizacijo celotnega dohodka. Gostinski promet je v posameznih letnih obdobjih tako specifičen, da zahteva tudi svojevrstno organizacijo dela. Neenakomernost ustvarjanja prometa v gostinstvu ne dovoljuje zaposlovanja v enakomernih izmenah, kot npr. v proizvodnih panogah. Gostinstvo bi se moralo orientirati na dnevne in tedenske konice prometa in temu pri- Na Bledu je bilo 13. in 14. oktobra posvetovanje o gradbeništvu in gozdarstvu V četrtek in petek (13. in 14. oktobra) je bilo na Bledu prvo republiško posvetovanje o programiranju gradnje in vzdrževanju gozdnih cest ter o organizaciji in razvitosti gradbenih obratov v okviru gozdno gospodarskih organizacij. Posvetovanje je pripravilo poslovno združenje za gozdar.-tvo v sodelovanju z Gozdnim gospodarstvom Bled, pobudo zanj pa so dala gozdna gospodarstva iz vse Slovenije. Po obširni razpravi o teh problemih so si udeleženci ogledali tudi nekatere strokovne filme s tega področja, naslednji dan pa tudi demonstracijo novogradnje in vzdrževanja gozdnih cest na Pokljuki. Kot je bilo poudarjeno v uvodnem referatu, je v Sloveniji že zgrajena osnovna mreža gozdnih prometnic, ki pa je za sodoben promet v gozdovih še dosti preredka. Čedalje večje pomanjkanje lesa na tržiščih zahteva namreč od gozdnih gospodarstev tudi intenzivnejše gospodar- jenje z gozdovi. Eden osnovnih pogojev za tako gospodarjenje pa so prav gotovo tudi dobre ceste. Trenutno je v Sloveniji vsega 4356 km gozdnih cest, od tega 2598 km gozdarskih in 1758 km javnih cest skozi gozdove, ki se jih poslužujejo tudi gozdarji. Lani so gozdna gospodarstva v Sloveniji porabila za gradnjo in vzdrževanje cest nekaj nad 1,7 milijarde starih dinarjev. To ni malo, vendar se ob tem lahko vprašamo, ali so bili izkoriščeni vsi tehnični dosežki, uporabljene najboljše oblike organizacije in vloženo vse znanje, da bi za ta denar naredili čimveč kilometrov cest. Gradbeništvo v gozdarstvu je v zadnjih letih organizacijsko in tehnično lepo napredovalo in je že prešlo na strojni način gradnje in vzdrževanja cest. Z dobrimi cestami pa bo moč približati gozdove potrošnikom in zagotoviti ekonomično gospodarjenje z gozdovi. J. Podobnik merno razporediti delovni čađ na posameznega gostinskega delavca. Sestavni del gostinskih storitev so tudi snažno urejeni strežni prostori, uporaba primerne posode in pribora, u-živanje določenega okolja, skrb gostinskih delavcev za goste, določene oblike razvedrila in še marsikaj. Pogosto lahko opazimo brezbrižno vedenje, ki ga imajo gostinski delavci do gostov. Neprizadevnost in hladno ponašanje gostinskih delavcev — žal prepogostokrat pri domačih kot tujih gostih — na izražajo nobene poslovna vneme, ki naj bi pripomogla k večji potrošnji gostov. Ali niso morda tudi tu skrite rezerve? Na dohodek gostinskih podjetij pa lahko vpliva tudi znižanje poslovnih stroškov. Koliko škode utrpijo podjela že zaradi nekvalitetnih p^ac in živil, ker nabavna s^ba ni dobro organizirana. Škode v skladiščih in kuhinjah ja zaradi nepazljivosti, površnosti in neprizadevnosti precej. Veliko škode je ugotovljeno tudi pri drobnem inventarju, potrošnem materialu in ostalih poslovnih sredstvih. Torej bodo morali delovni kolektivi gostinskih podjetij posvetiti posebno skrb nastajanju in realizaciji poslovnih 6troškov. Tudi delovni čas in organizacija dela se bosta morala prilagoditi konicam, tako dnevnega kot tedenskega prometa. Gostinci bodo morali izdelati objektivna merila glede delitve osebnega dohodka na osnovi ustvarjenega učinka. Izplačevanje nadur v gostinstvu ni uspešno merilo nagrajevanja. Gostinska podjetja bodo morala posvetiti tudi več pozornosti nabavi kvalitetnih vin. Vinarska inšpekcija je pri odvzemu 13 vzorcev ugotovila, da je bil samo en vzorec dober. Pri tem pa seveda ne gre samo za gostince v družbenem sektorju, ker so bili vzorci vzeti tudi v zasebnih točilnicah. Tudi sanitarna inšpekcija je ugotovila razne pomanjkljivosti glede čistoče perila in pribora, slabo vzdrževanje strežnih prostorov, ter visoko obrabljenost poslovnega inventarja. Vsemu temu bodo morala tržiška gostinska podjetja v bodoče posvetiti veliko več skrbi. I M. Ogrin Tržiški muzej danes in v prihodnosti Kmalu 650 let Tržiča Tržiški muzej ima v lasti tri muzejska poslopja za svoje stalne zbirke in občasne razstavne prireditve: Fužino Germovko, Zgornjo kajžo in Kurnikovo hišo Zelo bogata in pestra zgodovina tržiškega naselja in okolice Je že od nekdaj sama po sebi nalagala potrebo po ustanovitvi muzeja. To željo so izrazili tržiški kulturni delavci že pred vojno, vendar do uresničitve ni prišlo zaradi pomanjkanja sredstev. Leta 1952 je bil izvoljen iniciativni odbor za ustanovitev muzejskega društva. Muzejsko društvo je postalo matica, kateremu so se kasneje pridružili sodelavci vseh panog, ki so pomagali odkrivati zgodovinske znamenitosti in ki naj bi popularizirali potrebo in pomen muzeja za splošno vzgojo ter kulturno in gospodarsko rast ljudstva. Odbor je začel zbirati ohra- | praznikih in cehovskih običa- njen material o razvoju trži-Ške delavnosti, o tehničnem, kulturnem in socialnem napredku, predvsem o narodnoosvobodilni borbi, katere se je udeležilo tudi na stotine tržiških borcev. Z izbranimi muzejskimi predmeti je pričelo muzejsko društvo realizirati načrt postopne izgradnje tržiškega muzeja. Društvu se je posrečilo pridobiti v last za svoje namene tri poslopja, ki so že sama po sebi spomeniške vrednosti: Zgornjo kajžo, Kurnikovo hišo in fužino Germovko (to je edina fužina, ki se je od 14. stol. V Tržiču do danes ohranila). 1. junija 1964 je. skupščina Občine Tržič sprejela sklep o ustanovitvi zavoda Tržiški tnuzej in imenovala v svet muzeja tri člane. Svet pa je takoj nato izvolil vršilca dolžnosti ravnatelja in sprejel program dela za leto 1964. Vodstvu je že do odprtja muzeja uspelo v vseh 11 prostorih muzeja urediti razstavo »Tržič v luči turizma«. Zatem je Tržiški muzej uredil še dve razstavi, in sicer »Razvoj šolstva v tržiški občini« in »Razvoj čevljarske industrije na Slovenskem«. Delavska univerza pa je takoj po otvoritvi organizirala več razstav iz likovne umetnosti. Letos so ob pobratenju s francoskim mestom Ste Ma-rie aux Mineš pripravili razstavo »Troje srečanj Tržiča s Francozi«. Za občinski praznik (5. avgust) pa so v razstavnih prostorih Zgornje kaj-že uredili razstavo »Aktivnost mladine med NOB in po osvoboditvi«. Na splošno so imeli Trži-fcani že v preteklih stoletjih veliko smisla za ohranitev listin in predmetov zgodovinske pomembnosti ter za zbiranje podatkov o zgodovini svojega kraja. V svojih družinskih zbirkah so skrhno čuvali spomine svojih prednikov. Sestavljali so albume s posnetki prireditev, zgradb in Oseb ter zapisovali kroniko družinskih dogodkov. Vrsta tržiških pisateljev je zbirala kronološke podatke o vseh važnejših dogodkih. Tako je Že pred vojno nastala bogata tržiška kronika, ki jo je sestavil Viktor Kragl. V krajevnem časopisu so objavljali samske o nekdanjih tržiških navadah in proslavah, o načinu življenja, o obrtniških jih. žal pa je bilo med okupacijo odnesenih mnogo zgodovinsko izredno pomembnih dokumentov neznano kam. Kljub škodam, ki jih je povzročila okupacija med vojno, pa je ostalo v tržiških arhivih še veliko neobdelanega in javnosti prej nedostopnega gradiva zgodovinske vrednosti. Tako ima Tržič edinstveno zbirko matičnih podatkov in rodovnikov. Sedanji Tržič bo praznoval leta 1970 svojo 650. obletnico. Prva pisana poročila iz leta 1320 ima shranjen muzej, ki dovolj jasno pričajo, da se je vzporedno z mestom razvijalo železarstvo in kova-štvo. Zelo stari obrti sta usnjarstvo in tkalstvo, pozneje pa se jima je pridružila še čevljarska obrt. Seveda je nastanku Trtica botrovala tudi lega ob stari ljubeljski poti, razvoj obrti pa je omogočila vodna energija Mošeni-ka in Bistrice. V muzejskih poslopjih nameravajo prikazati razvoj prav teh starih obrti. Za fužino Germovko jim je Tovarna kos in srpov pred nedavnim odstopila eno od obeh demontiranih kladjv — tako imenovanih norcev. V. stavbo pa bi radi postavili še drugo kladivo. V zgornji kajži imajo postavljeno že cehovsko čevljarsko delavnico, dokončno pa bo.io uredili še usnjarski oddelek. V Kurnikovi hiši je spominska soba ljudskega pesnika Vojteha Kurnika. Sčasoma bodo predstavili še številne kulturne delavce, ki jih je dal Tržič v svoji preteklosti iz področja književnosti, likovne glasbene ustvarjalnosti; cd Dem a scena Deva pa do partizanskega slikarja Vita Globočnika. Treba je omeniti tudi znamenite Tržičane iz področja tehnike, kot so Lam-bert Pcrtz, Viliam Polak in drugi, že zbirajo dokumente o njihovem življenju in delu. Skrbno zbirajo dokumentarno gradivo za poseben oddelek iz NOB svojega področja. Tu gre tudi za edino nemško taborišče v Sloveniji Ljubelj — podružnica Mauthausen. Njegova maketa ki so jo izdelali s pomočjo Silva Žnidar-šiča učenci šole heroja Graj-zarja Tržič, je ohranjena v muzeju. Spričo mnogih dejavnosti, ki jih je imelo mesto v svoji preteklosti, ima danes toliko neprecenljivih dokumentacij kot le redek kraj, zato so perspektive tržiškega muzeja vsekakor zelo velike. Muzej naj bi torej postal tudi v Tržiču kulturno žarišče kraja in še posebno dopolnilo šolam, saj imajo veliko zbirko kamenin in okamenin. Čeprav muzej ni na ekspo-niranem kraju, ker je stekla nova cesta mimo Tržiča, se v mestu dan za dnem ustavljajo mnogi tuji turisti in skoraj vse zanese pot tudi v muzej. Od teh je največ Nemcev, Ho-landcev, Francozov, Angležev in Čehov. Tujci so z ogledom muzeja zadovoljni, čeprav še ni ves dokončno urejen. Vsekakor bo moral iti tudi muzej s korakom turističnega razvoja mesta,, kolikor bodo hoteli do leta 1970, ko bo jubilejna proslava 650. obletnica Tržiča in 25. letnica osvoboditve, imeti postavljene vsaj nekatere od predvidenih oddelkov. Torej v prihodnjih (treh) letih čakajo tržiške muzejske delavce velike naloge, čc bodo hoteli uresničiti vse, kar imajo v načrtu. Vendar s temi finančnimi sredstvi, ki jih je občinska skupščina namenila muzeju, verjetno ne bodo mogli vsega narediti (tri milijone dvesto tisoč S din). Muzej bo moral biti prej ko slej navezan na strokovne službe Gorenjskega in osrednjih republiških muzejev, s katerimi že dlje sodeluje. Prav tako bo moral večjo vlogo odigrati tudi Zavod za spomeniško varstvo, ki je nrav tako preslabo dotiran. Gre za reprezentacijo gradu Gutemberg, živosrebmega rudnika v Podljubelju, kjer so vhoda v rudnik poškodovali, ko so gradili avtomobilsko cesto. Tu je tudi se del rudarskega naselja. Treba pa bo misliti tudi na dokončno re-stavriranje Kurnikove hiše. M. Ogrin i II ^tefi V nekaj stavkih JESENICE: nova razstava — V soboto, 22. oktobra ob 18. uri bodo v mali dvorani kulturnega doma DPD Svoboda »Tone Čufar« na Jesenicah odprli razstavo slik in plastik kiparjev Dragice Čadež — Lapajne in Toneta Lapajneta ter slikarja Andreja Ajdiča. Prireditelj razstave je likovna sekcija DOLIK. Pred tem je trojica umetnikov že razstavljala v Piranu in v Škofji Loki. JESENICE: začetek gledališke sezone — Na Jesenicah je. gledališče Toneta čufarja začelo letošnjo sezono s ponovitvijo Botra Andraža; to je komedija »Dundo Maroje« dubrov-niškega komediografa Marina Držiča, ki jo je prevedel v slovenščino dr. Mirko Rupel. Kmalu bo na Jesenicah sledila premiera Prežihovih Samorastnikov, ki jih je dramatiziral Miloš Mikeln, zrežiral pa Bojan čebulj. Za naprej pripravljajo dramo Antona Novačana »Herman Celjski« v režiji J. Tomažiča, pred dnevi pa je v Čufarjevem gledališču gostovala ljubljanska Drama z Albeejevo komedijo »Kdo se boji Virgi-nije VVoolf«. KRANJ: petkov kulturni večer — Sinoči je v okviru petkovih kulturnih večerov, ki jih prireja Klub kulturnih delavcev Kranj, predaval v Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju Cene Avguštin o starem Kranju in njegovem srednjeevropskem okviru. Predavanje so spremljali številni barvni diapozitivi. Novi prostori V soboto, 1. oktobra, je bila