1'oštaiina piačaoia v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ClšTIlTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Diu 1'50. TRGOVSKI Časopis za trgovino, industrijo in obrt. a h ir Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevjl ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. LETO X. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, 20. avgusta 1927. Telefon št. 2552 ŠTEV. 95. Autonomne doklade in samostojne davščine mestne občine ljubljanske in interesi trgovstva. Ugleden ljubljanski trgovec nam piše: Kakor čujem pripravlja mestni magistrat občine ljubljanske reorganizacijo mestnega dohodarstvenega urada. Med drugim namerava sedanjo do-ho zaposlitve, ki znaša pri uslužbencih dnevno 12 ur, skrajšati na 8 ur. Vsled tega bo potrebno zvišati dosedanji stalež teh uslužbencev v izme-‘ri, ki bi povzročila mestni občini pri-lično 1 milijon dinarjev višjih izdatkov na leto. S tem hoče mestna občina znižati delovni čas iz socialnih ozirov na nameščence na izmero, ki jo določa zakon o zaščiti delavcev za najtežja fizična dela (rudarje, kovinarje, usnjarje itd.) nima pa potrebnih ozirov na potrebe mnogobrojnih trgovcev in konzumentov, kljub temu, da je jako dvomljivo, če zaposlenje pri mestnem dohodarstvenemu uradu z ozirom na naravo in težo tega posla res spada pod določila o zaščiti delavstva. Vsled občutne gospodarske krize je smatrala vlada za potrebno, da zniža nekatera bremena, ki so preobčutno obremenjevala pridobitne sloje. Pri sestavljanju proračuna mestne občine ljubljanske opažamo nasprotno tendenco. Mestna občina noče upoštevati težkih posledic vladajoče gospodarske krize in prevaljuje vse poviške na trgovca in konzumenta, ne da bi se ozirala na trd položaj, v katerem se oboji nahajajo. Neznosna bremena pritiskajo slehernega davkoplačevalca že do take višine, da je mera polna. Gospodarski krogi z bojaznijo gledajo v bodočnost, ker ne dobivajo niti tam, kjer bi zaščito najbolj pričakovali, potrebne zaslombe. Mestna občina v Zagrebu v tem pogledu ščiti trgovce in konzumente do skrajnosti ker upošteva, da vijaka ne sme preveč pritiskati, ako noče uničiti svojih glavnih dohodninskih virov. Gospodarski krogi odločno zavračajo vsak povišek proračuna mestne občine ljubljanske, ki bi imel za posledico zvišanje že sedaj težkih bremen. Jako dvomljivo je, če je res stvarno potrebno, da se nastavljajo nove moči na račun skrajšanja dobe zaposlitve. Mnenja smo, da te potrebe ni. To vprašanje sega tako daleč v materi-jelne interese ljubljanskih konzumentov, da moramo odločno zahtevati, da se prepusti v rešitev bodočemu rednemu občinskemu svetu, ki bo stopil v funkcijo že meseca oktobra L 1. Da bi se to moralo ravno sedaj zgoditi ‘n sicer pred volitvami, se nam ne zdi niti potrebno, niti umestno, pač Pa odloži j ivo. Vsled tega se uljudno obračamo s 1 ui„ ”J°i-na .gerentski svet, da nam g 01 Prasniti, kaj je z nameravanim nameščenjem novega uslužben-stva na račun skrčenja delovnega časa in kako hoce geremski svet spraviti v sklad ta ukrep z interesi konzumentov, to je najširših krogov ljubljanskega prebivalstva. Sedaj pa nekaj pripomb glede proračuna občin: ™roti koncu leta sestavljajo avtonomni organi svoje proračune in skle-P?jo o višini avtonomnih doklad na ? jrektne davke. Poleg avtonomnih do-se pobirajo v Ljubljani tudi tro-Sarinske naklade na predmete, ki jih Prodajajo trgovci, tako n. pr. na rum, sPirit, sadje, oves, moko, riž in sir vseh vrst, milo, čokolado, mast itd. pred vojno so se občinski in mestni proračuni sestavl jali zelo vestno. Tudi je bilo za nje mnogo več zanimanja nego sedaj. Danes pa se na mestni proračun v Ljubljani v času razgrnitve od strani pridobitnih slojev polaga premalo važnosti, dasi tvori ta v bilanci trgovca visoko postavko. Šele ko je proračun od ministrstva potrjen in ko se ta v praksi že izvaja, se naše trgovstvo zave, kako trde posledice ima za nje. Vsi protesti in resolucije proti proračunu so potem brezuspešne. Zato je nujna potreba, da se naši trgovci zavedajo važnosti mestnega proračuna in polagajo na njega največjo pozornost. Upoštevati moramo, da so se v povojni dobi razmere znatno spremenile. Administrativni in tehnični aparat mestne občine ljubljanske se je po vojni znatno povečal in s tem v zvezi so se povečale tudi dajatve občini od strani našega trgovstva. Znano je, da občine ne delajo svojih proračunov z ono točnostjo, ki bi bila za tako važno delo potrebna in da večkrat sprejemajo v proračun tudi izdatke, katerim bi se dalo ob večji štedljivosti brez škode izogniti. Sicer državna oblastva kažejo dobro voljo, da preprečijo vse nepotrebne in od-ložljive izdatke, ne morejo pa pri tem povsem ignorirati avtonomije samoupravnih teles, osobito pa ne takrat kadar je iz spisov razvidno, da se proti proračunu ni nihče pritožil. Tako so postali proračuni občin le demagoško sredstvo političnih strank, ki so v bistvu pri sestavljanju vse enake. Gospodarski krogi si vsled tega iskreno želijo, da se vzpostavijo na občinah redni pravilno izvoljeni občinski sveti. V teh naj bodo zastopani vsi stanovi, dobri in prevdarni gospodarji ter poznavalci domačih lazmer in potreb, ne pa v prvi vrsti politiki, ki zasledujejo v svojem delovanju le politične cilje. Skrajni čas je, da se z demagoštvom preneha ter preide k resnemu pozitivnemu delu v procvit splošnega gospodarstva, ker nas sicer privedejo sedanje politične razmere v položaj, ki ne bo 'koristen ne za trgofvce in tudi ne za konzumente. NOV DRŽAVNI PRORAČUN. Ministrstvo financ sestavlja na podlagi podatkov, katere je dobilo od posameznih ministrstev, državni proračun za leto 1928/1929. V tem proračunu hoče vlada do skrajnosti izvesti načelo štednje. Iz proračuna hoče izločiti vse izdatke investicijskega zna-caja, za katere bo ali iskala investicij-ska posojila ali pa si bo izposlovala izrednih ^ kreditov. Kakor se zatrjuje, se v novi finančni zakon v smislu določb zakona o državnem računovodstvu ne bo sprejela nobena odredba, ki ni strogo finančnega-značaja in se ne nanaša na izvrševanje proračuna. Ako bo vlada vztrajala na tem načelu, bo morala razne legislativne odredbe, ki so se do sedaj sprejemale od leta do leta v finančni zakon, n. pr. razne davčne, carinske in splošne odredbe, uveljaviti s posebnimi zakoni, vsled česar je namera, ki je sicer pravilna, v prvi vrsti odvisna od delazmožnosti prihodnje Narodne skupščine, ki bo morala skrbeti, da ob tej priliki ne izgubimo še tistih ugodnosti, katere smo si v povojni dobi, večkrat po dolgih prizadevanjih, pridobili. PRIDELEK v JUGOSLAVIJI. Poročilo iz Beograda pravi: V prvih šestih mesecih tekočega leta je bila jugoslovanska trgovska bilanca za ca 150 milijonov dinarjev pasivna. Napram isti dobi lanskega leta je izvoz nazadoval, po kvantiteti za 18.41%, po zlati vrednosti za 23.62%. Sicer se prične prava izvozna sezija za agrarno Jugoslavijo šele v drugi polovici leta, a letos so izgledi zelo slabi. Predsednik beograjske trgovske zbornice je v julijskem poročilu položaj pesimistično orisal. Suša je pridelku škodovala. Kvaliteta pšenice je izborna, a kvantiteta bo za 30% slabša in bo zadostovala komaj za lastno potrebo. Pridelek koruze bo menda za 50% slabši kot lani, marsikje ne bodo dobili niti semena nazaj. Koruza je na našem jugu glavna hrana prebivalstva, veliko so je izvažali, pa letos ni še gotovo, če bo zadostovala za dom. Povedali smo že, kako je škodovala suša slivam, za 50% jih bo manj kot lani. Za ravno toliko bo manj tudi krme za živino, ker je suša travo požgala. Zato prodajajo kmetje živino pod ceno. UREDITEV DOLGOV MED NAŠO DRŽAVO IN ANGUJO. Pred kratkim je naša država sklenila z Anglijo sporazum glede odplačila vojnega dolga. Ta dolg znaša približno 25 milijonov funtov šterlingov in se odplača s' 62 anuitetah. Zavezali smo se, da plačamo v letu 1927 — 150.000, v letu 1928 .200.000, v letu 1929 — 250.000, v letu 1930 do 1985 po 300.000, v letih 1936 do 1939 po 350.000, v letih 1940 do 1941 po 400.000 in v letih 1942 do 1988 bo 600.000 funtov. Hkratu se je uredilo tudi odplačevanje povojnih dolgov naše države, ki znašajo 2 milijona funtov. Odplačevali bomo ta dolg s 6% obrestmi tekom 15 let. V celem je naša država dolžna Angliji približno 35.6 milijonov funtov ali 9847 milijonov papirnatih dinarjev. Anglija glede višine dolga ni hotela ničesar popustili, pač pa nam je priznala za ■odplačilo razmeroma ugodne pogoje. KRUPPOVA PONUDBA NAŠI DRŽAVI. Nemški časopisi javljajo, da so Krup-pove tvornice stavile naši državi ponudbo za eksploatacijo železarn Zenica-Va-reš. Kruppove tvornice bi to podjetje modernizirale itn v ta namen investirale prdko pol milijarde dinarjev. Uradno se te vesti še ne potrjujejo, a tudi ne demantirajo. KRUPP V RUSIJI. Glavni sovjetski' koncesijski odbor je sklenil z baronom Wilkowskyjem, zastopnikom tvrdke Krupp, novo pogodbo, tičočo se spremembe v dosedanji poljedelski koncesiji v severokavkaškem okraju Manič v izmeri 31.900 ha. Koncesija se izpremeni iz čisto poljedelske v poljedelsko in živinorejsko. Odstotne dajatve se znižajo in se dovolijo koncesionarju vrhu tega številne druge ugodnosti. Koncesija velja do leta 1958 in je bila pogodba predložena vladi v podpis. Koncesionar se zaveže, da bo gospodarstvo primerno preustrojil, da bo zvišal črede na 36.000 glav in da bo obrat opremil z najmodernejšimi napravami in stroji. Torej so začeli Rusi izvajati prav iste načrte, kakor jih je hotela izvršiti v veliko večjem obsegu že caristična Rusija, ko so hoteli na primer z namakanjem zboljšati in nato kultivirati Golodnajo Step blizu Aralskega jezera ter naseliti tam ca poldrugi milijon ruskih kmetov. Fr. Zelenik: Knjigovodstvo male trgovine. Ker trgovski zakon govori le o pro-tokoliranem trgovcu, da mora voditi trgovske knjige, si misli, marsikateri trgovec, ki ni vpisan v trgovskem registru, da njemu ni potreba knjigovodstva. Tako naziranje je pa popolnoma napačno, ker nikakor hi rečeno, da knjigovodstvo ni potrebno trgovcu, ki ni vpisan v trgovski register. Kakor hitro trgovec išče .kredit ali daje na kredit, mora voditi knjige. Tudi