svečana otvoritev novih šolskih prostorov posebne osnovne šole na Jesenicah. Tako je končno ta šola prišla do tako potrebnih lastnih prostorov. alno obravnavanje pri odpravljanju ali orniljevanju posameznih motenj v psihofizičnem razvoju. (Nadalj. na 16. str.) Kakšna je bila pot razvoja posebnega šolstva na Jesenicah? Že v šolskem letu 1958/59 je bil ustanovljen posebni oddelek na osnovni šoli Koroška Bela. Vpisanih je bilo 13 otrok z motnjami v psihofizičnem razvoju. Že naslednje leto je občina Jesenice ustanovila samostojno posebno šolo. Takrat je število učencev naraslo na 23. Iz leta v leto je število učencev in oddelkov raslo in v letošnjem šolskem letu je vpisanih že 114 učencev v desetih oddelkih, ki so vsi kategorizirani. Vpis še ni končan. Nekaj učencev bo šola še lahko sprejela, vseh pa ne, ker ne bo več prostora. Šola je popolna in ima vseh osem razredov. Na šoli poučujejo sami za to strokovno usposobljeni učni kadri, kar je velikega pomena, saj učenci potrebujejo res sistematično strokovno pravilno individu- Vida Tauferjeva V torek je umrla naša največja pesnica Vida Tauferjeva. Podlegla je zavratni bolezni, ki jo je le pred desetimi leti prikovala na posteljo, vendar je pisala pesmi in jih nazadnje narekovala svoji strežnici prav do zadnjih dni. Rodila se je leta 1903 v Toplicah v Zagorju, bila učiteljica v Zagorju in pozneje v Stični, po osvoboditvi pa je bila do upokojitve zaposlena v fcuft turnem oddelku ministrstva za prosveto. te zgodaj se je uveljavila kot pesnica in izdala več pesniških zbirk. Preureditev Maistrovega trga in Prešernove ulice v Kranju je precej polepšala ta del mesta. Danes popoldan (sobota) pa bodo odprli še nove prostore knjigarne »Simon Jenko«. Redno bodo v novih prostorih začeli poslovati v ponedeljek, 24. oktobra. Tokrat nam je poslal vprašanja predsednik delavskega sveta tovarne obutve Peko Tržič Tone KERN. Na prva 4 vprašanja odgovarja predsednik skupščine občine Tržič Tine Tomazin. KAKO BO S PLANOM ZARADI OMEJITVE ELEKTRIČNE ENERGIJE? VPRAŠANJE: Kako gledajo pristojni na izvršitev plana v gospodarskih organizacijah ob 22-odstotni omejtivi električne energije? ODGOVOR: Striktna omejitev električne energije bi na izvršitev plana proizvodnje občutno vplivala, saj bi bil letni plan proizvodnje in storitev v nižji za okoli 6 %. Omejitev električne energije je do nadaljnjega preklicana in zato produkcija teče normalno. Kolikor pa bi prišlo do 22-procentne omejitve električne energije, bi bila planirana proizvodnja v četrtletju nižja, in sicer: — v Tovarni kos in srpov za 33% zaradi letošnjih rekonstrukcij, ki zahtevajo večjo porabo eletrične energije, omejitev pa se računa' na kvoto porabljene električne energije v letu 1965, — v Tovarni pil za 20 % v primeru striktne omejitve, — v Združeni lesni industriji Tržič omejitev ne bi povzročila večji zastoj, ker delni izpad podjetje lahko nadomesti z lastno energijo, — v Tovarni lepenke za 20 odstotkov v primeru striktne omejitve, — v Bombažni predilruici omejitev ne bi bistveno vplivala na obesg proizvodnje, ker podjetje razpolaga z lastno energijo (centrale), treba pa bi bilo prilagoditi delovni čas, da ne bi prišlo do morebitnih zastojev v proizvodnji, — v tovarni obutve Peko bi se proizvodnja znižala od 10—20 % v primeru striktne omejitve, — v tovarni Runo bi se proizvodnja znižala za 11 % v primeru 22 "/o omejitve na kvoto električne energije, porabljene v letu 1965. PREMAJHEN PROMET V TRŽIŠKIH TRGOVINAH VPRAŠANJE: Iz analize od-d?lka za gospodarstvo občinske uprave v Tržiču je razvidno, da je letos veliko bolj porasla kupna moč kot pa promet v tržiških trgovinah. Ali bi se premet povečal, če bi bilo v Tržiču več trgovskih organizacij namesto ene same? ODGOVOR: Promet trgovine v občini Tržič bi se povečal predvsem z večjo izbiro blaga, boljšo založenostjo in konkurenčnimi cenami. Potrošniki - mesta in okolice so prepričani, da v večjih potrošnih središčih, kot sta Kranj in Ljubljana, laže izberejo iskano blago in tudi cene so nižje. To velja predvsem za tehnične predmete, gospodinjske stroje, tekstil, obutev in pozamterijo. S špecerijskim blagom in drugimi prehrambenimi proizvodi je trgovina v Tržiču dobro založena. Javno mnenje, da v Tržiču obstaja samo eno trgovsko podjetje, je napačno, saj imajo na območju občine Tržič svoje poslovalnice: Agra-ria Kranj, Gorenjska oblačil-nica Kranj, Elektrotehnično podjetje Kranj, KZK Kranj, Tobačna tovarna Ljubljana in Trgovsko podjetje Tobak Ljubi janaL Vsekakor bi lahko dosegli določeno poživitev prometa, če bi bilo v Tržiču še več trgovskih organizacij, ker bi bila založenost in izbira blaga lahko boljša in širša. STANOVANJSKA IZGRADNJA V TR2ISKI OBČINI VPRAŠANJE: AH bo pri-hcdn;e leto na razpolago še kakšno drugo stanovanje v družbenem sektorju kot v stolpnici? V začetni fazi ni nobene blokovne gradnje. Zakaj se gradbeni podjetji ne poslužila možnosti najetja enoletnega posojila? ODGODVOR: Pred kratkim je o problemih in perspektivah stanovanjske izgradnje razpravljala občinska skupščina. Iz diskusije lahko povzamemo naslednje ugotovitve: Na območju občine se akumulira letno 350 milijonov starih dinarjev teh sredstev za stanovanjsko izgradnjo (krediti .amortizacije, stanovanjski prispevek). S temi je mogoče letno zgraditi 40 do 50 novih stanovanj. Odvisno od velikosti in opreme. V tekočem letu so bila vsa sredstva polno angažirana za gradnjo stanovanj, ki jih je stanovanjska reforma prevzela v tretji gradbeni fazi. Zaradi drobljenosti sredstev za stanovanjsko izgradnjo (namenska sredstva se zbirajo v gospodarskih organizacijah, zavodih, stanovanj- skem podjetju, banki) se pojavlja nujna potreba po enotni politiki planiranja sredstev, tako za družbeno kot individualno gradnjo. Za koordinacijo nadaljnje graditve je zadolženo Stanovanjsko podjetje. Sedaj pripravljajo anketo, ki jo bo posredovala vsem gospodarskim organizacijam, in na podlagi te zbralo potrebne podatke (vrsto gradnje, opremljenost, velikost stanovanj, način gradnje, itd ). Na ta način bo stanovanjsko tržišče vsaj delno raziskano in ga bo mogoče usmerjati k določeni enotnosti. Kreditov za gradnjo za trg bo na razpolago letno okoli 70 milijonov starih dinarjev. Zanje sta zainteresirani obe gradbeni podjetji in se že razgovarjajo s poslovno banko. Da pa gradbeno podjetje pridobi pravico do teh kreditov mora izpolniti pogoje, in to: zagotoviti lastno udeležbo, predložiti analizo tržišča, pridobiti vsa potrebna gradbena soglasja itd. KAKO BO Z ASFALTIRANJEM CESTE BISTRICA- KOVOR-ZVIRCE? VPRAŠANJE: Zanima me, ali bo po končanem asfaltiranju ceste Križe-Pristava še letos asfaltirana cesta Bistri-ca-Kovor-Zvirče? Ali so za ta dela že zagotovljena potrebna finančna sredstva in ali bo dela mogoče opraviti še do zime? ODGOVOR: Na cesti III. reda Bistrica-Kovor-Zvirče bo odsek ceste skozi vas Ko-vor v dolžini 800 metrov in v širini 4 metre, asfaltiran še letos. Z deli bodo pričeli brž," ko se zaključi cesta Pristava-Križe. Najprej je bilo predvideno, da se na tem odcepu zaradi manjkajočih sredstev naredi le brezprašina prevleka. Ker pa cestišče v taki izvedbi ne ustreza, je skupščina sklenila, da se dela izvedejo v pravilni izdelavi, torej utrjeni 6podnji ustroj ceste, 5 cm plast grobega asfalta in zaporna plast finega asfalta v debelini 2 cm. Ker ome- Razgovor turističnih delavcev iz Bohinja Potrebne so poživitve Minule turistične prireditve pod rešetom — Priprave za zimsko in novoletno sezono TD Bohinj je sklicalo v četrtek, 13. oktobra, na Voglu posvetovanje vseh turističnih delavcev iz Bohinja, pa katerem so se pogovorili o minuli turistični sezoni ter o pripravah na zimsko in novo poletno turistično sezono. Lahko trdimo, da .je bil to eden izmed naj kritične j ših pregledov dela, kar jih srečujemo na terenu. Površnemu opazovalcu bi se, izključno na osnovi diskusije, lahko vsililo mnenje, da je bilo mnogo pomanjkljivosti in bi prešel mimo cele vrste uspehov, ki oo jih zabeležili turistični delavci v Bohinju. V odkriti izmenjavi mnenj so se izkristalizirali predlogi, ki naj bi pripomogli, da bi bila naslednja turistična sezona še pestrejša, kot so bile do sedaj. Splošna ugotovitev za tri glavne poletne prireditve, Kmečka ohcet, Kravji Dal in Kresna noč, je, da potrebujejo v Bohinju v prvi vrsti poživitve in spremembe. Največ pripomb je bilo glede Kravjega bala. Razen tega, da so sklenili, da morajo prireditev razširiti tako prostorno kot časovno, so si bili enotni tudi v tem, da bodo morali poizkusiti tudi z drugim an- samblom (do sedaj igrajo že več let Veseli planšarji), ker staremu zamerijo, da ne skrbi dovolj za izpopolnitev repertoarja. Prav tako bodo angažirali drugi pevski zbor, saj je domač po zasedbi precej velik, razen tega pa smatrajo organizatorji, da lahko za isti denar dobe precej kvalitetnejšega. Na osnovi izkušenj iz letošnje Kresne noči so sklenili, da se bodo še tesneje povezali z organizatorjem ognjemeta (italijanski gost) in jo bodo imeli združeno z ognjemetom. Kaže, da bo doživela precejšnje spremembe tudi Kmečka ohcet. Poskusili bodo poiskati par, ki se bo zares poročil. Na ta način naj bi tudi ta prireditev pridobila v svoji resnosti in naj bi prerasla iz sedanje »cirkuške«, kot jo je imenoval eden izmed diskutantov, v resnejšo in prisrčnejšo. Turistični delavci so se pogovorili še o celi vrsti prob- njena dela zahtevajo predvsem strojno obdelavo, jih bo mogoče zaključiti še letos. SLAB FINANČNI USPEH TR2ISKIH POLETNIH IGER VPRAŠANJE: Opažam«, da je na tržiških poletnih igrah iz leta v leto manj gledalcev. Kakšni je bil finančni uspeh letošnjih poletnih iger? ODGOVOR: Zveza kulturno prosvetnih organizacij občine Tržič nam je odgovorila: Zanimanje za tržiške poletne igre je vedno enako, ovira so le vremenske neprilike. Skoraj vsakokrat so gledalci sredi predstave, zaradi dežja* morali oditi domov. Finančni uspeh ne more biti zadovoljiv, ker dve tretjini gledalcev vidi predstave brezplačno. Vseh vhodov do prizorišča ni mogoče kontrolirati, marsikomu pa se zdi cena vstopnice (300 dinarjev) previsoka. Priredila: Sonj« Šolar lemov, s katerimi *se srečujejo. Tako so sklenili, da bodo organizirali še najrazličnejša manjše prireditve, ki bodo gosta stalno »držalec npr. v zvezi z lovom, ribolovom, nameravajo organizirati stalno vodniško planinsko službo, številne folklorne na-< stope itd. V pretekli sezoni so imeli v Bohinju 43 folklornih nastopov, 157 plesnih prireditev in še celo vrato najrazličnejših prireditev. Vse to oblike bodo še naprej razvijali in izboljševali, .pri čemer pa se zavedajo, da Bohi-J nju manjka v prvi vrsti prostor, kjer bi se gostje lahko zabavali tudi po 24. uri ter prostor za organizirane piknike, za katere je vedno več zanimanja. Kaže, da bodo tudi na to do naslednje sezone pripravljeni. P. Čolnar Obvestilo gozdnim posestnikom Vse gozdne posestnike obveščamo, da bodo spomladi 1947 na razpolago orehove sadike. Interesenti naj se takoj zglasi-jo na gozdnem proizvodnem okolišu. Gozdno gospodarstvo Kranj Birokracija ne pozna humanosti V Smokuču pri Žirovnici živi že 25 let popolnoma slepa Marija Prešeren, ki se je rodila 14. septembra v Smokuču na številki 8, sedaj 18. Pred vojno je živela s svojim, sedaj že pokojnim možem v Beogradu v občini Voždovac, Poljska ulica št. 77. Z možem sta stanovala v svoji hiši. Ob nemškem bombnem napadu na Beograd je 6. aprila ob 6.45 uri padla nemška bomba na njuno hišo in jo popolnoma poškodovala. Marija je ob bombardiranju popolnoma oslepela in dobila tudi več drugih težkih telesnih poškodb. Dve leti se je zdravila v beograjski očesni kliniki. Okulisti so izvršili na njej 24 očesnih operacij, da bi ji vsaj delno povrnili vid. Zal ni nobena operacija uspela. Zaradi tega je Prešernova žc več kot 25 let popolnoma slepa. Njen mož je bil ob kapitulaciji in okupaciji stare Jugoslavije na orožnih vajah v Užicah. Tam je bil ujet in odpeljan v taborišče v Nemčijo. Cez dve leti in pol se je popolnoma izčrpam vrnil iz ujetništva. S pretepanjem in mučenjem so ga nemški krvniki popolnoma uničili. Priznan je bil za 80 odstotnega vojaškega vojnega invalida in je pozneje zaradi presta-nega trpljenja tudi umrl. £ Zaradi popolnoma porušene hiše, ki so jo Nemci bombardirali aprila leta 1941 je Prešernovi komisija za vojno škodo iz Beograda 15. 