bo lažje dobil kredit pri svoji kreditni zadrugi ali pri kakem drugem denarnem zavodu ali tudi pri privatniku, če lahko z rednim knjigovodstvom pokaže položaj svoje trgovine. Nadalje ima vsak, tudi najmanjši, trgovec poznanstvo z davčno oblastjo. Ta pozna vsakega in pri vsakem poskuša dobiti davke. Koliko jeze in zabavljanja od strani trgovcev bi odr padlo, če bi imeli redno ,in pregledno knjigovodstvo, s katerim bi lahko podprli in dokazali svoje navedbe V davčnih napovedih. Marsikateri trgovec res nima tako obsežne trgovine, da bi lahko zaposloval stalno pisarniško moč za knjigovodstvo, prodajalniško osobje pa je dovolj zaposleno v prodajalni in navadno tudi ni izvežbano za pisarniške posle. V tem oziru so bile do najnovejših časov prav žalostne razmere. Trgovec sam navadno tudi ne pride do tega, da bi v miru vodil svoje knjige in tako se vknjižuje ali jako neredno ali sploh ne. In koncem leta, ko bi moral napraviti bilanco svojega dela v pretečenem poslovnem letu, nima trgovec nikakih podatkov za bi-lanco. Stanovske organizacije ia nat valne trgovske šole se trudno z v^o vnemo, da dobimo prq^apalniški. naraščaj, ki bo sposoben ,thdt’za Pisarniške posle. Tak naraščaj po za, malo trgovino velike vrednosti. Dokler pa trgovec nima takega prpdaj^lniškega osobja, mora pač po kaJvp ^ro na ,dan zaposlovati knjigovod^tva vesčo moc, ki mu vknjiži njegove pojšle.' Danes imamo takih pomagačev želo veliko, toda med njimi je tudTlftfibgo takih, ki po svoji izobrazbi iu stalni zaposlitvi nimajo pravega pojma o knjigovodstvu in ga tedaj ne morejo prirediti potrebam male trgovine. Tudi knjigovodstva se mora človek učiti teoretično in praktičnd.;£<£jfte*i mora za to poklic ter nikakor, ji^aadcfgtlUe, da je^ pismen in da je po£lt>tfal v kako učno knjigo. Danes iipamo poklicnimi knjigovodij dovolj, ki radi prevzemajoivdeJeJ.jia ure, kakor tudi imamo stsfl]!t§Ynj&ke, ki morejo z uspehom orga»ifcirftJi (knjigovodstvo raznih trgovskih, in. industrijskih podjetij. Vsafc trgovec 4n: vsak vodja trgovskega ali industrijskega podjetja bi postopaLl^^-korišt. trgovine ali podjetja, čeab}f^«bljal od časa do časa pomoč kakega strokovnjaka v knjigovodstvoma bipr.e-gledal knjigovodstvo podjetja. -Tako delajo v Nemčiji, Angleški in v Ameriki. Če se poslužujejo tako visoko razviti narodi strokovnjakov izven trgovine ali podjetja, da pregledajo knjigovodstvo in računovodstvo, tedaj mora biti to že korisfcricf. Oddaljil sem se od prejdmeta. toda zdelo se mi je umestno >in lepa prilika, da izpregovorim tudi y ieji&meri. V majhni trgovini rje ifloogSB trgovcev, ki so brez knjigovodstva, katero (] e- bi nudilo količkaj pregleda. Marsikje obstoji vse knjigovodstvo v tem, da zapisujejo v štraco, kar vzamejo nadrobni odjemalci, tu pa tam obstoji še blagajniška knjiga, vse ostalo pa imajo v »glavi«. Tem krogom bi morali nuditi način knjigovodstva, ki bi zahteval malo časa, truda in dela in tudi ne obilo knjigovodske učenosti, biti bi pa moral pregleden in bi moral dajati trgovcu točno sliko njegovega poslovanja in delovanja. Marsikateri smatra knjigovodstvo za nepotrebnq in drago zlo, češ, vse skup nič ni potrebno, glavno je, da se veliko proda. Glava in pa denarnica je najboljše knjigovodstvo. Marsikomu sem priporočal knjigovodstvo in marsikateri si je dal dopovedati. Kjer pa vidim, da je res tako »pameten«, pa ga kar pustim z njegovim knjigovodstvom. Ali ve tak trgovec, ki res veliko prodS in zelo šari, da njegova trgovina ni samo navidezno dobra in v resnici ne donaša primernega zaslužka, kakršen bi moral biti. Tega mu ne pove njegova glava, tudi mu ne dokaže nepobitno njegova blagajna, ampak to dokazujejo le knjige s svojimi tihimi in vendar zgovornimi številkami. Številke knjigovodstva govore pravo govorico, one kažejo, kako stoji trgovec in kako gre trgovina. Take govorice tudi ne govori takozvano enostavno knjigovodstvo, ampak le dvo-stavno in to bi moral imeti vsak, tudi najmanjši trgovec in obrtnik. Nekateri mislijo pri besedi dvostavno, da bi imeli tudi dvakrat toliko dela in Stroškov. Nedvomno je, da dvostavno knjigovodstvo zahteva nekaj več pameti in sposobnosti, toda ne v taki meri, da bi prekašalo njegove koristi. Ako pravimo, da je knjigovodstvo dvostavno, tedaj s tem ni rečeno, da je z njim dvakrat več dela. Razlika ni v množini dela, ampak v načinu dela. Kdor rabi enostavno knjigovodstvo, s tem ni rečeno, da ima z njim manj dela, pač pa je gotovo to, da koncem poslovnega leta s svojim knjigovodstvom more ugotoviti le, ali in za koliko se je njegovo premoženje tekom leta zvečalo ali zmanjšalo, pa nič drugega. Dvostavno knjigovodstvo pa nam natančno pokaže ne samo koli/k je dobiček ali izguba, ampak nam pove tudi od kod in kje je ta, kakor tudi ,nam pokaže kretanje vseh premoženjskih delov in obseg našega dela. Le dvostavno knjigovodstvo nam kaže promet, stroške, uspeh in pa izvor in obseg uspeha. Dvostavno knjigovodstvo se lahko tako prikroji, da ga more porabljati z majhnim trudom in z malenkostnimi stroški tudi najmanjši trgovec in obrtnik. Trgovski koledar društva »Merkur« za leto 1928 bo prinesel navodila knjigovodstva za malo trgovino in obrt. Istotako se namerava v letošnjem učnem tečaju za knjigovodstvo društva »Merkur« podučevati dvostavni način knjigovodstva, kakor ga more rabiti mali trgovec in obrtnik. Nudila se bo tedaj prilika, da se z malenkostnimi stroški seznanijo prizadeti z načinom res preprostega in vendar sistematičnega in zanesljivega knjigovodstva. Svet je velik in v tem velikem svetu poznajo napredni narodi veliki pomen in blagodejno korist rednega knjigovodstva. Tudi naša nadrobna trgovina in mala obrt mora priti do spoznanja, da mu je dvostavno knjigovodstvo neobhodno potrebno. Milivoje M. Savič: Tujci v našem gospodarstvu in državna obramba.