10. 1945 priznala 1.219.465 starih dinarjev vojne škode, ki pa ji ni bila izplačana zaradi politike Zahodne Nemčije. # Na- Zavodu za socialno zavarovanje so ji svetovali naj zahteva pokojnino za svoja leta zavarovanja, če hoče dobiti priznan dodatek za tujo pomoč. Komunalni zavod za socialno zavarovanje v Kranju ji je z odločbo št. 1-9.113 z dne 6. 6. 1956 priznal pokojnino v znesku 25 tisoč starih dinarjev. 9. septembra je vložila zahtevek za tujo pomoč, ki je bil 13. decembra 1958 priznan od Republiškega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani in razveljavljen z razsodbo Zveznega vrhovnega sodišča 18 .septembra leta 1959. Invalidska komisija pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje na Jesenicah jo je 8. novembra 1963 ponovno pregledala in ugotovila 100-odstotno telesno okvaro, ki obstaja pri njej že od 18. maja 1941 ter ji je tako potrebna tuja pomoč. Zahtevek po tuji pomoči je bil odbit, ker je poškodba nastala izven dela. 20. maja 1966 jc na Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje na Jesenicah ponovno vložila zahtevek za tujo pomoč. Tudi ta zahtevek ji je bil, na osnovi Temeljnega zakona o socialnem zavarovanju zaradi predpisa 8. točke 22. člena Zakona o invalidnem zavarovanju odbit, ker ne izpolnjuje splošnih pogojev o socialnem zavarovanju Ur. 247. člena Temeljnega zakona list SFRJ 14/65. 0 Tudi komisija za vojaške vojne invalide pri občinskem odboru ZZB NOV Jesenice in krajevni odbor Z V VI iz Žirovnice sta na svojih sejah obravnavala ta problem. Moram priznati, da se nihče več ne znajde v tem čudnem labirintu zakonov in predpisov. Nimam namena trditi, da Komunalni zavod za socialno zavarovanje nima prav, vendar pa se vprašujem, kje je tukaj logika, da mora slepa žena že četrt stoletja iz svoje skromne pokojnine plačevati tuje ljudi za usluge. O Na predlog krajevnega odbora ZVVI iz Žirovnice sem jo obi-kal na njenem domu v Smokuču. Stanuje v prvem nadstropju, čudim se, kako prenaša drva in vse ostalo po strmih stopnicah. Klub popolni slepoti ima stanovanje zelo čisto. Solze veselja so ji privrele iz oči. ki že 25 let niso videle sretlobc, ko sem se ji predstavil kot predstavnik invalidske organizacije. Zelo rad bi ji dal kanček upanja. Težko mi je bilo, ko sem se zavedal, da nisem kos birokraciji, ki ne pozna humanosti. © Čudim se, kaj delajo politične organizacije in Krajevna skupnost v Žirovnici, da ne priskočijo na pomoč slepi siroti, ki so jo nemški nacifašistični zločinci oropali najdražjega človeškega zaklada. Principi socialističnega humanizma narekujejo tako visoko socialno zavest do sočloveka, da mu kljub birokra-tičnemu gledanju nekaterih izvajalcev naše socialistične zakonodaje, nudimo v nesreči pomoč, ki mu je potrebna za normalno življenje. % Mogoče bodo te moje be- 9 sede padle na klena tla # in prebudile iz sna kra-t> jevne in občinske politič-® ne činitelje, da slepi si-9 roti na večer njenega © težkega življenja popra-© vijo zamujeno, kar se še <$ popraviti da. Nekje se % trosijo in razmetujejo 9 družbena sredstva, a dru-0 gje životarijo ljudje, ki % jih je kruta vojna oropa- # la največjih človeških do-© brin. Karel Zorko MOST ZA TERMIKO — SGP »Tehnik« Iz škofje Loke je pričelo delati 25. avgusta nov most čez Soro v Zmincu. Most financira tovarna »Termika« in bo stal okoli 50 milijonov starih dinarjev. V to vsoto so všteta tuii druga dela, in sicer prelivni objekt, most in nasipi. Stari most je bil ob zadnji povodnji močno poškodovan in bi ga lahko vsaka večja voda odnesla. Foto: F. Perdan Jubilej konfekcije Kroj v Škof j i Loki Začetek pred 20 leti V soboto ob 10. uri se bo začela slovesna seja delavskega sveta konfekcije Kroj iz škofje Loke. Popoldan ob 16. uri bo kolektiv priredil skromno svečanost, na kateri bodo dali priznanje šestim delavcem, ki so v podjetju od ustanovitve. Vse se je pričelo pred 20 leti... 9 Od večjih uslužnostnih podjetij se je 20. oktobra leta 1946 odcepila delavnica kro-jačev in šivilj. Ustanovljeno je bilo novo »podjetje«. Podjetje je bilo v začetku precej nenavadno. Leta 1948 je delalo 30 delavcev po naročilih, ki so bila zelo nestalna. Direktor Primožič je z avtobusom raznašal izdelke in tako tudi sprejemal nova naročila. Danes je direktor še vedno isti, vendar se je v Kroju marsikaj spremenilo ... 9 število zaposlenih se je v začetku hitro dvigalo. Leta 1952 jih je bilo že 100, leta 1954 pa se je zaradi manjše krize zmanjšalo na 80. Leta 1958 so dosegli število 124, kolikor jih je še sedaj zaposlenih. Zakaj se ni število še dvigalo? K temu se bomo povrnili kasneje. 9 Vzporedno z večjim številom zaposlenih je rasla tudi vrednost proizvodnje podjet- ja. Leta 1958 — 87 milijonov, 1959 — 124, 1960 186, 1961 — 226, 1962 — 326, 1963 — 651, 1964 - 955, 1965 — 1.281 in za letos predvidevajo 1 milijardo 700 milijonov starih dinarjev. Proizvodnja je bila odvisna od dela, ki so ga opravljali. Medtem ko so delali do leta 1949 le individualne usluge, so začeli tega leta krojiti konfekcijo. Leto 1952 pomeni prve začetke konfekcije. Leto 1958 pomeni čas hitrejšega razvoja podjetja. • Tega leta so začeli delati vso konfekcijo — »od spodnjih hlač do plaščev«. To leto so v podjetju tudi organizirali komercialno službo. Največji skok je podjetje doseglo leta 1962, ko so pričeli s specializacijo proizvodnje. Ugotovili so, da j-e priprava dela najdražja ter so se zaradi tega odločili, da se bodo specializirali Je za določene predmete. Izračuni so pokazali, da se jim najbolj izplača delati plašče. Osvojili so proizvodnjo in s svojimi proizvodi dosegli velik sloves. Še sedaj so njihovi proizvodi moški in ženski plašči ter deloma ženski kostumi, torej strogo težka konfekcija. Časi so se spremenili. Pred leti so delali za druga podjetja, sedaj pa sami pomagajo manjšim kolektivom ter jim dajejo različna naročila. da je že več let v podjetju zaposlenih 124 delavcev. Prav v tem je bistvo njihovega uspeha. Kolektiv številčno ni prevelik in z majhnim trudom preidejo na proizvodnjo novega kroja. To jim omogoča, da njihova konfekcija ni v velikih serijah, da ne »uniformirajo« potrošnika. Manjši asortiment v ozki specializaciji jim omogoča najvišjo kvaliteto. Na drugi strani pa so zopet ponosni na kvalifikacijo svojih delavcev. Zanimivo je, da je čez 80 odstotkov njihovih delavcev kvalificiranih in je po njihovem zagotovilu, vsakdo sposoben sa- Ob 20-letnici konfekcije Kroj Šk. Loka se kolektiv iskreno zahvaljuje potrošnikom in poslovnim prijateljem za sodelovanje. Na ta način sodelujejo s podjetjem v Idriji, Medvodah in Kočevju. Razmišljali so tudi o obratu na Jesenicah, vendar za sedaj zamisli še ni mogoče uresničiti, t) V začetkr. smo zapisali, I mostojno izdelati izdelek, ki I ga izdelujejo. 0 Morda pomenijo prav i zadnja leta nov premik v njihovi proizvodnji? Lani in letos so poskusili prodreti na inozemsko tržišče, vendar za sedaj še niso uspeli. Pravijo, da je glavni razlog v »krizi evropskega tržišča«. Za sedaj so se povezali z inozemskimi partnerji, od katerih dobe material za obdelavo. Na ta način je pridobljena količina deviz sicer skromna, vendar — začetek je tu. Nad takšnim sodelovanjem niso navdušeni in bodo poskušali še naprej s plasmajem povsem svoje proizvodnje. % še en podatek je zanimiv ob 20. obletnici. Poprečni osebni dohodek v kolektivu znaša 92.500 starih dinarjev (lani 68.946, 1964 — 57.586). Pri tem je zanimivo, da trenutno v podjetju ni nižje »plače« od 65.000 dinarjev. Zgodilo se je celo, da je za služil delavec za strojem 180.000 dinarjev v enem mesecu. fji In težave? Povsod so in tudi v Kroju. Najbolj se pritožujejo nad sistemom kontroliranih cen. Za vsak nov' model, s katerim imajo večje stroške, morajo dobiti privoljenje za višjo ceno. To jim onemogoča, da bi često menja« I li modele in tako zadržali j svojo privlačnost velike izbi-; re. Sami pravijo, da je »si-! stem potrjevanja cen cokla za : napredek.« P. Čolnar Predsednik republike Josip Broz-Tito je pretekli četrtek Prispel v New Delhi, kjer so se včeraj začeli razgovori med predsednico indijske vlade Indiro Gandhi, predsednikom ZAR Gamalom Ab-delom Naserjcm in predsednikom Titom. Pri odhodu v Ncw Delhi je predsednik Tito v krajšem govoru rekel, da je položaj na nekaterih področjih zelo resen. »Zato mislim, da morajo vsi, ki jih vznemirja negotovost glede prihodnosti, napeti vse sile, da bi zares pripomogli k temu, da vsi ljudje dojamejo nevarnost nove svetovne vojne.« • • • V četrtek so vsi avstrijski časopisi na prvih straneh objavili poročila o velikem gospodarskem škandalu, menda največjem v Avstriji po vojni. Gospodarska policija je zaprla 24 podjetnikov, direktorjev in drugih vodilnih uslužbencev raznih gospodarskih podjetij. Vzrok za aretacije so bila podkupovanja raznih nadzornih organov v občinah, deželah in zvezi, ki so dobivali od številnih gradbenih podjetij milijone šilingov, da so bili pri kontroli gradbenih del in uporabljenega materala popust-ljivejši. • • • V Parizu so objavili, da bodo najbrž še pred pomladjo obiskali Francijo najvišji sovjetski voditelji. Na obisk J'h je povabil predsednik de Gaulie, ko se je letos poleti mudil v Sovjetski zvezi. • • • Predsedniki vlad in obrambni ministri osmih socialističnih držav, ki so prisostvovali sestanku v Moskvi, so bili v četrtek navzoči pri dvojnem vesoljskem poskusu. V vesolje so izstrelili dva različna vesoljska laboratorija. Ljudje in dogodki Včeraj se je v mestu, kjer je pred leti umrl eden izmed tvorcev politike neuvrščanja indijski voditelj Nehru, v dvorani, kjer Je nekoč zaprisegla prva indijska vlada, začel važen sestanek voditeljev Jugoslavije, Indije in ZAR. V in- njegova hčerka Indira Gan-di. Ali že sama primerjava ne pove dovolj zgovorno, kako trdna je dediščina brionskega sestanka? Od Brionov do New Del-hija se v odnosih nevezanih držav ni nič bistvenega zgodilo. Načela te politike Delhijski sestanek dijsko glavno mesto sta pred tem dopotovala predsednik Tito in Naser, ki sta pred leti na Brionih položila temeljni kamen neuvrščenosti. Od slavne trojice državnikov, ki so sezidali politiko neuvrščanja, manjka v Nevv Delhiju samo pokojni Nehru, vendar je njegovo mesto zasedla so ostala trdna kot granit. Spremenil pa se je v tem času svet, zaostrili so se odnosi, groženj ni mogoče več obvladovati, vojna v jugovzhodni Aziji je dobila resno obliko in to so glavni razlogi, da Je bilo po tolikšnem času potrebno obnoviti trojni sestanek držav, ki so na čelu neuvršče- nosti. Nikakšna kriza v odnosih med neuvrščenimi državami ni privedla do sedanjega sestanka, temveč stara težnja, da iz zagat na svetu najdejo ljudje pravi izhod brez vojne, če bi bila načela neuvrščenosti v svetovni politiki do sedaj Vsaj za spoznanje bolj upoštevana, verjetno nikoli ne bi prišli v položaj, da bi svetu grozila vojna, pustošenje in uničevanje. Politika neuvrščanja, njena načela in izhodišča, obsojajo uporabo sile. Vendar je vojaška moč in sila šc vedno močno politično sredstvo, za nekatere svetovne sile celo najvažnejše sredstvo. To je tudi vzrok, da politična doktrina neuvrščenega sveta ni dosegla takšnega političnega uspeha, kot smo pričakovali. Nje niso sprejele tiste države, ki imajo monopol moči in ki sc na to moč najbolj zane- \ sejo. Verjeti ljudem, ki želijo vse na svetu urejali z močjo pa je nevarno. To je trenutno največja politična slepota, čeprav je nestrpnost močno zakoreninjena pri ljudeh, ki se ne morejo otresti političnih predsodkov. Neuvrščene države pa so se takšnih predsodkov znebile, saj razglašajo, da je sožitje edina možnost, ki jo ima človeštvo. Res je, da sile, ki smisla neuvrščene politike noiejo razumeti, na slehernem koraku izpodkopavajo temelje neuvrščenosti. Primeri so v zadnjih letih dovolj številni. In najbrž bo trojni sestanek v Indiji, zibelki treznih in demokratičnih odnosov, pripomogel, da se bo politika neuvrščenosti še bolj utrdila kot edini izhod iz sedanje zagate. Vrhovno sodišče SRS in Ustavno sodišče o gozdovih Bohinjci in Žirovci nimajo prav Gozdno gospodarstvo Bled je tožbo proti Skupščini občine Radovljica dobilo — »Določbe 5. člena zakona o gozdovih so obligatorne tako za občinsko skupščino, ki naj odda gozdove v gospodarjenje, kot tudi za tožečo stranko, ki te gozdove prevzema.« Že precej mesecev je minilo od živčnih razprav v radovljiški občini o novem zakonu o gozdovih, ki določa, da morajo občinske skupščine gospodarjenje in upravljanje v gozdovih v zasebni lastnini oddati gozdno gospodarski organizaciji s posebnim odlokom. Skupščina občine je dvakrat (28. januarja in 15. februarja) o tem razpravljala, vendar odloka ni sprejela, ker so bili odborniki proti. Najbolj prizadeti so se počutili Bohinjci; z njihovimi gozdovi v zasebni lastnini je namreč doslej upravljala Gozdarsko kmetijska zadruga v Srednji vasi. Bohinjci so bili prepričani, da novi republiški zakon o gozdovih ni v skladu z ustavnimi določili, zato so poslali pritožbo na zvezno Ustavno sodišče, ki naj o tem odloči. Enako so storili tudi v žireh, kjer je njihova Gozdarsko-kmetijska zadruga doslej tudi gospodarila v zasebnih gozdovih. Dolgo ni bilo z Ustavnega sodišča nobenega glasu, v zadnih dneh pa smo zvedeli, da sta obe zadrugi, bohinjska in žirovska, tožbo na Ustavnem sodišču izgubili. Ustaivno sodišče je odločilo, da so določbe republiškega zakona o gozdovih v skladu z ustavnimi določili, da torej Bohinjci in 2irovci niso imeli prav. Gozdove v zasebni lastnini, s katerimi sta doslej gospodarili gozdarsko - kmetijski zadrugi v bohinjski Srednji vasi in v Zireh, bo torej moralo prevzeti pristojno gozdno gospodarstvo. Radovljiško občino pa je tožilo Gozdno gospodarstvo Bled prav zato, ker skupščina ni sprejela odloka o prenosu gospodarjenja v zasebnih gozdovih na gozdno gospodarsko organizacijo. Vrhovno sodišče SR Slovenije je s sodbo z dne 1. julija letos odločilo, da se »tožbi ugodi in izpodbijana upravna odločba odpravi«. Sklep skupščine torej, da odlok o prenosu gospodarjenja pač ni bil sprejet kljub dvakratnemu razpravljanju in glasovanju, ne velja, se odpravi. V obrazložitvi sodbe med drugim piše: »Določbe 5. člena zakona o gozdovih so obligatorne tako za občinsko skupščino, ki naj odda gozdove v gospodarjenje, kakor tudi za ložečo stranko, ki te gozdove prevzema.« V tožbi Gozdno gospodarstvo predlaga, naj eodlšče sklep skupščine občine Radovljica odpravi in samo od-,loči o zadevi. Ker radovljiška skupščina na sodbo ni reagirala s tem, da bi odpravila prejšnjo upravno odločbo in izdala novo pz. nadomestno, s katero bi — seveda verjetno brez ponovnega glasovanja — oddala gospodarjenje v zasebnih gozdovih pristojni gozdno gospodarski organizaciji, je Gozdno gospodarstvo Bled ponovno pisalo na Vrhovno sodišče in predlagalo predlog nadomestne odločbe. Radovljiška občinska skupščina je na podlagi tega dobi- Spomenik v Mavčičah Ob 25. obletnici vstaje in začetku ljudske revolucije bodo 30. oktobra letos ob i 10. uri v Mavčičah odkrili spomenik padlim žrtvam s tega področja. Za spomenik, ki bo stal pred zadružnim domom, so člani organizacije Zveze borcev napravili preko tristo prostovoljnih delovnih ur. Prav tako pa je pri delu sodelovala tudi šolska mladina in so na ta način vsa zemelj- ska dela naredili sami. Za odkritje spomenika bo del denarja prispevala krajevna skupnost in občani, ostalo pa občinska skupščina. Na slavnostnem odkritju spomenika pred zadružnim domom bo tudi krajši kultur-delovala pihalna godba iz ni spored, v katerem bo so-Kranja, pevski zbor osnovne šole Lucijan Seljak in recita-torji. A. 2. la od Vrhovnega sodišča SRS tale dopis: x »V zvezi s sodbo tukajšnjega sodišča U I 407/66 —5 z dne 1. 7.1966, s katero je tožbi GG Bled zaradi oddajo gozdov v upravljanje ugodeno, je poslalo omenjeno GG Bled tukajšnjemu sodišču predlog za izdajo nadomestne odločbe po 05. olenu ZUS, ki vam ga prilagamo. V smislu določbe 2. odstavka 65. člena ZUS pozivamo, da nam najkasneje v sedmih dneh sporočite in upravičite, zakaj omenjene sodbe tukaj-šnega sodišča niste izvršili. Ce tega ne boste storili, bo sodišče izdalo odločbo, ki b« povsem nadomestila vašo upravno odločbo.« 6) V Radovljici čakajo, da bo odločbo o prenosu gospodarjenja v zasebnih gozdovih Gozdnemu gospo* darstvu Bled izdalo Vrhovno sodišče SR Slovenije. Radovljiška občinska skupščina je torej dvakrat po več ur razpravljala o nečem, kar je bilo že vnaprej določeno, kako mora biti. Mar ni to čisti formalizem! Ne govorimo o pravilnosti ali nepravilnosti zakonskih določil, kdo naj upravlja in gospodari s zasebnimi gozdovi, ampak le o načinu, ki naj bi bil demokratičen, o pristojnostih. Občinska skupščina mera razpravljati o tem prenosu gospodarjenja« mora sprejeti odlok, mora oddati gospodarjenje v gozdovih točno določeni gozdno gospodarski orga« nizaciji! Ali gre za napačno pojmovanje deniokra-j cije aH pa za pomanjkljivost pri praktičnem izvajanju zakonskih določil % nepredvidenimi posledica-) ml, kar se skuša zdaj opra* vlčevati s tem, da so dota* skupščina mora razpravlja-čene stvari, o katerih ti in o katerih mora obe« nem sprejeti vnaprej i« točno določen sklep! A. T. Saša Dobrila JI n G o Ji v J PANORAMA % PANORAMA % PANORAMA # PANORAMA • PANORAMA • PANORAMA • PANORAMA • PANORAT gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje gorenjski kraji in ljudje 0 gorenjski kraji in ljudje Pnškarstvo v Borovljah in usoda Puškarske strokovne šole v Kranju (Nadaljevanje) S poukom je »ričela dne 3. oktobra 1921. Za praktični pouk na tem ^kovnem šolskem zavodu so ^ poklicani in nameščt" vsi orJi strokovni učitelji, I • 50 s\už" bovali že na šoli \ Borovljah do plebiscita, in a: Janko Mišic, Josip Užni's « Rudol.f Užnik, za ravnatel Pa Je bil postavljen začasne ^nko ^L!" vanc, art. kapetanJ rezervi. V izpopolnitev •raega kadra so bi i pozneje ameščeni še: Anton Cop, Foc Frakelj, Fcrd. Grobelnik f.«Miškol-nik, Janko Rav«, J0?1? Vrulih, Tomaž štf* i° Ciril Jelene. Leta 1922 4& izvršile v vodstvu Drž. puškarske strokovne šole •*ne spre" membe. Za tehn*0 vodstvo je bil odgovorefStrok' UČi" telj Janko Ravri za personalnega ravnat* P»JC ? imenovan Ivantošmk' la" kratni ravnate! ^ *imna* zUe v Kranju ouk teoretičnih predmetom s° h°n°" 755 km italijanske ceste »Autostrada del Sole' Italijanska »sončna cesta« povezuje pet večjih mest: Milano, Bologno, Florenco, Rim in Neapelj. Za to pot so prej porabili poldrugi dan. Zdaj pa devet ur. To je največja italijanska gradnja po drugi svetovni vojni. Sedemsto inžinerjev in deset tisoč delavcev je delalo to cesto ■koraj osem let. Pri gradnji je sodelovalo 141 gradbenih podjetij. Zgraditi so morali okoli 140 km pomožnih cest, da so lahko vozili malerialKakor se voznik obnaša v Kako si le mogel in ljudi na delovna mesta. Rezultat je cesta nenavadne drznosti in fantazije. Strokovnjaki z vsega sveta jo študirajo. Turisti občudujejo viadukte in ovinke in menijo, da je to nov čudež sveta. Cesta Milano—Neapelj je najkrajša zveza med severno in južno Italijo. Prvi del ceste: Milano—Parma, 110 km, je bil končan v decembru 1958. šest let pozneje je bila vsa cesta nared. Avto: človek Neki angleški sociolog je zbral naslednje zanimive podatke o avtomobilskih nesrečah. Preveril je 653 nesreč. Največ nesreč je bilo zaradi brezobzirnosti. Samo 14 odstotkov nesreč se je pripetilo zaradi tehničnih okvar. Pri 86 odstotkih je bil kriv voznik, ker je v odločilnem trenutku naredil nekaj, kar ne bi smel. Večina ljudi meni, da so grešniki za krmilom drugače kar v redu državljani in da bo nevarni samo kadar vozijo. Statistika pravi drugače: za krmilom se pokaže značaj. vozilu, tak je tudi sicer. Od 653 grešnikov, jih je bilo 23 odstotkov že kaznovanih, toda ne zaradi prometnih prekrškov. Sociolog je spraševal voznike, ki so povzročili nesrečo zaradi vinjenosti. »Rešim se manjvrednostnega kompleksa. Pozabim na skrbi in nikakor ne morem zmanjšati hitrosti.« še nekaj ugotovitev: v glavnem so povzročitelji moški, vsaka 13 nesreča je zaradi ženske. Razen tega so večinama mladi ljudje: med enaindvajsetim in devetindvajsetim letom. Kje in kdo? Neki ribič je imel navado vsako večjo ribo preparirati in jo obesiti na steno. Pod trofejami so bili podpisi: »ščuka — ujeta v Boden-skem jezeru, ujel Robert Reis. Som — ujet v Donavi, ujel Robert Reis.« Ko je žena obesila na steno sliko svojega moža, je bilo pod sliko besedilo: »Robert Reis — ujet v Moosburgu, ujela Ali-ce Reis. narno prevzeli gimnazijski profesorji. Kakor je iz edino še ohranjenega letnega poročila za šolsko leto 1922/23 razvidno, so bili že po dveh letih obstoja te strokovne šole doseženi zelo lepi uspehi, kar je potrdila ob zaključku šolskega leta prirejena razstava izdelkov. Drž. puškarska šola v Kranju je bila v celoti urejena po vzorcu bivše c. kr. puškarske šole v Borovljah kot nižja strokovna šola s štirimi letniki. Njen namen je bil vzgajati naraščaj za puškarsko industrijo.. Gojenci bi po dokončanem šolanju izvrševali svojo obrt kot kvalificirani delavci v puškarskih podjetjih, državnem arzenalu, delovali kot samostojni mojstri in koncesionirani prodajalci orožja in municije v raznih krajih naše države ali pa bi, kot kvalificirani orožarji, služili v armadi. Po zgledu bo-roveljske šole je bil urejen tudi učni načrt. Vsak učenec naj bi bil v glavnem usposobljen za samostojnega puškar-ja. Ker pa moderna puškarska tehnika ne pripoznava stališča, da bi en puškar izdelal ves izdelek sam, ampak temelji na načelu delitve dela, j se poleg splošne izobrazbe Specializira vsak učenec za j izdelovanje posameznih se-Stavnih delov puške. Zaradi tega so bili uvedeni na šoli sledeči glavni oddelki: a) ba-skilerski, b) celinarski, c) • sprožilarski, d) kopitarski. Tem oddelkom je bil dodan še graverski. Ta ima namen usposobiti učence za izvršitev graverskih del na puški, na drugi strani jih pa izobraziti, da si zaslužijo svoj kruh tudi kot samostojni graverji ali pa delujejo kot graverji v kli-šarnah pri večjih tiskarnah, grafičnih inštitutih in sploh pri raznih drugih industrijskih podjetjih. Kakor že omenjeno, se učenci dele v praktičnih delavnicah v pet oddelkov. Graverji pa so popolnoma samostojen oddelek, ki nima v delavnicah nič skupnega z ostalimi učenci. Kopitarji delajo v lesu. V prvih treh letih dobe tudi pouk v glavnih točkah kovinarskih oddelkov. Za sprejem v zavod je v prvi vrsti odločilna spretnost v risanju. Delitev učencev v kovinarje in kopitarje se izvrši ob vstopu na zavod. Poleg želje in nagnjenja učenca odločuje pri razvrsti-ivi praktična sposobnost, deloma pa tudi življenjska možnost v prihodnosti. Kopitarji imajo v prvem in drugem letniku enoten pouk v delavnici. V tem času se že pokaže pri učencih večja in manjša spretnost za težja in lažja dela. Po dovršenem drugem letniku se učenci-kovinarji zopet dele v baski-lerje in celinarje, oz. sproži-larje. Ti se v svoji stroki izuče do popolnosti. Najboljše baskilerje v zadnjem letniku vpeljejo v panogo pri-rejevanja oziroma prilagoje-vanja. Prirejevalci sestavljajo iz posameznih izdelanih delov puške ter jih dajo gotove iz rok. O svojem napredku je dajala Drž. puškarska šola v Kranju vsako leto javen račun. Konec vsakega leta je priredila razstavo izdelkov svojih učencev. Strokovnjaki, pristojni krogi kakor tudi občinstvo so ]/rekli zelo la- skavo pohvalo o pokazanih uspehih. Učni uspehi so bili prav zadovoljivi, tako da je bilo že po štirih letih obstoja zavoda omogočeno z dovršenimi izdelki učencev, predvsem absolventov, udeležiti se med- V rubriki Podučne stvari, so Novice 13. junija 1866. leta, torej nekaj več kot pred