* Tujci imajo pri nas ob meji svoja posestva, pa tudi svoja industrijska podjetja. Predstavniki državne obrambe so že davno uvideli škodljivost tujcev na meji za državno obrambo, pa so izposlovali, da se je uveljavila odredba, da se v razdalji 50 km od državne meje ne sme dovoljevati tujcem nakupovati nepremičnine. Ta odredba, kolikor se tiče pridobivanja^ nepremičnin, je dobra, ker preprečuje, da bi tujci ob meji kupovali posestva, ni pa popolna, ker ne nudi možnosti, da bi se likvidirala sedanja posestva tujcev ob meji. Da bi se mogla odkupiti posestva tujcev ob meji, bi bilo treba uveljaviti zakon o odkupu tujih posestev in preskrbeti v proračunu sredstva za take odkupe. Kolikor prihajajo v poštev gozdna veleposestva, bi bilo treba istočasno uveljaviti zakon o vzdrževanju gozdnih velikih posestev in o agrarni reformi enega dela gozdnih posestev. Na ta način bi se gozdna posestva tujcev podržavila ali razdelila med naše ljudi. Poleg zakona o posestvih tujcev, je treba tudi uveljaviti zakon, po katerem se tujcem ne dovoljuje bivanje v razdalji 50 km od meje in bivanje v krajih, ki so utrjeni, ali v katerih se nahajajo vojaške tovarne, centralni magacini ali slične naprave. Prepoved bivanja tujcev ob meji bi morala biti absolutna. Državna obramba potrebuje ob času vojne ne le odlične inženjerje, tednike, strokovne mojstre, ampak tudi trgovske organizatorje za kupčije. Da bomo imeli v vojnem času na razpolago svoje ljudi, jih moramo vzgojiti že v mirnem času. Vzgojiti si jih moramo edino v naših industrijskih in trgovskih velepodjetjih, ako bi jih ta zaposlila namesto tujcev, katere sedaj zaposlujejo. , . , Interes državne obrambe je, da po možnosti na vsakem mestu dobi zaposlitev po en Srb, Hrvat ali Slovenec. Interes državne obrambe zahteva, da se namesto sedanjih tujcev povzdignejo in dobe vpliv nad našim najnemimejšim prebivalsvom, to je nad industrijskimi delavci, že v mirni * Iz Narodne Odbrane br. 16 od 15. avgusta 1927. dobi naši Srbi, Hrvati in Slovenci. Delavci bi imeli o naši državi in njeni ureditvi drugačne pojme, ako bi imeli na mesto tujcev za predstojnike naše domoljubne inženjerje in tehnike. Pomislite, kakšna škoda lahko nastane v najkrajšem času tudi za državo, ako tujci gospodarijo nad 1000, 2000, 5000 in do 15.000 delavci v gozdnih in rudniških podjetjih. V interesu naše državne obrambe tujci ne smejo imeti, odnosno ne smejo dobiti točnega pregleda o vseh naših gospodarskih močeh, kakor jim je to sedaj mogoče. Interes državne obrambe zahteva, da se preprečuje izvoz zaslužkov tujcev od nas, da bi ne trpel dinar in se omogoči, da bi naše gospodarstvo od zaslužkov se oplojevalo in dvigalo. Interes državne obrambe zahteva, da se ne vzdržujejo in ustvarjajo gnezda tujcev, ki pospešujejo tudi pridobivanje nepremičnin in mentaliteto kolonistov od strani naseljenih ne-prijateljev. Interes državne obrambe zahteva, da se neha za vsako ceno s kritiziranjem naših prilik, katero podpirajo in vzdržujejo tujci in njihovi zastopniki, da bi se tako naš narod enkrat pomiril in mogel posvetiti svoje moči izključno gospodarskim poslom. Da se to doseže, bi bilo treba nemirne tujce po prstih ali mogoče tudi po ramenih nabiti, da ne bi pripovedovali v trgovskih kazinah o onih umazanih pripovedkah o naši državi in našem narodu. Interes državne obrambe je, da se ne zastruplja naša javna uprava z denarjev tujca, plačanim za pridobitev raznih olajšav za njihov račun. Kakor je iz povedanega posneti, je interes naše državne obrambe, da se doseljevanje tujcev omeji, da se tujci izseljujejo, zamenjujejo z domačimi ljudmi in da so pod strogo kontrolo. Temeljna načela novega obrtnega zakona. (Referat g. Krpana, načelnika ministrstva trgovine in industrije, na konferenci zbornic V Splitu 1927.) (Nadaljevanje.) Vprašanje koncesij. Že preje ,isem mimogrede omenil, da zakon o radnjama za Srbijo pozna za vse obrte samo en sam formalno pravni predpis za ustanovitev obrta: normativno dovoljenje. Druga zako-nodavstva, ki danes veljajo na področju naše države, delajo razliko med takozvanimi prostimi in koncesijonira-nimi obrti in sicer po tem, kakoršen postopek je predpisan za njih ustanavljanje. Za proste obrte je namreč predpisana samo prijava pri pristojni oblasti, da se začenja z obrtovanjem, za koncesijonirana