sto leti, objavile tole: KAKO NA ANGLEŽKEM PIJANCE PIJANOSTI ODVAJAJO. Na Angležkem imajo neko dišečo vodo, po kteri je že mnogo pijancev popustilo pijančevanje. Ta voda je po Jon Vine Hall-u, poveljniku parobroda »Gread Eastern« prišla na glas. Ta mož je bil pijančevanju tako podvržen, da mu ni bilo mogoče, tej razvadi slovo dati, čeravno si je na vso moč v to prizadeval. Naposled se obrne do nekega slovečega zdravnika za svet. Zdravnik mu da predpis, po kterim se je celih sedem mesecev dr- narodne razstave dekorativne umetnosti v Fari/u leta 1925. Na omenjeni razstavi je bila Drž. puškarska šola v Kranju odlikovana z zlato medaljo in diplomo. Janko Ravnik (Nadaljevanje prihodnjič) žal. In zdaj so ga vsa poprejšnje želje po pijančevanji popustile, akoravno je bil pepred že leta in leta suženj te sramotne strasti. Ta recept, kterega je pozneje razglasiti dal, in po kterem se je mnogo drugim pijancem pomagalo, se tako-le glasi: žveplenega železa (Eisen-sulfat) naj se vzame 5 gramov, magnezije 10 gramov, dišeče vode iz poprove mete 10 kvinteljcev.cveta muška tovega oreha (Muskat-nussgeist) 1 kvinteljc. Te vode se vzame dvakrat na dan. Ki'.ko prav za prav dela na pijanca, da ga odvadi pijančevanja, ne moremo dokazati; skušnja je pa vsaki pot vredna. V času ko razpravljamo o tem, kdo naj plača zdravljenje kroničnih alkoholikov, bi kazalo morda na j pop rej s .temle sto let starim receptom poskusiti. . - Konstantin (če je?) seveda ne ve, da je bila zaprt" zaporih vojnega sodišča v Miinchnu zaradi nekega podobnega **na, je da Di bii° to pismo lahko mnogo bolj nevarno, saj bi Uteo razkrilo dejanje, pri katerem je v resnici sodelovala. Naj je upremo v resnici Konstantino-vo ali samo kaka nova spletka, v o*h primerih je nevarno. Zato ni nič čudnega, če ne najde miru i: će je te prve pomladne dni, ko se je zima umaknila že v gore, zmišljena pri delu v tovarni, a tudi doma, kakor sedaj, ko je SUuo, sklonjen nad zemljevidom, nekaj vprašuje. Ne posluša ga, šele ko Slavko £ čas vzdihne: »Ah, mama,« ga vpraša, kaj bi rad, in se začudi. ne more več obdržati zase, kakor jo je lahko držal zase vse te ri«ece od novembra sem. Slefi bi mu rada rekla, naj se n* meni za taka sramotenja, 6aj sam ve, zakaj je bila zaprta. Rada bi mu povedala, kakor mu je tiste dni po vrnitvi iz zapora razležJa, da v ječe ne zapirajo samo tatov in razbojnikov, marveč mnogokrat tudi popolnoma poštene ljudi. Fsnt- hodi vendar že v četrti razred in mu bo letos že deset ;et. ZMo mera vedeti, da je oblast. :i tlači ljudi, krivična in da jo tKnio zaio nekoč socialisti spremenili To bi mu povedala in se mar- sikaj drugega, da ni prav sedaj na cesti zagledala orožni.ške patrulje in se zmedla. Orožnika prihajata proti Ebnerjevemu vrtu. Samo kakih osemdeset metrov sta še oddaljena. Nedelja je in kaj neki bi iskala tod okrog, kakor da prihajata ponjo zaradi tistega pisma, ki so ga na pošti prav gotovo prepisali in poslali v Munchem Torej njen strah ni bil prazen, se ji orosi čelo. Ne razume otroka, kaj govori. Samo mimogrede sliši besedo Borjana, a ne ve, v kakšni zvezi. Samo orožniško patruljo opazuje in kakor uročena gleda, kako se orožnika korak za korakom približujeta vhodu na vrt. Samo dvarjset korakov še, samo še deset. Ne, ne more gledati. Obrne se, da bi povedala otroku, kdo prihaja, in mu rekla, naj se ne ustraši, četudi bi jo odpeljali. A Slavka ni več; na vrt je odšel, ko je opazil, da ga mama ne posluša. Mama ne ve, kako mu je hudo. Mami ni nič do Borjane in do nona in nonc, obsoja mamino brezbrižnost. Samo za delo ji je in za tisti Starnberg. Res je, da bi brez maminega dela ne mogel živeti. A kaj jima je treba živeti tu v Penzbergu, če ju skoro nihče ne mara in ju skoro vsi zaničujejo. Zakaj ne gresta drugam? Zakaj ne odpotujeta čez Švico v Italijo in potem k rionu in noni? Zakaj ne bi počakala konec vojne v krajih, kjer je doma. Najbrž ji do Borjane sploh ni. Ni ga poslušala, ko jo je vprašal, ali 6e še spominja, kako so šli nekoč z očkom in nonom na Matajur? Se ne spominja, kako je govorila: Tam dol je Benečija, tam je Šempeter Slovenov, tam so Klodiči, tam Brda, tam Kras, tam morje .. . Da, morje s Trstom, prešine Slavka spomin na Trst, na najlepše mesto na širnem svetu. Ko bi šla vsaj tja! Tudi tam bi lahko živela! Tam prav gotovo ne bi bilo tako žalostno kakor v Borjani. Toda Trst je za mamo zdaj samo veliko mesto z revnim Krasom v ozadju. Ali ni zadnjič rekla, da bi bilo tam še slabše kakor tu in da bi bila tam še bolj lačna. To je morda res? A v Borjani ali tam, kjer sta zdaj nono in nona, prav gotovo ni lakote. Nihče ni lačen, četudi ima samo borno kočo kakor pastir Breginc. Krave mu dajejo mleko, a ovce meso, vidi v duhu sivolasega pastirja, ki je večkrat rekel, da je star ko gora, a bo, upa, živel še sto let. Je mama pozabila, ko je rekel, da pije Naidižo, ker nima vina, a mama mu je rekla, da je prav gotovo zato tako čil in krepak . .. In zgodbe iz starih časov, ki jih zna stari pastir pripovedovati. Takrat so pastirjeve kakor Nadiža modre oči kakor dvoje zvezd... In kakšen dober kromipr ti speče! A kakšen šele je ovčji sir, ki ga ne zna nihče tako vzgojiti kakor ovčar Breginc. Slavku se pocede sline. Tak krompir in tak sir bi se prilegcl. Toda tudi kruh bo dober, čeprav še zdaleč nima okusa po kruhu, kakršnega je bil včasih vajen. »Mama, lačen,« priteče v kuhinjo. »Kaj pa ti je?« pogleda ma- mo, ki nekam čudno strmi vanj. Stefi se oddahne; žandarja sta šla mimo. 7. Ko se na Ebnerjevem vrtu razcvelo narcise, se Stefi otrese strahu. Toda Slavko je čedalje bolj molčeč, čedalje bolj zamišljen. Samo če ga kaj vpraša, odgovori. Premalo časa ima, da bi razmišljala o otrokovemu molku in ga vprašala, kaj se dogaja v njem. Toda nekega dne jo čaka doma učiteljičino pismo, naj se zglasi pri njej, ker otroka že nekaj dni ni v šolo. Stefi ne more verjeti. Zato strogo pogleda otroka in ga vpraša, ali je res. »Res,« prizna Slavko. Noče več v šolo! Tam ga samo zmerjajo. Ne bo več hodil! »Tako torej?« mu Stefi pripelje zaušnico, potem pa, ker bi rada čimprej govorila z učiteljico, samo še zagrozi, da bosta obračunala, ko ee vrne iz šole. Mil večer je in Stefi je žal, ker je udarila otroka. Med potjo razmišlja, da otrok trpi, trpi zaradi nje. Morala bi se pogovoriti z njim in ga opogumiti, naj pred zaničevanji ne klone. Tudi ta čas bo minil, a on naj na zaničevanja odgovarja z učenjem in znanjem v šoli. Ce bo tak, bo nekoč kaj iz njega. Potem bo tiste, ki ga danes zaničujejo, lahko sram. Tako bi se morala pogovoriti z njim. A se bo, ko se bo vrnila od učiteljice, sklene. Toda učiteljica Isolde jo sprejme z negodovanjem, zakaj ni prišla v uradnem času. A če jo že nadleguje sedaj zvečer in če res ne more dobiti dopusta, da bi prišla čez dan, naj plača dve marki globe v šolski sklad, ker tako zahteva uredba o kaznovanju staršev, ki ne skrbe za reden šolski obisk svojih otrok. Da, dve marki je morala plačati za otrokovo nemarnost. Učiteljica ji je pokazala črno na belem. A če bi se branila plačati, bi bila globa še večja, ker bi ji nalog za plačilo poslali z občine. Stefi, razburjena, kakor je, pozabi na sklep, da se bo s Slavkom pogovorila in ga ohrabrila. Ko privihra domov, ga oklofuta kakor ga ni še nikoli. Za kazen mora takoj brez večerje spat, obenem pa mu zapreti, da ga bo poslala v poboljševalnico. Otrok molči. Tudi ko ga je tepla, ni jokal, marveč samo kdaj pa kdaj zastokal. Ko bi pokazal vsaj solze, da mu je žal. A jih ni. S tem pa jo je še bolj razjezil, da ga je poslala lačnega spat. 9. Ce ne gre drugače, naj poje palica! Trmoglavosti ga bo odvadila! Odslej bo stroga z njim! 8 9 GLAS PIONIRJEV 22. OKTOBER 1966 * GLAS Bili smo na Socerbu LAS lomnev Stoli učilna zidana Vsak dan se srečujemo z dogodki: veselimi in žalostnimi. Mnoge hitro pozabimo, mnogi se" nam globoko vtisnejo v spomin. Največji dogodek za vse prebivalce Preddvora in njegove okolice bo najbrž otvoritev nove šole. Sedanja" šola je stara preko sto let in ne zadostuje za -številne učence. Četu- di je sedanja šola majhna, se je v njej zgodilo marsikaj zanimivega, žalostnega, veselega: od podeljevanja nezadostnih ocen, pa do petič. O, tudi že kaj drugega se je pripetilo. »Kaj neki?« boste vprašali. Takoj boste zvedeli, če poslušate naslednjo zgodbo: Priprava na šolo Počitnice so bile za nekatere zelo kratke, za druge, ki radi hodijo v šolo, zelo dolge. Že teden dni pred začetkom šole sem se začela pripravljati na šolo. Skoraj vse stvari sem kupila v Kranju, a za nekatere sem šla v Kranj tudi dvakrat, če jih nisem prvič dobila. Najprej sem zavila nove zvezke in knjige, se podpisala, potem pa sem posvetila največjo pozornost knjigam. Vse sem prelistala, pregledala vse slike in prebrala napise pod njimi. Končno je le prišel prvi šolski dan. V šolo smo prinesli vsi lepo zavite zvezke in knjige brez »ušes«, a )čez nekaj dni so se prva že pokazala. V vsak zvezek smo pričeli lepo pisati; .vsaka prva stran v zvezku je najlepše napisana. Na vsako prvo stran smo narisali rob in vpisali datum. Čimdlje hodimo v šolo, tem bolj ,se prvotna pazljivost in natančnost manjšata. V zvezkih ni robov in datumov, tu je ena packa, tu druga. Vsi komaj čakamo, da bomo kupili nov zvezek, v katerega imamo namen lepše pisati kot simo v starega. Marija Jež, 8. a razred Osnovna šola Preddvor Osnovna šola Mojstrana razpisuje delovna mesta 1. učiteljice, 2. vzgojiteljice, )be za varstveni oddelek, 3. KV kuharico za ŠK. *ok prijave: 25. 10. 1966 Ker so vsi otroci na svetu zelo radovedni, smo bili tudi mi, učenci šestega a. razreda zelo radovedni. Prav vse smo hoteli videti in pa tudi kaj slišati, seveda! In ker sq okna gledala natančno na cesto, avtobusno postajo in trgovino, smo se pogosto ustavljali ob njih. Posebno ob enem. Ne vem, zakaj. Okna nismo nikoli odprli na stežaj, ampak smo odprli samo prvi šipi, tako da je okno še vedno ostalo zaprto. Kar prijetno je bilo kukati na cesto in opazovati ljudi. Večkrat nas je pri tem zalotil tovariš upravitelj in takrat ni bilo ravno prijetno. Nekega dne se je neki učenec prepiral s sošolcem in udaril z roko v šipo. Šipa se je razbila. Potem je žalostno pobiral kose in se odpravil poročat o nesreči tovarišu upravitelju. Naslednji dan smo zopet lahko opazovali živi svet pod seboj, vendar nam ni bilo treba odpirati niti prve šipe, ker si glavo lahko pomolil kar skozi odprtino razbitega dela okna. Letos smo v drugem razredu, v spodnjem. Včasih se rada spominjam opazovanja na pisani svet s prvega nadstropja. Mnogo podobnih in različnih dogodkov smo doživeli in mislim, da jih bomo še veliko v naši novi šoli. Janja Triler, 7. a razred osnovna šola Preddvor Bilo je lepega dne. Sonce je že pošiljalo svoje žarke na vse strani. Tudi meni je sonce poslalo svoje žarke, da me je prebudilo. Hitro vsta-nem kajti s prijateljico sva bili domenjeni, da greva po borovnice. Hitro pripravim malico, katera se mi je zdela najbolj pomembna. Naenkrat potrka na vrata. Vedela sem, da je prijateljica Marija. Ko je vstopila, sem takoj ugotovila, da je danes slabe volje. Hitro sem vzela s seboj potrebne stvari. Kmalu sva se odpravili. Mirno sva stopali po stezi, ki je peljala v gozd. Prijateljica je molče hodila poleg mene. Pot naju je kmalu pripeljala v gozd. Ogledovali sva se okoli sebe, kje je največ borovnic. Šli sva globlje v gozd. Nekje sva videli nekaj borovnic in tam sva se ustavili. Odložili sva večjo posodo in začeli nabirati v Po ogledu Postojnske jame smo se odpeljali proti Debelemu rtiču. Med potjo smo si ogledovali, kako pogozdujemo kraški svet. Od Črnega kala se je vila cesta proti morju. Zavriskali smo, ko smo ga zagledali. Odpeljali smo se še dogradu Socerb, odkoder smo imeli prekrasen razgled na Trst. Razgrnili smo zemljevide, neki domačin pa nam je pripovedoval, kako je bilo pod fašizmom in kako je danes. Med potjo nam je tovari-šica povedala marsikaj zanimivega. Tudi to, kako je nastalo zdravilišče Debeli rtič in o skrbi Glavnega odbora RK ter vse družbe za nas otroke. Ko smo se pripeljali na cilj, smo se samo čudili. Moderni paviljoni, prelepi cvetlični nasadi rož, ki pri nas ne rastejo, razgled na morje okrog in okrog. Sprejela nas je medicinska sestra, ki nas je takoj peljala v spalnice. Obleko smo zložili v omarice, prej pa smo se še v kopalnicah umili. Povsod je čistoča in red. Posebno jedilnica je lepo urejena, hrana je bila odlična. Na Rtiču smo bili tri dni in dve noči. Dnevni red je bil takle: Po zajtrku smo imeli razgovore, nato smo pospravili spalnice. Obvezno smo imeli zjutraj tudi šolO, pisali smo naloge o izletih na Vrhniko, v Postojno, na Socerb, na mejo, o obisku pri pisatelju Ribičiču, kako smo lovili ribe. se kopali. Vtise o rtiču smo napisali doma. Kopali mo se dve uri pred kosilom in tudi po kratkem počitku popoldne. Ob kopališču je lepo urejeno otroško igrišče s številnimi gu-galnicami, vrtiljaki, toboga- lončke. Naenkrat pa je prijateljica nejevoljno dejala. »Tebi pa ne bom več verjela. Naročila si naj pridem ob osmih. Prišla sem pozneje, a ti še nisi bila pripravljena. Koliko borovnic sva nabrali, še dva litra ne?