pa je predpisana podelitev koncesije, t. j. dovoljenje pristojne oblasti, da se sme obrtovati. Ker je podelitev koncesije odvisna tudi od nekaterih momentov, ki so prepuščeni prosti presoji oblasti, je zato tej oblasti več ali manj prepuščeno, da prosto odloča, da-li hoče v konkretnem primeru dovoljenje izdati ali odreči. Temeljno idejo ustanove koncesijor niranih obrtov diktira potreba, da se pri nekaterih obrtih bolje zaščitijo splošni in javni interesi napram interesom poedincev, četudi bi ti zaslužili pažnjo in uvaževanje. Neprilično je samo to, ker se mora pri tem neizbežno prepustiti oblasti neke diskre-cijonarne pravice, kar more dovesti tudi do zlorab. Primerno tem kriterijem se moramo odločiti^ da-li hočemo in v kakšni obliki prenesti to institucijo na novi obrtni zakon. Mnenja sem, da bi se to moralo storiti, ker je stvar sama po sebi dobra. Za nekatere obrte je potrebno radi važnih splošnih in javnih interesov, da se za dovolitev izvrševanja stavi kot pogoj zanesljivost osebe, kateri se taka opravila dovoljujejo, pri nekaterih pa tudi okolnost, da obstoja potreba za do- LISTEK. Dr. R. Andrejka: Oris sedanjega stanja našega društvenega prava. Kakor vidimo, je tu vpliv državne oblasti reduciran na minimum, vendar so dajale te naredbe prostemu preudarku državnega oblastva dokaj širše torišče kakor prejšnji zakon, n. pr. določba o »splošno priznanih načelih nravnosti«. Tudi prenos kaznovalne oblasti na upravna oblastva namesto neodvisnih sodišč ne odgovarja značaju društvene in zborovalne svobode kot izraza obče državljanske pravice, niti ne odgovarja duhu naše ustave in na nji slonečega ujedinje-nega zakonodajstva. Omenjeni naredbi nista dolgo veljali. Na ozemlju Slovenije je bilo v aprilu leta 1919 proglašeno vojno stanje radi bojev na Koroškem. Zato je ministrski svet na podstavi avstrijskega zakona z dne 5. maja 1869, d. z. štev. 66, odnosno člena 20 avstrij- skega osnovnega zakona o splošnih državljanskih pravicah z dne 21. decembra 1867, d. z. št. 162, »začasno« suspendiral določbe 12 in 13 tega zakona ter smiselno »začasno« razveljavil navedeni naredbi poverjeništva za notranje zadeve. Ta naredba ministrskega sveta, priobčena v »Sl. No\.« štev. 49, Ur. 1. štev. 98, je pa poleg tega uvedla sledeče nove določbe, ki so ostrejše ko one avstrijskih društvenih in shodnih zakonov: Nova društva se brez oblastvene dovolitve ne smejo več ustanavljati. Ako oblastvo tekom enega meseca ne zabrani najavljene ustanovitve društva, je smatrati, da je ustanovitev dovoljena. Politična oblastva smejo tudi »iz državnih interesov« ustaviti delovanje že obstoječih društev, zlasti prirejanje društvenih zborovanj, ali pa predpisati posebne pogoje za nadaljno delovanje, odnosno društveno zborovanje. Naredba uvaja zopet pravico političnih oblastev, pošiljati k vsem društvenim zborovanjem oblastnega zastopnika, ki je upravičen zaključiti oziroma razpustiti zborovanje, ako se ondi razpravljajo stvari, ki ne spadajo v statutarično področje društva, ki ogrožajo javni mir in red ali so protizakonite ali državi nevarne. Tudi smejo politična oblastva ustaviti izvršitve takih društvenih sklepov, s katerimi društvo prekorači svoje statutarično področje. . . Tudi glede shodov so se predpisi znatno poostrili. Shodi katerekoli vrste, bodisi splošno pristopni ali pa omejeni na povabljene goste, bodisi v zaprtih prostorih ali pod vedrim nebom, se smejo prirejati samo, če so se preje prijavili političnemu oblast-vu. Shod pod vedrim nebom sme politično oblastvo iz razlogov državnega miru in reda prepovedati. Na vse shode smejo politična oblastva pošiljati svoje zastopnike, ki hnajo analogne pravice kakor na društvenih zborovanjih. Prestopki teh določb kakor tudi odredb, ki so se izdale za izvršitev teh določb, se kaznujejo po § 9 zakona z dne 5. maja 1869 od »pristojnega« oblastva z globami do 1000 goldinarjev ali z zaporom do šest mesecev. Pristojna oblastva v smislu tega zakona niso točno označena. Vendar se more sklepati, da je zakonodajalec bil mnenja, naj te prestopke kaznujejo po tedaj veljavnih zakonih tični obrt, ker bi prekomerno naku-pičenje nekaterih kategorij obrtov škodovalo splošnim interesom. Neizogibno je, kakor sem že preje rekel, da se prepusti oblasti neka prostost v ocenjevanju teh momentov. Vendar pa se morejo zlorabe, ako že ne odstraniti, pa vsaj jako omejiti z odredbo, da se mora odklanjanje dovoljenja obrazložiti s konkretnimi in dokazanimi okolnostmi in da mora biti osno-vanost obrazložitve predmet presoje ne samo višje administrativne instance, temveč tudi upravnega sodišča odnosno državnega sveta. Vprašanje, katere obrte bi bilo treba vezati na tako predhodno dovoljenje, spada med detajle. Naglasiti pa moram, da bi se morali v novem zakonu uporabiti kriteriji, ki bi bili mnogo drugačni od onih, na katerih slone danes veljavni zakoni. Tako bi bilo n. pr. odveč in nasprotno duhu našega osnovnega zakonodajstva, da se uvrstita v to kategorijo tiskarski in knjlgarski obrt. Vprašanje obrtnih dovoljenj za industrijo. Dotakniti se moramo pri tej priliki vprašanja, da-li se ima načelno za vse industrijske obrte osvojiti predhodno dovoljenje? Vem, da je ta ideja sama po sebi nesimpatična gospodarskim krogom, dasi sem mnenja, da bi novi zakon moral rešiti to vprašanje v pozitivnem smislu, ker za to^ govore krepki razlogi. Razvoj domače industrije je življensko vprašanje za državo, tako glede ekonomske okrepitve kakor glede obrambe. Zato ne more biti govora, da bi država hotela preprečevati ta razvoj s kakršnimikoli merami. Država nasprotno podpira domačo industrijo tudi sedaj z pristojna oblastva, torej za prestopke društvenega in shodnega zakona iz leta 1867 redna sodišča (§ 36 društvenega, § 19 shodnega zakona). Pričujoči predpisi uredbe ministrskega sveta, ki so se tu radi njih na-daljne važnosti izčrpno podale, ustanavljajo dokaj strogo izjemne in zato po izreku te uredbe le »začasne« omejitve društvene in zborovalne svobode, kakor jih ™so pozriah avstrijski zakoni iz leta 18o7. Zp določba, da se društva ne jemljejo več na znanje, ampak dovoljujejo, spominja na cesarski patent iz leta 1853. Določba, da se sme društvom iz državnih interesov ustaviti delovanje ali jim predpisati celo posebne pogoje, prepušča prostemu preudarku upravnih oblastev najširšo svobodo. Popolnoma nova je določba, da smejo administrativna oblastva sistirati društvene sklepe. Pri shodih se zahteva celo za take, ki so omejeni na povabljene goste, predhodna prijava.^ Tudi shodi se smejo razpuščati iz državnega interesa, ne samo iz razlogov javnega miru in reda. Tu so se morebitni samovolji upravnih oblastev na široko odprla vrata. (Dalje prih.) različnimi merami, kakor s carinsko zaščito in prevoznimi olajšavami itd. in nadejamo se, da bo v bodočnosti ta podpora še večja. A ravno ta interes, ki ga ima država na pospeševanju domače industrijske delavnosti, zahteva na drugi strani, da si država pridrži gotovo kontrolo pri ustanavljanju novih industrijskih podjetij in to ne samo kontrolo tehnične ureditve, temveč tudi kontrolo ekonomskih in drugih-industrijsko-političnih momentov. Nedvomno more država tudi brez take odredbe onemogočiti ustanavljanje odnosno delo podjetij, ki niso v skladu z njenimi intencija-mi, z raznimi merami, ki so v njeni oblasti. Toda tako postopanje bi moglo imeti včasih preveč škodljive posledice za podjetnika, za vloženi kapital itd. Zato izgleda zatekanje k takim meram mnogo škodljivejše in opas-nejše, kakor ta zakonska zahteva dovoljenja brez ozira na to, da bi uporabljanje drugih mer postalo vprašljivo v slučajih, ko gre za inozemce. 0 dovoljenjih za industrijske obrte bi bilo treba odločevati na podlagi ocene ekonomsko-političnili momentov in pogojev za možnost uspešnega dela. Ta ocena bi bila poverjena posebnemu svetu prvovrstnih strokovnjakov, kojih mnenje bi bilo obvezno za oblast, katera izda določbo. (Dalje prih.) Trgovina. Zastopstvo za razpečavanje iižola v Trstu. Stara in solidna tržaška tvrdka bi rada prevzela zastopstvo za razpečavanje našega fižola. Tvrdka je najbolje upeljana na vseh italijanskih trgih. Naslov sporoči >Trgovski list«. Vpis v trgovinski register. — Vpisale so se nastopne firme: Rudolf Abruč, trgovina z mešanim blagom v Dovjem; Avgust Lipovšek, trgovina z mešanim blagom na Jesenicah; Henrik Honig-mann, prevozništvo in špedicija v Kočevju; Miško Kajfež, trgovina z lesom in ogljem v Kočevju; Edvard Ivanuš, trgovina z mešanim blagom v Krškem; Anton Sila, prodajanje sadja in zelenjave v Ljubljani; ing. Anton Sodnik, lesna industrija, Mlino-Bled; Kosta Vukasinovič, trgovina s čevlji, usnjem in čevljarskimi potrebščnami v Mariboru; Milan Modic, lesna industrija v Novi vasi pri Rakeku. — Trgovino je opustila trgovka z mešanim blagom Angela Janc v Novem mestu. Obrt. Obrtniki in državne obrtniške zbornice. — Obrtna zveza za Bosno in Hercegovino je poslala ministru trgovine in industrije spomenico, v kateri prosi, da minister prouči vprašanje obrtniških delavnic pri državnih oblastvih, ki sopovzročajo in po-ostrujejo krizo v obrtniških krogih. Industrija. Dobavitelje rude, kovine, kovinskih odpadkov, ostankov in žlindre odnosno zastopnike za zbiranje tega materijala išče neka tvrdka iz Nemčije. Natančen naslov tvrdke je interesentom na razpolago v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Kriza premogovnikov v Angliji. — Kolektivni mezdni sporazum poteče v doglednem času, a ni izgleda, da bi se dale tudi za bodoče mezde sporazumno urediti. Premogovniki poslujejo z izguibo in lastniki izkušajo izgubo vsaj deloma paralizirati z znižanjem mezd. V nekaterih rudnikih se že sedaj dela samo po n dni na teden, a kljub temu se zaloge kopajo, ker odjem ni zadovoljiv. e narodni jekleni kartel. Nemška zv c za surovega jekla se je zavezala na-pram mednarodnemu jeklenemu kartelu, da bo za september določeno množino surovega jekla omejila za 70.000 ton, pri čemer služi za podlago izv0z zadnjega lanskega četrtletja. Zdi se pa, da bo Nemčija produkcijo še bolj omejila, ker se vsled nizkih cen na svetovnem trgu eks-port ne