« »Marija, zakaj pa se tako jeziš, bova pa dalj časa nabirali. Bi šla pa sama po borovnice če nisi imela časa, da bi me počakala. Gotovo te je bilo strah?« sem ji prevzetno odgovorila. Začeli sva se prepirati. Na borovnice nisva več mislili, lončki pa se sami niso hoteli polniti. Prepirali sva se kar naprej. Kmalu bi se skregali. Meni ni bilo všeč, da Marija nabira pred menoj borovnice, zato sem jo vedno porivala stran. Naenkrat reče Marija prijazno: »Nikar se ne prepira j va, mirno se kaj pogovoriva!« , To je bil najlepši pouk zgodovine. Prav zares smo bili zadovoljni. Tisti dan smo bili na Vrhniki, v Postojnski jami in sedaj še na Socerbu, Prav nič nismo bili utrujeni, nasprotno, komaj smo že čakali na novo presenečenje — na Debeli rtič, kjer naj bi se še ta dan kopali v morju. Ljubica Senčar* Edmund PožgaJ, Dragica Gajser nom in drugim. Proti večeru smo se sprehajali po asfaltiranih poteh ob paviljonih in občudovali nasade. Vrtnar nam je povedal, kako je bilo pred osmimi leti še vse zaraščeno. Zvečer smo občudovali prelep razgled na Koper in okolico. Bilo je vse v lučkah. V sobah smo si še ogledovali zemljevide Slovenskega Primorja, Trsta; kajti bili smo tudi na državni meji. Rtič je res lep in žal nam. je bilo, da nismo mogli ostati več časa. Sklenili smo, da bomo za drugo leto hranili denar. Res smo hvaležni DPM in KS, da smo videli toliko lepega. Edmund Požgaj, Franc Mohinjski, Ljuba Senčar, Milka Marušič. Alenka Požar, Slavko čermelj, Zlata P rvanja Tretje in četrto pismo »Saj si ti začela, sedaj pa prav hinavsko govoriš!« Z Marijo sva se vedno bolj oddaljevali ena od druge. Cez nekaj časa je šla Marija malicat. Tudi jaz sem se spomnila, da imam nekaj s seboj. Pri malici sva se spet pobotali. Nato sva skupaj nabirali borovnice in zdelo se mi je, da se lončki hitro polnijo. Kmalu sva se vrnili domov. O najinem prepiru pa še danes nihče ne ve. Točka Zaplotnik, 8.a razred Osnovna šola Preddvor AMD Kranj Razpisuje licitacijo za osebni avtomobil FIAT 750, ki bo v ponedeljek 84. 10. 1968 ob 16. url v mehanični delavnic^ Kranj, Tomšičeva ulica. Darina Konc Solo pesem Otroci četrtega razreda se peljejo v avtobusu, na ekskurzijo v Škof jo Loko. Pomladno razpoloženi ne vedo, kaj bi začeli. Če si vesel, pač najraje zapo-ješ. Vsak izmed otrok ima svoje izbrane popevke, katerimi bi rad dal duška svojemu veselju. Prevladuje kavbojska »Moj črni konj«. Tovarišico učiteljico bole ušesa. Šolsko stroga ne more biti, zato svetuje: »Otroci ne borno prepevali solo, ampak vsi skupaj.« , Najbrž nobeden izmed otrok ni razumel, kaj pomeni beseda »solo«, vendar ni utegnil nihče vprašati, kakšna pesem naj bi ta bila ... Marko gleda zvečer televizijo. Spomni se in vpraša: »Mami, kakšna popevka pa je pesem ,Solo'?« Dobro, da je bila Markova mami v tej zadevi poučena in je znala svojemu Marku razložiti, kaj pomeni beseda solo. Če bi kdo od manjših pionirjev tega ne vedel, pa naj vpraša svojega tovariša učitelja za petje. Debeli rtič - naš cilj S prijateljico po borovnice Kegljači kranjskega Triglava so osvojili še en naslov republiških prvakov w Se en naslov prvakov Končano je slovensko prvenstvo v kegljanju v borbenih igrah. Kranjski kegljači so ponovno končali tekmovanje na prvem mestu. Velik uspeh so zabeležili tudi Jeseničani, ki so osvojili tretje ter Tr-žičani z osvojenim šestim mestom. Slovensko prvenstvo je veljalo istočasno kot izbirno tekmovanje za državno prvenstvo, čeprav so si na prvenstvu tri gorenjske ekipe priborile pravico nastopa (neugodno je presenetila le Kranjska gora, ki je zasedla 14. mesto), pa kaže, da bomo imeli na prvenstvu le enega predstavnika — Triglav. Jesenice in »Ljubelj« iz Tržiča najbrž ne bosta nastopila na prvenstvu, ker za to nimata denarja. VRSTNI RED: 1. Triglav 1885, 2. Konstruktor 1813, 3. Jesenice 1771, 4. Slovenija ceste 1739, 5. Slo-venjgradec 1711, 6. Ljubelj (Tržič) 1694, 7. Celje 1636, 8. Ruše. 9. Lokomotiva (Mar.) 1627, 10. Slovan 1617. Krvavec in Jesenice na čelu Tekmovanje v jesenskem delu II. gorenjske rokometne lige Je končano. Prvo mesto je osvojil Krvavec, bivši član gorenjske lige. Drugo mesto Jesenic predstavlja uspeh za to mlado ekipo, saj prvič nastopajo v tej konkurenci. Ker igrajo v pomladanskem delu prvenstva z glavnimi tekmeci na svojem terenu (Krvavec, Storžič), imajo tako največ možnosti, da naslednje leto nastopijo v prvi ligi. REZULTATI — kolo - Žabnica B : Krvavec 0:5 (w. o.), Storžič : Duplje B 23:9 (10:5); II. kolo - Krva-Jesenice 14:14 (9:11), Duplje B Žabnica B 5:0 (w. o); III. kolo — Jesenice : Žabnica B 15:7 (5:5), Storžič : Krvavec 16:16 (8:9); IV. kolo — Jesenice : Duplje B 15 : 17 (8:9), Žabnica B : Storžič 15 : 21 (9:10); V. kolo — Storžič : Jesenice 23:23 (11:15), Duplje B : Krvavec 11:20 (6:9). LESTVICA Krvavec 4 2 2 0 54:41 6 Jesenice 4 2 1 1 77:61 5 Storžič 4 2 1 1 83:73 5 Duplje B 4 2 0 2 42:58 4 Žabnica B 4 0 0 4 22:46 -2 P. D. Gorenjska nogometna liga Neredi in pritožb Srečanja v šestem kolu gorenjske nogometne lige niso potekala normalno. Igralci Podbrezij so, ker niso bili zadovoljni s sojenjem, v 80. minuti zapustili igrišče v Tr-bojah. To nešportno potezo Podbrezij bo reševala tekmovalna komisija. Ker je tak primer v tekmovanju na Gorenjskem redek, pričakuje primerno kazen. V derbiju kola so Tržičani premagali Kranj in se tako učvrstili na vrhu lestvice. Po končanem srečanju je Kranj vložil protest, ker naj bi bila materialno kršena pravila. Tudi o tem primeru bo morala razpravljati tekmovalna komisija. Po odlič-čilnih igrah v prejšnjih dveh kolih, so bile Lesce nepričakovano poražene na svojem Trzic: Občinsko prvenstvo V organizaciji NK Tržič se je pretekli teden pričelo dvo-krožno občinsko sindikalno nogometno prvenstvo, na katerem nastopa 7 ekip: Runo, BPT, Peko, Pilama, Tovarna kos in srpov, Avtooprema in Carinarnica. Ljubelj. REZULTATI — I. kolo — Peko : Avtooprema 1:3 (0:2), Runo : Pilama 1:1 (1:1), BPT: Tov. kos in srpov 3:2 (2:0); II. kolo — BPT : Runo 4:0 (2:0), Avtooprema : Tov. kos in srpov 2:0 (1:0). D. H. terenu v srečamju s Kropo. Naklo, čeprav novinec, še naprej nudi dobre igre. V tem kolu so porazili tudi ekipo Ločana. Železniki so z mnogo boljšo igro v obeh polčasih katastrofalno premagali Preddvor. REZULTATI — Ti boje : Podbrezje 3:2 (3:0) prekinjeno v 80. minuti, Železniki : Preddvor 9:0 (5:0), Lesce : Kropa 0:2 (0:1), Naklo : Lo-čan 1:0 (0:0), Tržič : Kranj 3:2 (1:2). LESTVICA Tržič 6 5 1 0 21: 9 11 Železniki 6 4 1 1 28: 2 9 Ločan 6 4 0 2 32: 8 9 Kranj 6 4 0 2 22: 9 9 Naklo 6 3 2 1 7: 3 9 Kropa 6 3 0 3 13:15 9 Lesce 6 2 0 4 7:14 4 Trboje 6 2 0 4 10:32 4 Preddvor 6 0 1 5 5:25 1 Podbrezje 6 0 1 5 7:35 1 V sedmem kolu se bodo srečali: Kranj : Zeleznikli Ločan : Tržič, Kropa : Naklo* Podbrezje : Lesce, Preddvor l Trboje. P. Didić Gorenjska rokometna liga Porazi domačih ekip Vodeče ekipe gorenjske rokometne lige še naprej zmagujejo. V sedmem kolu ni bilo presenetljivih rezultatov, vendar j« zanimivo, da so gostujoče ekipe zmagale v štirih od petih srečanj. Najzanimivejše srečanje je bilo v Zabnici, kjer je vodeča ekipa Dupelj po zanimivi igri premagala domačine z minimalno razliko v golih. Križe B je na njihovem igrišču katastrofalno premagala Kranjska gora, Selca pa so v tem kolu dosegla že četrto zmago. Njihova zmaga v Tržiču, čeprav z majhno razliko, je povsem zaislužena. Radovljica je po odlični igri v obeh polčasih premagala solidne igralce iz Škofje Loke. Kranj B je brez posebnega truda zmagal v Besnici. REZULTATI — Tržič B : Selca 18:19 (5:11), Žabnica I Duplje 14:15 (6:7), Križe B e V soboto in nedeljo na Vršiču Zbor alpinistov in gorskih vodnikov Kot vsako leto, bo tudi letos ob zaključku poletne planinske alpinistične sezone jesenski zbor plezalcev, alpinistov in gorskih vodnikov. V soboto In nedeljo (22. in 23. oktobra) se bodo zbrali v novem Tičarjevem domu na Vršiču. Kljub temu, da ne moremo govoriti o ugodnih pogojih v letošnji poletni planinsko-alpinistični sezoni, lahko trdimo, da so jubilejno leto, 25-letnico vstaje naših narodov, gorniki dostojno počastili in proslavili z vrsto nadvse pomembnih prostovoljnih delovnih akcij, tečajev, plezalnih šol, taborov, novimi pridobitvami za napredek in zdravo rast množičnega rekreacijskega planinstva in številnimi ter zahtevnimi plezalnimi vzponi v domačih in tujih stenah, grebenih in vrhovih. Preko 65.000 navdušenih ljubiteljev in obiskoval- cev gora se dobro zaveda, da 6o kapacitete preko 160 planinskih postojank, domov, koč in zavetišč, mnogo pretesne in neurejene za prijetno in varno bivanje številnih obiskovalcev. Zato jih hite povečevati, modernizirati in graditi nove. Pred plezalci in alpinisti v zadnjih letih niso več varne najtežje prepadne in previsne stene v domačih in tujih gorah. V Planici, Krmi, Martuljku in na Triglavu in v drugih gorah so bile preplezane številne nove, prvenstveno plezalne smeri, ki so zahtevale veliko mero znanja, premagovanja naporov in strahu. Mnogi plezalci in alpinisti so se s svojimi nadpovprečnimi in težkimi vzponi uspenšo uvrstili v elitni razred. Nekaj našh najmlajših plezalcev in alpinistov se v zadnjih letih vedno bolj uspešno uveljavlja tudi v krogu svetovnega alpinizma. Naše naveze so se vidno uveljavile tudi v stenah Dolomitov. Centralnih Alp, Ta-trah, Kavkazu, Andih in Hi-pnaiaii. Zal pa pri tem- ugotavljamo, da ostaja mnogo starejših plezalcev in alpinistov izven orpar.lzirnn.~pa dela. Nji-~"rv sta? je mnogo premajhen, da bi lahko govorili o kontinuiranem perspektivnem delu. Tudi vodniška služba po letih svojega obstoja še ni do- bila pravo vsebino svojega dela. Se vedno se bori z začetnimi organizacijskimi težavami in slabostmi. Gorski vodniki bi morali predstavljati poleg plezalcev, alpinistov in gorskih reševalcev vrh našega alpinizma. Premalo pozornosti posvečamo tudi vsesplošni kulturni vzgoji naših gornikov, ki se čestokrat ponašajo dokaj nekulturno. Brezsrčno Uničujejo gorsko cvetje, prožijo kamenje in podobno. Tovariški pozdrav na planinski poti je dokaj redek pojav. O tem in prav gotovo še o mnogočem bi ee morali planinci, plezalci in alpinisti skupaj z gorskimi vodniki pomenili na letošnjem jesenskem zboru. 17. Zupančič Kranjska gora 12:32 (6:16>« Besnica : Kranj B 9:26 (4:16),' Radovljica : Skofja Loka 27:20 (11:9). LESTVICA Duplje 7 6 0 1 147: 82 12 Kranj B 7 6 0 1 125: 71 12 Kr. gora 7 5 0 2 153: 81 lt Selca 7 5 0 2 107: 93 10 Žabnica 7 4 0 3 98: 84 8 Radovljica 7 4 0 3 111:114 8 Skofja Loka 7 3 0 4 129:128 9 Besnica 7 1 0 6 67:164 2 Tržič B 7 0 1 6 77:104 1 Križe B 7 0 1 6 72:155 1 V osmem kolu se bodo srečali: Selca—Skofja Loka, Tržič B—Radovljica, Duplje— Kranj B, Kranjska gorat—i 2abnica, Besnica—Križe B. F. Didić Pod Španovim vrhom Boljši smučarski tereni Da bodo tereni nad Planino pod Golico lepši in primer-nješi za smučanje, so letos prostor pri Bajti pod Spano-vim vrhom razširili, v za« četku proge in proti srednji' postaji pa poravnali. Ob poslopju začetne postaje žičnice grade prostor za shranjeva-. nje in popravljanje emuji.' Zato u-pasobljeni delavci podjetja Ljubljana transport bodo opravljali vsa popravila smuči in smučarskih pripomočkov. Kdor pa smuči $0 bo Imel, si jih bo lahko tudi izposodil. 12 OGLASI - OBJAVE 22. OKTOBER 1966 * GLAS Glas vam sporoča! Z :>c!io. da približamo Oglasno in naročniško službo našim bralcem, bomo organizirali v vseh večjih krajih Gorenjske zbirne centre. Ti bodo f) vse vrste malih oglasov, oglase, po potrebi tudi komercialne f> oglas« in o: niLnice ter zahvale, f& nove naročnike Glasa, 0 dajali potrebne informacije in prodajali naš časopis Za sedaj poslujejo zbirni centri: — za področje Cerkelj v trafiki Polde Lovšin (trafika pri avtobusni postaji v Cerkljah) — za področje Jesenic v obratu CP Gorenjski tisk na Jesenicah, cesta Železarjev 4 — tov. Anica Ržek — za področje Kamnika v delavski univerzi (Kino-Katnnik) pri tov. Ivanki VVahl — za področje Selške doline v papirnici Železniki — za področje Poljanske doline v Turističnem biroju Poljane, pri tov. Tavčarju Francu. O ustanavljanju novih bomo bralce sproti obveščali. UPRAVA Poročilo o žrebanju srečk a' ki je bil° dne 20. 10. 1966. Srečke s končnicami 80 so zadele dobitek ND 10 19200 l.OOo 37030 400 63630 600 01 6 51 6 411 80 50051 1.006 188561 50.000 841361 8.000 72 8 202 40 70872 606 43 6 3283 200 51983 2.000 62533 600 84133 600 167123 10.000 84 20 94 10 27794 610 57234 600 65504 1.000 35 8 59035 400 80965 400 245605 100.000 6 4 44406 404 67626 404 82786 404 07 8 37 6 87 6 457 100 18027 600 59637 1.006 8 12763 43188 4 604 404 62748 404 89978 604 141328 30.004 886728 8.(304 39 8 79 6 04669 400 31359 600 33579 406 6756.39 ' 10.008 Simon Prescheren TARVISIO — TRBIŽ (UMNE) Vam nudi po izredno ugodnih cenah # pralne stroje 0 gorilnike na mahnit # peči za centralna kurjavo # svetila — kolesa — otroške vozičke # keramične ploščice i Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini Komisija za delovna razmerja pri podjetju »AVTOPROMET GORENJSKA« Kranj razglaša prosto delovno mesto K V varilec (2) Pogoji: KV delavec varilske stroke. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. — Stanovanja niso zagotovljena. — Razglas velja do zasedbe delovnih mest. — Prijave z dokazili o zahtevanih pogojih pošljite v tajništvo podjetja. Komisija za delovna razmerjae Se priporočamo za obiski V Kranju Jabolka 1.20 do 2 N din. hruške 1.80 do 3 N din, grozd je 2.80 do 3.40 N din, paprika 1.60 do 2 N din, paradižnik 2 do 2.40 N din, solata 2 do. 2.50 N din, krompir 0.70 dQ 0.80 N din, čebula 1.30 do I.65 N din, cvetača 3 N din, korenček 1.20 do 1.40 N din rdeča pesa 0.80 do 1 N din' kislo zelje 1.60 do 1.80 N din' kisla repa 1.40 do 1.50 N din' skuta 4 N din, surovo maslo 15 do 16 N din, med 10 do 11 N din za kg; kaša 4.50 do 5 N din, ješprenj 2.40 do Z.6Q N din, koruzna moka 1.50 da 1.60 N din, ajdova moka 2.5Q 2.40 N din, pšenica 1.20 N do 2.80 N din, proso 2.20 do din fižol 3 do 3.40 N din, Hsic. ke 1.50 do 1.80 N din, Prešernovo gledališče v Kranju NEDELJA — 23. oktobra ob 10. uri URA PRAVLJIC — drugi program TOREK — 25. oktobra ob 16. uri red TOREK — POPOLDNE in ob 19.30 red PREMIERSKI Singer: VRAŽJI FANT ZAHODNE STRANI, gostuje SNG Drama Ljubljana Amatersko gledališče Tone Čufar NEDELJA — 23. oktobra ob 15. uri Držič-Rupel: BOTER ANDRAŽ za IZVEN Zahvala Ob prerani izgubi naše nadvse dobre in skrbne mame Marije Hudobivnikove iz Hrast j a 43 f se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, zahvala tudi dr. Bežku in č. duhovščini iz Šenčurja, še posebna zahvala Sančevima: mami in atu za ves trud, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. žalujoči sin Stane z družino Hrastje, 13. oktobra 1966 Obvestilo Podjetje za PTT promet v Kranju obvešča, da sta bili 21. 10. 1966 izključeni iz prometa ročni telefonski centrali pri pošti Stara Fužina in Srednja vas v Bohinju. Dosedanji naročniki teh ročnih telefonskih central so bili tega dne vključeni v ATC Bohinjska Bistrica. Nove klicne telefonske številke so: Lovska hiša »Bohinjka« Stara Fužina 76404 Turistično društvo Bohinj 76-105 Trgovsko podjetje »Savica« Samopostrežna poslovalnica pri mostu — Stara Fužina 76-146 Hotel »Triglav« Stara Fužina 76-108 Hotel Bellevue, Slara Fužina 76-175 Gozdno gospodarstvo Bled Gozdna uprava Boh. Bistrica revirno vodstvo 76-109 Trgovsko podjetje »Savica« posl. Prehrana . 76-148 Dom komunalne banke Ljubljana 76-171 Pošta Stara Fužina . 76-135 Pošta Stara Fužina — telegraf 76-172 Počitniški dom Komunalne banke Zagreb 76-173 Trgovsko podjetje »Savica« prodajalna »Izbira« Srednja vas v Bohinju Gozdarsko kmetijska zadruga Srednja vas 76-187 v Boh. -76-186 76-196 Pošta Srednja vas v Bohinju Občinska skupščina Radovljica krajevni urad Srednja vas v Bohinju 76-197 Cestno podjetje Kranj revir Ribčev Laz 76-177 Mladinski ples Vsako nedeljo od 16. do 20. ure. Vsako soboto šola modernih plesov od 19. do 23. ure. Delavski dom Kranj Prodam Prodam novo centrifugo Himo, električni šivalni stroj Cik.cak in dvorezni pletilni stroj Singer. Britof 12, Kranj 4818 Prodam kravo bohinjko, 8 mesecev brejo, dobra mleka-rica in novo večjo prikolico za osebni avto. Praproše 1, Podnart 4830 Prodam hišo v Kremenku 8, Poljanska dolina. Ogled 80. 10. od 10. do 12. ure 4852 Prodam svinjo, 90 kg težko. P&enična polica 15, Cerklje 4853 Prodam prašiča, 70 do 80 kg težkega. Lahovče 15, Cerklje 4854 Prodam novo kosilnico za traktor ferguson nemške znamke Mertelj. Sv. Duh 41, Skofja Loka 4855 Prodam brejo kobil« ali zamenjam za bikca. Voglje 76, Šenčur 4856 Zimska jabolka (bobovec) prodam. Vidic, Partizanska 8, Bled 4857 Kamin, skoraj nov, prodam in dajem v najem garažo. — Naslov v oglasnem oddelku 4858 Prodam ogrodje za vzidlji-vi levi štedilnik. — Kregar, Ljubljana, Vižmarje 100 4859 Emajlirani štedilnik in kuhalnik poceni prodam. Hrast-je 21, Kranj 4860 Prodam rabljen pralni stroj »♦Rondo Lilli« za 500 N din. Naslov v oglasnem oddelku 4861 Prodam nov pralni stroj Candy, superavtomatik, 5 kg, 10 operacij za 3000 N din. — Naslov v oglasnem oddelku 4861 Levi vzidljivi štedilnik in in posteljo z vložkom mreže prodam. Pivka 7, Naklo 4862 Prodam trodelno kredenco, dobro ohranjeno. Marin Jul-ka, Stražiška 15, Kranj 4863 ''Prodam dve novi kombinirani peči za kopalnico, 5 te-raco okenskih polic 160 X 26, bakren kotliček 55-litrski s Jcromirano pokrovko za peri- lo, 350 monla opeke in staro ograjo. Cirče 16, Kranj 4864 Po ugodni ceni prodam skoraj nov Emona gramofon z garancijo. Hotemože 44, Preddvor 4865 Prodam NSU primo, 150 cem v brezhibnem stanju. Šenčur 311 4866 Za 80.000 S din prodam polavtomatski pralni stroj Himo. Naslov v oglasnem oddelku 4867 Prodam odmično gred, 8 »štibselnov« in nekaj manjših delov za fiat 1100. Zg. Bitnje 139, Žabnica 4868 Prodam bika eno leto starega. Medno 30 pri želez, postaji 4869 Ugodno prodam pralni srtroj REX, superavtomat, 4 kg. Sk. Loka, Stari dvor 4870 Leseno pregradno steno s steklenimi vrati 223 x 2.85 prodam. Kurnp. C. Kokrškega odreda 3, Kranj 4871 Prodam betonsko železo, prof. 6 in les za ostrešje. Benčevič, Kranj, Partizanska 29/a 4872 GRADBENIKI POZOR! prodam nova trodelna okna in vrata po zelo ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku 4873 Prodarn/ moped na pedala. Jenko Harel, Partizanska 19, Sk. Loka 4874 Ugodno prodam nov pralni stroj Kastor, tudi na potrošniški kredit, rabljen štedilnik in dve veliki »lucovi« peči. Ogled vsak dan popoldan, — Jenkova l/I, Kranj 4875 Prodam 93 arov gozda pri Tibojah. Naslov v oglasnem oddelku 4876 Prodam prvovrstni krompir Igor, dober tudi za seme in krmilno peso. Spodnje Duplje 71 4877 Prodam dva div a na s steno, enaka, iz kompleta dnevne sobe. Kranj, M. Pijade 11, stanovanje 8 4878 Prodam klavirsko harmoniko, italijansko, 48-basno in motor lambrete 150 D. Ogled vsak dan od 14. do 18. ure. Naslov v ogleis. oddelku 4879 Prodam suhe smrekove plohe, semenski krompir po 60 S din, mlin na kamna, nove kratke sani in zadnji del voza ter kupim kosilnico Reform. Lubno 67, Poclnart 4880 Prodam cirkularko z mizo in tračno žago. Oražem, Ritenska 14, Bled 4892 Ugodno prodam dva konja, 4 leta stara, več ko 300 kg težka. Jenko, Pungert 16, Sk. Loka 4893 Prodam 8 mesecev brejo kravo. Poženk 39, Cerklje 4S94 Iseto BMW — mali dvose-dežni avto prodam. Kocjan-čiČ, Krnica, Zg. Gorje, Bled 4895 Ugodno prodam dvosedež-ni moped, letnik 1965. Seršeri Pavel, PTT, Jesenice 4896 Zastava 750, dobro ohranjen prodam. Kranj — Delavska c. 16 4897 Prodam moped, nemški, na tri prestave. Kranj, Jezerska c. 64 4898 Prodam prašiče, 30 kg težke. Naslov v oglasnem oddelku 4899 Prodam pralni strol, superavtomat, tipa 563, znamke Zoppas. Naslov v oglasnem oddelku 4900 Prodam dva prašiča, do 70 kilogramov težka za rejo. Lahovče 13, Cerklje 4901 Superavtomatski pralni stroj Candv, 5 kg, skoraj nov prodam po ugodni ceni. Ponudbe poslati pod Candv 275 4902 Prodam VW. 60 letnik v odličnem stanju. Naslov v Oglasnem odedlku do 3 novembra 4903 Prodam dve novi hrastovi kadi po 650 litrov. Naslov v oglasnem odelku 4904 Prodam športni otroški voziček. Gorjanc Ivan, Jelenče-va 34, Kranj 490 6 m3 suhih bukovih drva prodam. Bašelj 6, Preddvor 4906 Prodam motorno žago Con-trasil in vprežne grablje, znamke Alfa. Naslov v oglasne moddelku 4906 Prodam kobilo, staro 4 leta, slamoreznico s puhalni-kom in prikolico za fiat 750. Naslov v oglasnem oddelku 4908 Avto opel olimpija in rabljeno zakonsko spalnico prodam, Gradišar Danilo, Križe 4909 Prodam zazidljivo parcelo v Križah. Zaplotnik Marija, Zg. Veterno 1, Križe 4910 Prodam usnjeno motorno obleko. Zg. Veternol, Križe 4911 Prodam strešno opeko, bobrov ec 3000 kom in staro ostrešje. Žigana vas 32; Križe ' 4912 Prodam suhe smrekove late 5 >. 3 cm. Vprašati, Rotarje-\ena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Četrt ure z Ljubljanskim jazz ansamblom — 9.40 Iz albuma skladb za otroke — 10.15 Odlomki iz slovenskih oper — 10.40 Novost na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Dopoldanski koncert lažje orkestralne glasbe — 12.05 Igrajo veliki zabavni orkestri — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Sest Zmajevih satiričnih pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert po željah poslušalcev 15.30 Zabavni intermezzo — 15.30 Koncert Komornega zbora RTV Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. ari ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Iz filmov in glasbenih revij — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V svetu operetne glasbe — 20.30 »Pokaži, kaj znaš« — 21.30 Dobimo se ob isti uri — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Zaplešite z nami NEDELJA — 23. oktobra 6.00 Dobro jutro — 7.30 Kmetijska oddaja — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.45 Glasbena medigra —'9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - I. - 10.00 še pom- nite, tovariši — 10.25 Pesmi borb.e in dela — 10.45 Nedeljski koncert lahke glasbe — 11.00 Turistični napotki za tuje -goste — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Glasbena medigra — 14.00 Športno popoldne — 16.30 Humoreska tega tedna — 17.05 Veliki zabavni orkestri v 3/4 taktu — 17.30 Radijska igra — 18.27 Iz komorne glasbe — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15' Glasbene razglednice — 20.00 »Naša potujoča glasbena skrinja« — 21.00 Štirje interpreti Borisa Godunova — 22.10 Mozaik jazza in zabavnih melodij — 22.50 Literarni nokturno — 23.50 Literarni nok-bluesi in songi v koncertni obleki PONEDELJEK — 24. oktobra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže-9.10 Lahka orkestralna glasba — 9.45 »Cicibanov svet« — 10.15 Danilo švara na odru Slovenske filharmonije — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.15 Iz repertoarja sodobne lahke glasbe — 12.05 Slovenske vokalne zabavne melodije — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo tuji pihalni orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Jugoslovanska solistična in ansambelska glasba - 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Pojo slovenski amaterski zbori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zvočni razgledi — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20 00 Koncert Komornega orkestra Visoke šole za glasbo — 21.40 Nekaj skladb za harfo — 22.10 Melodije za lahko noč — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Jazz v noči TOREK — 25. oktobra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo —• 9.25 Slovenske narodne pesmi iz Prekmurja — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.15 Pojo operni pevci iz Sovjetske zveze — 11.00 Turistični napotki za tuje gosta — 11.15 Dopoldansko srečanje z glasbenimi romantiki — 12.05 Naši ansambli in domače viže — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Priljubljene klavirske skladbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 14.25 Jugoslovanska lahka orkestralna glasba — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.40 V torek na svidenje — 16 00 Vsak dan za vas — 17.