izplača. Eksportna množina za nadnje letošnje četrtletje se bo določila šele v, seji mednarodnega jeklenega kartela, ki se bo vršila na koncu septembra. V isti seji bodo najbrže tudi določili, če ostane poskusno vpeljani novi način denarnih kazni za Nemčijo še nadalje v veljavi. Iz naših organizacij. Izlet v Beograd namerava prirediti sredi meseca oktobra (za 3 dni) Trgovsko društvo Merkur v Ljubljani. Prijave do najkasneje 25. t. m. sprejema in daje podrobna pojasnila društvena pisarna, Gradišče 17/1. (telefon 2652). — Odbor. Redni občni zbor Pomočniškega zbora Gremija trgovcev v Ljubljani se vrši v petek dne 2. septembra 1927 ob pol 8. uri zvečer v mali dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo z običajnim dnevnim redom. — Odbor. Trgovski vajenci, sprejemanje. Šolski odbor gremija trgovcev v Ljubljani obvešča članstvo, da se trgovski vajenci sprejmajo le do 10. septembra t. 1. Po tem terminu se vajenci ne bodo več sprejemali. — Odbor. Merkurjev izlet. Trgovsko društvo Merkur v Ljubljani priredi v nedeljo 4. septembra 1927 celodneven izlet v Grosuplje v zvezi z ogledom Zupanove podzemske jame na Taboru pri Ponovi vasi. Prijave, ki so potrebne radi kosila in voz, sprejema in daje pojasnila društvena pisarna Gradišče 17/1. (telefon št. 2652) do najkasneje 27. avgusta v uradnih urah. — Odbor. Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča one interesente, ki nameravajo obiskati velesejm v Gradcu v času od 3. do 11. septembra t. 1., da ima na razpolago sejmske legitimacije z vsemi ugodnostmi, ki jih nudi obiskovalcem uprava velesejma. — Načelstvo. Gremij trgovcev v Ljubljani sporoča na prošnjo glavne carinarnice sledeče: Za ugotovitev pravilnega carinjenja poštno-carinskih pošiljk je potrebno, da člani to store še predno pošiljko dvignejo, v nasprotnem slučaju so vse intervencije zaman. To store člani lahko sami pri carinarnici ali pa potom gremija. — Načelstvo. Ljubljanska borza. Tečaj 19. avgusta 1927 Povpra- ševanje Din Ponudba Din DEVIZE; 1093-60 7-99125 276-85 56-69 168-20 309-25 1096-50 8-02125 276-65 56-89 169"— 311"25 Dunaj 1 šiling London 1 funt .’ Newyork 1 dolar .... Praga 100 kron Trst 100 lir Denarstvo. Obtok bankovcev srednjeevropskih emisijskih bank. — Koncem meseca julija t. 1. so imele srednjeevropske emisijske banke v obtoku za sledeče vsote bankovcev: Nemčija 3928 milijonov državnih marjc, Češkoslovaška za 6773 mili-lijonov čeških kron, Avstrija 339 milijonov šilingov, naša država 5522 milijonov dinarjev, Ogrska 453 milijonov pen-gov in Poljska 745 milijonov zlatov. Stabilizacija valute na Grškem. — Kakor se čuje, hoče Grčija na inicijativo finančnega odbora Zveze enarodov v jeseni izvesti stabilizacijo drahme na podlagi relacije 1 liver sterling = 375—400 drahem. Sedanji denar se zamenja za novega na ta način, da se bo dajalo za 375 do 400 sedanjih drahem v novi valuti 25 drahem v zlatu, to je vrednost enega funta sterlingov. Carina. Ameriška carina na kalij. — V Ameriki so vložili zakonski načrt, ki hoče za dobo bodočih petih let vpeljati na uvoz kalijeve soli v U. S. A. visoko carino, da se zaščiti pričenjajoča se domača kalijeva industrija. Iniport kalija bi bil obremenjen letno s ca 10 milijoni dolarjev. Krogi konsumentov v Ameriki so pa proti temu načrtu in se zdi, da bodo zmagali; taka umetna podražitev bi pognala takoj vse ameriške farmerje v opozicijo. Promet. Trasiranje proge Kočevje—Vrbovško. — Kakor poroča beograjski »Trgovinski glasnike, je trasiranje proge Kočevje— Vrbovško že dovršeno. Kredit za zgradbo te proge bo baje v kratkem nakazan. Železniška konferenca v Budimpešti. — Koncem tekočega meseca se vrši v Budimpešti mednarodna železniška konferenca, katere se udeleže zastopniki balkanskih in srednjeevropskih držav. Na konferenci se bo v prvi vrsti obravnavalo vprašanje železniških zvez med severno in centralno Evropo in med Turčijo. Misli se na direktno progo iz Ostende preko Rerlina, Dunaja, Budimpešte in Beograda v Carigrad. RAZNO. Nova pota finančne politike v Italiji — ukinjenje javnih del. Italijanski ministrski svet je sklenil, da bo v tekočem finančnem letu prenehal s financiranjem javnih del. Nobeno javno delo naj se ne prične več in financirajo naj se le tista dela, ki so že začeta. To ostro odredbo utemeljujejo s potrebo, da je treba izdatke za javna dela spraviti v sklad s splošno finančno politiko in z vrednostjo lire. Ukinjenje javnih del bo gospodarsko krizo v Italiji še bolj poostrilo. Bernard Baruch o Dawesovem načrtu. Zadnjič smo napisali mnenje dr. Rein-holda o Dawesovem načrtu, danes podamo izjavo ameriškega finančnika Bernarda Barucha. Med svetovno vojsko je bil Baruch predsednik urada vojnih industrij; sedaj je bil v Evropi. Po povratku v Ameriko je dejal časnikarju, da se bo tekom bodočih dveh let pokazala najbrž potreba po polni reviziji Dawesovega načrta. Iz konflikta med plačili na podlagi tega načrta in med plačili na nemška industrijska in državna posojila bo izšla morda popolna opustitev načrta z njegovo gibljivo plačilno mero in določitev trdne reparacijske vsote. Reparacij-Triglavskem« (vojašnica 'Kralja Petra«) v Ljubljani glede dobave raznih živil (testenine, riž, zdrob, fižol, kavne konzerve, mast, olje, kis, sladkor, koru- za itd.). — Dne 2. septembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave plošč za mašenje, azbesta in grafita; dne 9. septembra t. 1. glede dobave 150 komadov komposterjev; dne 10. septembra t. 1. pa glede dobave konopnenih cevi za gašenje požara. — Dne 10. septembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave delov za signalne naprave. — Pri ekonomskem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: Dne 9. septembra t. 1. glede dobave električnega materijala; dne 10. septembra glede dobave zatikačev, žaril in obločnic za helioforke. Prodaje. Dne 5. septembra t. 1. se bo vršila pri Dravski artiljerijski radionici v Ljubljani ofertalna licitacija glede prodaje 1 fija-kerskega voza. — Direkcija šum v Ljubljani odda po pismenih ponudbah približno 550 m“ izdelanega smrekovega lubja. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA Ustanovljena leta 1889. Telefon št. 2016. (GRAJDSKA. $TEDIONICA) Poštni ček 10.535. UstaaovifMM leta 1889. Stanje vloženega denarja nad 250 milijonov dinarjev LJUBLJANA, Prešernova ulica. Sprejema vloga na hranilne krjvffice kakor tudi na tek, račnn in sicer proti najugodneiSeifin obritovrmju. H^anihrca plačuje zlasti »a vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu naj višje mogoče obresti. Stanje vloienega denarja nad 1000 milijonov kron ] Jamstvo aa vse vloge in obresti, tirdi tekočega računa. Je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči sanje poleg lastnega hranilnlčnega premoženja še mesto Ljubljana j s urn premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnlb, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. > Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ke> je denar tu popolnoma varen. ===== Brzojavi: Krispercoioniale Ljubljana. - Telefon šiev. 2263. Ljubljana. Lastnika: ALOJZI) LILLEGin)OS.VERLIČ. Veletrgovina kolonijalne robe. Velepražarna kave. Mlini za dišave. V Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode. Ceniki na razpolego. — Točna postrežba. 1 reglstrovana sadruga * omejeno zavezo priporoča SolskG zvezke vsdi vrst iz lastne tvornioe. - Tisk in zaloga vseh tiskovin za državne in samoupravne urade. - NajsoUdnejSa izvršitev vseh tiskarskih del. Knjlgotržnica. KnIlgove«ilca. Zahtevajte cenike! Telefon Štev. 2312. Poit. hran. »t. 10701. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■i ■ S ■ n ■ A. Izdelovanje oljnatih barv, Arneža, lakov In sleklartkega kleja. — Zaloga kemičnih In rudninskih barv. — Po-trebičlne xa »likarje, pleskarje, U2arje In drage, vse v te stroke spadajoče. Se priporočam IVAN JANČAR Trgovina Miklošičeva cesta 4 Skladišče Vidovdanska c. 14. Veletrgovina Molonijalna in Špecerijske robo hran Jelačin Ljubljana aveie pml« kavo, mlatili In rudninske letala p—Ir« Vae vrste tr^ovake totflpe •M Journal*, gjavne knllpe, knjige, vaokovreta* ŠŠrmcm, bMn, kakor tudi vae »iaie lolalna ■■ ■■»■ nudi • svojimi pa vovrstnlml tadelkl naj-ug«i »lneje v«« »■ » i - '—j . —w--w HovHaaMka ulica M. 14 UmJIuii i »■■■In n lnduntrifa cov fit trsT©-' Naročajte in širite povsod TRGOVSKI — LIST! — Na malo I DUNAJSKI VELESEJEM (Wiener Messe) 4.— 11. SEPTEMBRA 1927. Posebne prireditve: Sovjetskoruska razstava. — Italijanska razstava. — Japonska razstava. Tehniške novosti in iznajdbe! — Semenj hotelskih potrebščin. — Reklamna razstava. — Semen) za radio. — Dunajski salon kožunovmaste mode. Brez vizuma! S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prestop meje v Avstrijo! Madžarski prehodni_ vizum se dobi proti vpogledu sejmskih izkazov na meji. PrecejSnje vozarinske ugodnosti na jugoslovanskih, madžarskih in avstrijskih železnicah, na Dtinavu, na Jadranu in v zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst ter sejmski izkazi (po 40 Din) pri Wiener Messe, Akt. Ges., Wien VII., Messplatz 1, ter za časa Lipskega jesenskega velesejma pri poslovalnici v Leipzigu, Osterr. Messhaus, Hainstrasse 16—18 in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Turjaški trg 4; Zvezi za tujski promet v Sloveniji, Aleksandrova cesta 8; Josipu Zidarju, Dunajska cesta št. 31. >KUVERTA< DRUŽBA Z O. Z. tvornica kuvert in konfekcija papirja L]UBL)ANA Volarski pot štev. 1 Karlovška cesta štev. 2. Galanterija, drobnarija, parfumerija, čevljarske potrebščine, vrvarske izdelke (Šinkovec) na debelo in na drobno. DRAGO ROSINA MARIBOR Vetrinjska ulica štev. 26. GALANTERIJA - Mra uilira hull Nizki cent O. M. C. prejlco, diieia ml»a, «iee, vilice (pribor) alpaka, aluminium, ikarie prikrojevanje in obrezovanje trt, *®Pni noži» glavniki, razni ____» dreta, svila v vseh barvah samo pri Josii» Petelinčku, Uubliana eilsu Pflfoeatfa Portrtlta totmm. Na veliko. TISKARNA MERKUR I TRG. IND. D.D. S LJUBLJANA GREGORČIČEVA 23 Ureja dr. IVAH PLBSS. - Za Trgovsko-industrijsko d. d > ■MERKUR* k«t fodajatelja in tiskarja: A.SEVER, Ljubljana.