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz relejnih postaj —• 18.50 Na mednarodnih križ-potjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Zbor JNA poje pesmi Stevana Mokranj-ca — 20.20 Od premiere do premiere — 21.20 Pesem godal — 21.35 Iz fonoteke radia Koper -- 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Plašna glasba LEVIZ SOBOTA — 22. oktobra RTV Zagreb 9.40 TV v šoli 14.50 TV v šoli — ponovitev NEDELJA — 23. oktobra RTV Ljubljana 9.05 Poročila 9.10 Disnevev svet RTV Zagreb 10.00 Kmetijska oddaja RTV Beograd 10.45 Oddaja za otroke RTV Ljubljana 11.30 Kapetan Tenkeš Nedeljsko popoldne RTV Zagreb TE 19.00 Poročila 19.05 Serijska igra RTV Ljubljana 19.54 Intermezzo RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.45 Cik cak RTV Beograd 20.52 Zabavno-glasbena oddaja RTV Ljubljana 21.50 Zgodbe za vas 22.40 Zadnja poročila Drugi spored 21.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje na kanalu 9 RTV Zagreb 11.30 Champion — film RTV Beograd 12.00 Disnevev svet 18.00 Ponovitev TV igre RTV Skopje 19.54 Lahko noč, otroci RTV Zagreb 20.45 Propagandna oddaja RTV Beograd 21.50 Disnevev svet RTV Zagreb 22.40 Informativna oddaja PONEDELJEK — 24. oktobra RTV Zagreb 9.40 TV v šoli 10.40 Ruščina RTV Ljubljana 11.40 Legendarni pohod XIV. divizije 12.05 Izdelajmo sami hidrogliser RTV Zagreb 14.50 TV v šoli 15.50 Ruščina RTV Beograd 16.50 Poročila 16.55 Angleščina RTV Zagreb 17.25 Risanke RTV Ljubljana 17.35 Disnevev svet 18.25 T V obzornik 18.45 Mlečna koruza — kuharski nasveti RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pregled RTV Ljubljana 19.40 Kaleidoskop RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Odmevi iz Montreuxa Evrovizija 21.05 Koncert ob dnevu OZN RTV Ljubljana 22.10 Zadnja poročila Drugi spored RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes jutri 18.45 Znanost in mi RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pregled RTV Zagreb 19.40 TV prospekt RTV Skopje 19.45 Lahko noč, otroci 20.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje RTV Zagreb 17.40 Risanke RTV Beograd 17.55 Poljudnoznanstveni film RTV Zagreb 22.10 Informativna oddaja 22.25 Mozaik 23.05 Poročila TOREK - 25. oktobra RTV Ljubljana 18.00 O našem govorjenju 18.20 Torkov večer 18.40 Človek in morje 19.40 TV obzornik IJA 20.00 Liga gcntlemanov — film 21.30 Kulturna panorama 22.10 Zadnja poročila Drugi spored RTV Zagreb 19.40 Obrazi naših mest RTV Skopje 19.54 Lahko noč, otroci 20.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje na kanalu 9 RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.15 2ivljenje Michelangela — II. del 21.35 Poročila Trgovsko podjetje Agraria Kranj razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. korespondenta SDE Pogoji: ekonomska srednja šola z znanjem strojepisja in s primerno prakso v personalnih poslih; 2. fakturista Pogoji: ekonomska srednja šola ali dveletna administrativna šola. 3. šoferja tovornega avtomobila Pogoji: kvalificiran avtomehanik z vozniškim dovoljenjem za vse kategorije vezil cestnega prometa. Možnost nastopa dela takoj. Ponudbe sprejema kadrovska komisija 15 dni po razpisu. Tovarna vijakov »PLAMEN« KROPA proda osebni avto MERCEDES 190 leto izdelave 1957.. Vozilo je v voznem stanju. Lici-tacijska izklicna cena je 15.000.— N din. prodaja bo za družbeni sektor 9. 11. 1966 ob 9. uri v podjetju. Ce prva licitacijska prodaja ne bo uspela, bo druga istega dne ob 12. uri. 17.10 Poročila 17.15 Urni Peter — lutke RTV Beograd 17.45 Kje je, kaj je? 17.40 Reportaža studia Titograd RTV Ljubljana 18.10 Vsako soboto 18.25 TV obzornik 18.45 S kamero po svetu RTV Beograd 19.10 Operna-scena RTV Ljubljana 19.40 Cik cak RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Ekspedicija — film RTV Beograd 21.00 Humoristična oddaja RTV Zagreb 22.00 Andričev serial RTV Ljubljana 22.15 Serijski film 23.05 Zadnja poročila Ostale oddaje RTV Beograd 18.10 Narodna glasba RTV Skopje 20.30 Filmski satirikon RTV Zagreb 22.15 Bonanza — film 23.05 Včeraj, danes, jutri 22. OKTOBER 1966 * GLAS Kupujte dobro - kupujte poceni - kupujte pri SAMONIG VILLACH, AM SAMONIG - ECK V Verigi je gorelo V sredo ob 17. uri je v tovarni Veriga v Lescah začela goreti komandna omara, v kateri je električna napetost 380/220 voltov in je sestavni del peči za globinsko cemen-tacijo. Do požara je verjetno prišlo zaradi tega, ker tekočina, ki napaja to peč, prehaja skozi komandno omaro, v katerih je na kontaktorjih iskrenje, škoda znaša približ-žno 400.000 starih dinarjev. Popravek Naš list je v sredo, 19. oktobra, pod naslovom »Premalo previdnosti pri prečkanju ceste« objavil vest o smrti Franca Dolinarja iz Kranja, ki se je ponesrečil preteklo nedeljo. Opravičujemo se za neljubo pomoto, do katerih je prišlo zaradi netočnih informacij. (Nadaljevanje s 4. strani) Novi prostori Vseh osem let je šola gostovala na drugih šolah na Jesenicah; v zadnjem letu celo v kletnih prostorih gimnazije. Pouk je bil celo v štirih izmenah. Ob takih delovnih pogojih ni bilo mogoče v celoti opraviti vseh nalog, ki jih ima šolanje mentalno nezadosti razvitih otrok. Zato je priskočila na pomoč občinska skupščina Jesenice, šoli je namenila stavbo, kjer je bila prej šolska ambulanta. Preskrbela je tudi sredstva za adaptacijo in za najnujnejšo opremo. Ker v začetku letošnjega šolskega leta stavba še ni bila vseljiva, so odgovorni občinski organi preskrbeli sredstva za letovanje vseh učencev in pedagogov v otroškem letovišču v Novigradu. Delno so k stroškom prispevali tudi starši. V Novigradu so bili 14 dni. Tu so organizirali tudi šolo v naravi. Po vrnitvi so bili pripravljeni preurejeni prostori posebne šole in pouk se je lahko začel, šola ima štiri učil- nice, telovadnico in delavnico (ki žal še nista opremljeni), kabinet, umivalnico, kopalnico, kuhinjo, zbornico, pisarno, sanitarije in dva manjša prostora na podstrešju, ki bosta namenjena dnevnemu varstvu. Toda kljub temu je pouk v dveh učilnicah v treh izmenah. Zato bo treba kmalu misliti na to. da bi stavbo dvignili za eno nadstropje. Tako bi šola lahko dobila vsaj še tri nove učilnice, kar bi bilo za nekaj časa dovolj. Šola ima centralno ogrevanje. Priključeno je na paro v železarni. Ta je namreč brezplačno dodelila šoli vso paro za ogrevanje. Okoli šolske stavbe je še neurejen vrt, kjer bodo z učenci uredili manjše igrišče in zelenjavni vrt. Vsem, ki so kakorkoli prispevali k ureditvi novih šolskih prostorov, se kolektiv posebne šole ob tej priliki najlepše zahvaljuje in upa, da bodo še vnaprej pripravljeni priskočiti na pomoč, če bo potreba. Marijan Pogačnik Komisija za sprejem na delo * Kmetijskega gospodarstva Šk. Loka razpisuje 1. strojnika — vzdrževalec hladilniških strojnih naprav 2. blagajnika — ali blagajničarkc za prodajalno mesa v Radovljici Razen splošnih pogojev mora kandidat še izpolnjevati pod 1. usposobljenost za samostojno delo pod 2. nižjo strokovno izobrazbo finančne ati administrativne smeri S stanovanjem podjetje ne razpolaga. Ponudbe pošljite podjetju do 28. oktobra 1966. Novi lokalni progi Kot smo že pisali bo podjetje Avtopromet Gorenjska v letošnjem letu uvedlo dve novi lokalni progi v mestnem prometu. Od 24. oktobra dalje bodo vozili avtobusi na progi Bri-tof—Primskovo—Kranj— Planina—Hrastje in Naklo—Kokrica— —Kranj—Stražišče. Odeiavnikih bodo odhodi avtobusov iz Britofa od 5.10 do 7.40 in 11.40 do 16.10 vsake pol ure, od 7.40 do 11.40 in 16.10 do 20.10 pa vsako uro. V obratni smeri pa bodo odhajali avtobusi iz Hrastja od 5.13 do 8.13 in 12.13 do 16.43 vsake pol ure in od 8.13 do 12.13 ter od 16.43 do 19.43 vsako uro. Ob nedeljah in praznikih pa bodo avtobusi vozili vsako uro. Iz Britofa od 5.10 do 21.10 ir v obratni smeri iz Hrastja od 5.43 do 20.43. Na progi Naklo—Stražišče pa bodo odhodi avtobusov ob delavnikih iz Nakla ob 5.10 do 8.10 in 12. 10 do 16.10 vsake pol ure, od 8.10 do 12.10 in od 16.10 do 20.10 vsako uro. Iz Stražišča pa bodo odhajali avtobusi vsake pol ure: od 5.15 do 8.45 in od 11.45 do 16.45, vsako uro pa od 8.45 do 11.45 in od 16.45 do 20.45. Ob nedeljah in praznikih pa bodo avtobusi vozili prav tako samo vsako uro. Iz Nakla od 5.10 do 20.10 in iz Stražišča proti Naklu od 5.45 do 20.45. Avtobus Primskovo—Cirče pa bo vozil vsake pol ure od 4.46 do 20.46 in iz Cirč do Primskovega od 5.18 do 21.18. Vsi avtobusi se bodo istočasno srečavali na avtobusni postaji v Kranju. Cena za eno smer bo 50 starih dinarjev. Podjetje pa bo za vožnje na teh progah izdajalo tudi mesečne vozovnice. Na upravi podjetja dajejo o tem tudi podrobnejše informacije. A. Žalar V sredo so končali z deli na Prešernovi cesti in Maistrovem trgu v Kranju. Ljudje menijo, da so izvajalci opravili dela zelo dobro. Vendar pa smo že v četrtek v uredništvo dobili sporočilo, da na cesti ponovno nekaj razkopavajo. Upamo, da se dosedanja tovrstna praksa v prihodnje ne bo več ponavljala. t Guma mu je počila V sredo dopoldne, nekaj pred pol enajsto uro, se je na cesti I/I v Dovjem pripetila prometna nesreča vozniku Gustavu Dominiču, doma iz Ljubljane. Ker mu je med vožnjo počila guma je zavozil s ceste in se zaletel v drevo. Materialna škoda znaša 4.000 novih dinarjev. Zaletel se je v električni drog Na cesti 1. maja v Kranju se je v četrtek ob 14.10 zaletel v električni drog z osebnim avtomobilom LT 115-10 voznik Branko Banlč iz Kranja. Voznik ni bil ranjen, na avtomobilu pa jo škode za 850 novih dinarjev. Skromna slovesnost v Sidražu V Sidražu pri SenturškI gori je bila v nedeljo dokaj skromna, toda lepo pripravljena slovesnost, ki je bila posvečena krajevnima praznikoma Sen turške gore in Po-ženika. Prebivalci obeh vasi so se zbrali pri spominski plošči padlih domačinov in partizanov v Sidražu, ki so zaradi izdajstva padli v noči od 3. na 4. oktober 1944. leta. Praznovanje je bilo lepo pripravljeno. Prebivalci Po-ženika so že ob 20. uri odšli v partizanskem pohodu od Smartna, preko Poženika, Pšate, Apna, Senturške gore v Sidraž. Na slavnostni prostor so prišli tudi prebivalci Senturške gore. Po uvodnem govoru so domači pevci, učenci osnovne šole in drugi izvedli še krajši kulturni spored. - 8 IN URADNI VESTNI K GORENJSKE Izdaja in tiska ČP -Gorenjski tisk«, Kranj. Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj. Staneta Žagarja 27 — Tekoči račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-83|, uprava lista in naročniška služba 22-152, malooglasna služba 21-19 int. 03. — Naročnina: letna 20.—, polletna 10.— in mesečna 1,70 novih dinarjev. Cena posameznih številk 0,40 novih dinarjev. — Mali oglasi: za naročnike 0,40 in nenaročnike 0,50 novih dinarjev beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo