Najlepše pletenine
so pri

kulturno - politično glasilo
Celovec-Klagenfurt - Burggasse
svetovnih in domačih dogodkov
6. leto - številka 49	V Celovcu, dne 9. decembra 1954	Cena 1 šiling
Zvezni kancler inž. Raab v Kanadi
V	ponedeljek je prispel zvezni kancler inž. J. Raab z zrakoplovom od Niagarskih slapov na dvodneven obisk v Ottawo v Kanadi. Na letališču v Ottawi ga je sprejel kanadski ministrski predsednik St. Laurent in številne višje osebnosti.
V	kratkem nagovoru je zvezni kancler izjavil med drugim: „To je prvi obisk avstrijskega vladnega šefa v Kanadi, katerega bi rad zato izrabil, da 'bi se kanadskemu narodu zahvalil za idejno in materialno pomoč, ki jo je nudil Avstriji v za to deželo tako težkem povojnem času.
Posebno bi rad poudaril idejno pomoč, s katero vaša vlada podpira na mednarodnem polju našo srčno zadevo, dosego naše popolne svobode.
Povečana pomoč družinam
V parlamentu so sklenili zakon o izravnavi družinskih bremen (Familienlasten-ausgleichsgesetz), za katerega sta glasovali obe veliki stranki OVP in SP5; VdU pa je glasoval proti, ker je bil odklonjen njihov predlog za neko spremembo.
Po tem zakonskem osnutku imajo od 1. januarja 1955 vse družine, ki stalno bivajo v Avstriji, pravico do pomoči. Vsi s samostojnimi obrati imajo pravico do pomoči od drugega otroka naprej, vsi nesamostojni pa kot do sedaj, od tretjega otroka naprej pa dobe po novem zakonu še posebne doklade.
Na splošno je določena doklada za prva dva otroka (pri samostojnih samo za drugega) po 105 šilingov, za tretjega in četrtega po 150 šil. in za petega in vsakega nadaljnjega otroka pa 200 šil. Starostna meja navzgor je kot do zdaj za otroške doklade določena z 21. letom, za doklade pri samostojnih in za dodatne doklade pa z 18. letom.
Če je v družini samostojnega kak betežen otrok, je doklada določena že takoj za
Volitve v Zahodnem Berlinu
V nedeljo so volili v Zahodnem Berlinu. Pri volitvah je zmagala socialdemokratska stranka, kateri slede CDU in FDP. Druge stranke, ki so tudi kandidirale, niso dobile predpisanih 5 odstotkov glasov, tako da ne dobe nobenega mandata za mestni parlament. Komunisti (SDE), ki so po letu 1946 prvič spet kandidirali, so doživeli občuten poraz, ker so dobili le 2,7 odstotkov glasov. Pričakujejo, da bodo socialni demokrati postavili župana, za katerega bodo predlagali dr. Suhra, sodelovala bo pa tudi CDU.
CDU je pri volitvah sicer pridobila nekaj nad 100.000 glasov, vendar je njihova koalicijska partnerica FDP prav toliko zgubi-
Veseli me, da imam priliko vsaj za hip pogledati vašo deželo, vzpostaviti osebne zveze z vodečimi državniki, z gospodarskimi in kulturnimi krogi in obiskati kraje znanstvenega delovanja, ki veljajo za zgled.”
Po kratkih pozdravnih ceremonijah se je odpeljal zvezni kancler z avtom v mesto, kjer ga je sprejel zastopnik kraljice generalni guverner Massey. Temu obisku je sledil zajtrk pri kanadskem ministrskem predsedniku. še isti dan je imel zvezni kancler konferenco za tisk in nato je obiskal parlament. Dobil je častni doktorat univerze Ottawa in zvečer je bil na obedu pri generalnem guvernerju.
prvega otroka. Dosedanje ostrine so odstranili na ta način, da bodo odslej podeljevali otroške doklade, če ne znaša otrokov dohodek več kot 500 šil. mesečno. Za otroke v učni dobi se dobi doklada, če delajo v domačem obratu. Prav tako, če je otrok v uku v poljedelstvu ali gozdarstvu na domačem posestvu in še ni dopolnil 16. leta. Nadalje ni pravica do pomoči nič več vezana na minimalni delovni čas in končno se dobe doklade tudi, če otrok prvega v mesecu še ni bil v delovnem razmerju.
KONFERENCA ZASTOPNIKOV AVSTRIJSKIH IN JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIC
Od 13. do 15. decembra bo na Dunaju konferenca zastopnikov avstrijskih in jugoslovanskih železnic, na kateri bodo razpravljali o zboljšanju železniškega prometa med obema državama, Na dnevnem redu bodo tudi pogovori o avstrijskem tranzitu čez reško luko z namenom, da se Avstriji omogoči cenejši prevoz blaga.
la, tako da pri porazdelitvi mandatov tudi skupaj ne dosežeta socialnih demokratov.
Izid volitev je sledeči:
Socialni demokrati s 44 odstotki (leta 1950 — 44.7) dobijo 64 mandatov (prej 61); krščanski demokrati so s 30 odstotki (24.6) na drugem mestu in dobe 44 (34) mandatov, svobodni demokrati na s 12.7 odstotki (23) 18 ali 19 mandatov (32).
Poleg omenjenih treh je nastopilo še 6 strank, ki pa ne dobe nobenega mandata.
Tajfun je napravil ogromno škodo na Filipinih. Več ljudi je prišlo ob življenje.
Očetje, čuvajte!
„Oj Vrba, srečna, draga vas domača” je zapisal veliki Prešeren, ko je preizkusil vso varljivost življenja.
Koroški Vrbljani pa so po dobro uspeli tujski sezoni tako zelo zgubili živce, da so se spravili na šolsko fronto. Ne samo, da so Vrbljani pozabili na svoje prednike, ki so bili večinoma slovenskega pokolenja in slovenskega jezika, oni so tudi pozabili, da prihaja v tamošnjo glavno šolo večina o-trok iz okolice, ki sega prav do Škofič, do Rožeka in na Osojske Ture. Vsi ti otroci prihajajo iz dvojezičnih šol in prinašajo v trgovine na Vrbi v teku celih deset mesecev tudi lepe denarje.
V svetovnem letovišču bi človek upravičeno pričakoval nacionalno strpnost in glej, v zadnjih tednih se je teh ljudi polastila taka nacionalna nestipnost, kakršna je vladala pri nas, ko je segal tisočletni rajh od Atlantika do Kavkaza, od Narvika do Kaira v Afriki. Tedaj za Slovence na Koroškem ni bilo ne pravice in ne prostora. Ti Slovenci, ki so imeli v deželi tisočletno domovinsko pravico, so morali v zapore, v koncentracijska taborišča, v izseljeništvo, da je bilo dosti prostora za priseljence iz vseh vetrov.
Ti ljudje s tako enoumno preteklostjo so se danes spravili na par borili ur slovenščine v šoli; sicer pa se v Vrbi niti teh ur ne držijo. Kje so bili tedaj današnji „borci”, ko so gnali Slovence iz dežele, da bi govorili o pravici staršev, da bi govorili o naravnih in božjih pravicah in zakonih, ki dajejo življenjsko pravico tudi tistim, ki so sicer po številu manjši, po svojem delu in po svoji kulturi pa nikakor ne zaostajajo za drugimi.
Za vsakega, ki le nekoliko hoče videti šolske prilike pri nas, je jasno da o kaki slovenizaciji ne more biti govora. Celo na šolah, kjer se dejansko poučuje v smislu 'idredbe iz leta 1945., je jezikovno razmerje 1:3, to se pravi, da je tri četrtine pouka v nemškem in le ena četrtina v slovenskem jeziku. Takih šol pa imamo v deželi dejansko samo ducat, na drugih šolah pa se pouk v slovenskem jeziku približuje ničli. Take so razmere tudi na ljudski šoli v Vrbi. V poznanju položaja imamo pri vseh teh vprašanjih le vtis, da je boj proti pouku slovenščine le pretveza. Krogi, ki znova nacionalno mržnjo v deželi netijo, so zelo blizu tistim, ki so nekoč dejali: „ .Nemčija’ nismo smeli reči, .Avstrija’ nismo hoteli reči in zaradi tega smo dejali .Koroška’.” — Mi smo na Koroškem doživeli tudi leto 1937 in 1938 in še nismo pozabili, kaj vse se je skrivalo za bojem proti slovenski besedi, pesmi in igri. Saj je vse to na mah izbruhnilo 11. marca 1938. Slovenci smo vse to odpustili, pozabili pa nismo. Če hočejo ti gospodje to igro zopet ponoviti, tedaj naj vedo, da ne bomo molčali in tudi molčati ne smemo.
Komaj se je v zadnjih letih z velikimi napori posrečilo nacionalno mržnjo nekoliko ublažiti, pri čemer je bistveno ]K»ma-gala tudi dvojezična šola in, priznati moramo, tudi stvarno zadržanje vrhovnega predstavnika dežele gospoda deželnega glavarja; zadnje čase pa so zopet na delu posamezniki, ki bi radi zastrupili ozračje in v tej motni vodi kuhali svojo ..politiko”.
Zopet moramo naglasiti rezultate posvetovanj dne 8. septembra 1951 in 6. oktobra 1953. Na prvem posvetovanju so učitelji dvojezičnih šol ugotovili, da je zapoieto Jelo pravilno, da je zapečeta rešitev posrečena. da odgovarja dejanskim prilikam v deželi, da pa potrebujejo učitelji vladne zavite proti političnim hujskačem. Drugo posvetovanje, na katerem so bile zastopane vse franke koroške dežele, kjer so govorili '^rnkovnjaki in šolniki praktiki, je poka-
To so dejstva, preko katerih tudi pristojna oblast v deželi in državi ne bo mogla. Istotako ne bo mogla prezreti dejstva, da so leta 1945 vse koroške stranke po svojih zastopnikih glasovale za dvojezične šole. Seveda tudi ni pozabljeno, da se je avstrijska delegacija pri vseh {»osvetovanjih o državni pogodbi za Avstrijo sklicevala ravno na to šolsko odredbo.
Še ena stvar iz zadnjega časa je tako značilna, ker leži v isti smeri. Nedavno se je vršilo v Celovcu zborovanje mladinske organizacije Koroške ljudske stranke. Na tem zborovanju so zelo močno naglasili krščanske temelje evropske kulture in še posebej avstrijskega kulturnega doprinosa h kulturnemu razvoju evropskega zapada. Govorniki so kar tekmovali med seboj v poudarjanju ravno tega dejstva. Zato pa je tembolj neprijetno presenetilo, da so dežel-
* »t\ •••*'*	fy»	*', • 'J‘ ‘ ' t ’ •'fj 4	* r; j
je prekinila vse zveze s krščansko preteklostjo, ki je izstopila iz Cerkve in do nedavnega pisala „gottglaubig”, danes pa piše „ohnc religioses Bekenntnis”. Mnenja smo, da je ravno marijansko leto tako zelo pokazalo, da je tudi na Koroškem še dosti zdravega krščanskega duha, ki se mora upreti takemu dozdevnemu in zmrcvarjenemu krščanstvu, ki vse preveč spominja na čase, ko so v deželi s kričečim glasom poudarjali „po-sitives Christentum”.
Ob obisku prosvet. ministra dr. Drim-mel-a v deželi pozivamo politične očete v deželi in državi, da ščitijo mir v deželi, da ne pozabijo, da živita v deželi dva naroda, da ne pozabijo, da je za mirno sožitje potrebna obojestranska volja in obojestranska sposobnost medsebojnega spoznavanja in spoštovanja. Le tako spoštovanje nas bo vodilo v združeno Evropo, in ne v senco atom-
l' /\	'»✓V ■7'»^ 's'V
Iz tajništva NSKS
Ožji odbor Narodnega sveta koroških Slovencev se je zbral v četrtek, dne 2. decembra t. 1., pod predsedstvom t. č. predsednika NSKS g. Janka Janežiča k izredni seji.
Odborniki so zavzeli odločno stališče do ponovnih poizkusov hujskanja nemških nacionalnih krogov proti slovenskemu pouku. Člani ožjega odbora so hkrati imenovali delegacijo, katera bo tolmačila 9. decembra t. I. prosvetnemu ministru dr. Drimmel-u slovensko stališče k celotnemu vprašanju dvojezičnega pouka.
Odborniki so nadalje razpravljali o slovenskih radijskih oddajah ter izrazili začudenje nad zadnjim nestrpnim postopkom vodstva Radia Celovec, katero je skrčilo slovenski nedeljski program za celih dvajset minut. Ta postopek pomeni ponoven dokaz omalovaževanja slovenskih oddaj.
Z veseljem so vzeli člani ožjega odbora na znanje poročilo o uspešnem začetku kuharskih tečajev, ki ga je podala neumorna delavka na prosvetnem polju gdč. Milka Hartman.
Ožji odbor bo tudi v bodoče budno zasledoval vse pojave, s katerimi bi kdorkoli hotel odrekati slovenskemu narodu na Koroškem najosnovnejše narodne pravice, ter bo zastavil vse sile, da slovenska govorica po naših dolinah ne bo izumrla.
.....................
kratke vesti
Indijski ministrski predsednik Nehru bo
po najnovejših poročilih obiskal sredi februarja Moskvo. (AFP)
Francoski carinski uradniki so zahtevali povišanje plače in so te svoje zahteve podkrepili s pasivno rezistenco in se zdaj pri vseh kontrolah točno drže predpisov. (Reuter)
Maršal Tito je prispel v soboto pri svojem potovanju v Indijo na parniku Galebu v Fort Said ob Sueškem prekopu.
7 smrtnih obsodb so izrekli v Egiptu nad člani organizacije Muslimanskih bratov, ki so pripravljali atentat na ministrskega predsednka Nasserja. Smrtno obsodbo voditelja Muslimanskih bratov je revolucijski svet spremenil v dosmrtno prisilno delo.
Perzijski šah je s svojo soprogo odšel v nedeljo na državni obisk v Združene države Amerike. Za časa njegove odstotnosti — predvidoma bo ostal dva meseca v Ameriki — bo vodil njegove posle regentski sve,.
Policija je izpraznila tovarno za karoserije v Turinu, ki so jo delavci zasedli kot protiukrep k odpustu 150 delavcev. Prišlo je do spopadov, pri katerih sta bila dva policista ranjena. 40 delavcev so aretirali. (Reuter.)
Nizozemska kraljica Julijana pride dne 27. decembra s svojo družino za 14 dni v Vorarlberg na počitnice.
V komunističnih zaporih Severnega Vietnama je umrlo že 10 katoliških misijonarjev in 2 redovnici. Okrog 100 duhovnikov je še v zaporih. (Kathpress.)
,Zaradi varčevanja’ so zaprle argentinske oblasti oddelek za verski pouk pri ministrstvu za vzgojo. Kot je že znano, je vlada pred kratkim obdolžila nekaj duhovnikov političnega delovanja. (Reuter.)
Prvič po prekinitvi zvez s Kominfonnom je Tito zdaj imenoval poslanike za Poljsko in Češkoslovaško. (AP.)
EDVARD KARDEL} NADOMEŠČA TITA
Za časa Titove odsotnosti ob priliki njegovega obiska v Indiji bo prevzel njegove posle in ga nadomeščal podpredsednik jugoslovanske vlade Edvard Kardelj. Po poročilih agencije Tanjug je bil to sklep seje
'T)1 7y	orrn OC'l)Om
Politični teden
Po svetu
Kot je bilo pričakovati, so v Moskvi na okrnjeni ..evropski obrambni konferenci” sklenili vojaško zvezo vzhodnih „ljudsko-demokratičnih” držav. Ta zveza je predvidena po vzorcu zapadne ..evropske unije” kot pogodbena vojaška skupnost nacionalnih armad pod enotnim vojaškim poveljstvom.
Nekaj stvari je značilnih za to najnovejšo politično potezo Moskve. Vojaška zveza bo stopila v veljavo šele — ali brž — ko bodo pariški sporazumi ratificirani. Je torej nekakšna grožnja ali opomin še v zadnjem trenutku na države, kjer sporazumi o za-padno-evropski uniji še niso ratificirani: Zapadni Nemčiji, Franciji in Italiji.
Vzhodno vojaško zvezo so podpisale: Vzhodna Nemčija, Poljska, češkoslovaška, Ogrska, Bolgarija in Albanija in seveda Sovjetska zveza.
Dve stvari sta pri tem važni: vključitev Vzhodno-nemške republike ali po domače sovjetske cone Nemčije v vzhodni vojaški pakt in pa izostanek Rumunije. — Oboje pa je v prvi vrsti izbrana politična poteza kot odgovor na pariške sklepe. Vzhodna Nemčija je praktično že zdavnaj oborožena, dobila je zdaj le formalno-pravno potrditev in ves dokument naj svetovni javnosti dokaže, da med Vzhodno Nemčijo, Poljsko in češkoslovaško ni nobenih neso-glasij.
Ob vsem tem pa da klavzula, da bo vzhodna vojaška zveza stopila v življenje, če bodo pariški sklepi ratificirani, vendarle slutiti, da je četudi zgolj formalno potrjena oborožitev in enakopravnost Vzhodne Nemčije nedvomno naletela na neko nasprotovanje pri Poljakih in Čehih.
Izostanek Romunije potrjuje pa še bolj, da je bila moskovska konferenca zgolj potrebna politična kretnja, ki pripravlja prostor novim, važnejšim. Rumunija ne meji na države Atlantske zveze in so jo Rusi zato lepo doma pustili, z albansko podpisnico pa so demonstrirali, da imajo celo ob Jadranu svoje oporišče.
Govori in izjave na konferenci vzhodnih držav so soglašali pač v tem, da je oborožitev Zapadne Nemčije največja nevarnost za evropski svetovni mir in da je Amerika tista, ki naj bi Nemce organizirala za nove vojaške podvige proti vzhodnim sosedom itd. Omembe vredna je tudi izjava delegata Kitajske, ki je dejal, da je 600 milijonov Kitajcev strnjeno za njihovimi zavezniki...
Pariz in Bonn se pripravljata na ratificiranje pariških sklepov
Zadnje deželnozborske volitve na Bavarskem in Hessenu razmerja med Adenauer-jevo vladno koalicijo in socialnodemokratsko opozicijo v bistvu niso spremenile in je ..barometer” ostal na isti višini. Ker je opozicija vodila volilno borbo z geslom „proti oborožitvi in rekrutiranju”, a je zaželeni volilni uspeh izostal, je Adenauerjev položaj spet stabilnejši. Vodja koalicijske stranke v njegovi vladi, predsednik ..Svobodnih demokratov” Dehler, je izjavil pripravljenost svoje stranke za čimprejšnje ratificiranje pariških sklepov v bonnskem parlamentu. Še pred tedni je iste sklepe in predvsem posarski sporazum ostro kritiziral.
Tako je mogel Adenauer potem na vladni seji predlagati termine, kdaj naj se pariški sklepi predlože parlamentu v debato. To naj bi se zgodilo okrog 15. decembra. Medtem ko sprejem teh pogodb (brez po-sarskega sporazuma) verjetno ne bo naletel na težave, pa je glede posarskega sporazuma v teku ostra- zakulisna borba, ki pa se po vsem videzu razvija v Adenauerjevo korist oz. v prilog francosko-nemškega sporazuma o usodi Posarja. Adenauerjeva stranka je na stališču, da o tem sporazumu zveznega sveta (nekakšen senat) sploh ni treba vprašati, češ da ne spada v njegovo kompetenco. Socialisti na drugi strani ne vztrajajo več na dosledni odklonitvi, temveč so se omejili na zahtevo po nadaljnjih francosko-nemških razgovorih, ki naj razčistijo nekatere določbe.
K vsemu temu bi bilo omeniti, da je politični hrup vendarle prevelik in bo ostalo pri tem, v čemer so se sporazumeli francoski in nemški industrijski in finančni koncerni in je pač dolžnost obeh vlad, da s temi sporazumi prebrodijo tudi politične in parlamentarne prepihe.
Ponavljajo pa se glasovi o predstoječi veliki konferenci Vzhod-Zapad
Oba partnerja imata svoje karte v rokah in ne kaže drugega, kot da sedeta za mizo in poskusita z igro. Treba je priznati, da sta v zadnjih mesecih oba pokazala mnogo obzirnost*drug do drugega, če bi v nekaj mesecih doživeli kak sporazum ne samo o evropski, temveč ..svetovni” varnosti. V koliko bi posamezni narodi bili zadovoljni s takim sporazumom na „najvišji” podlagi, je seveda druga stvar. Dejstvo pa je, da smo od vojne dalje, kot pa smo bili kdaj po letu 1945. To je razveseljivo.
Komunistične stranke v zapadni Evropi ne vedo kaj početi
Sovjetski poslanik vabi francoskega desničarskega politika generala De Gaulla na razgovore in De Gaulle-a žele Sovjeti baje kot francoskega poslanika v Moskvi. De Gaulle je kot avtoritaren politik res večkrat bil istega mnenja s francoskimi komunisti. Toda kljub temu ... ?! Res je, da je po Stalinovi smrti sovjetska diplomacija po sili ali po načrtu postala gibčnejša, s tem pa je seveda spravila v nemalo zadrego vse „liniji zveste” KP širom Evrope, ki zdaj smejo sebi dati nadevek „zmeraj včerajšnji”...
... in pri nas v Avstriji
Zvezni kancler inž. J. Raab
je zopet odpotoval iz ZDA. V avstrijskem časopisju komentirajo njegov obisk ugodno. Če izvzamemo pripetljaj, da so ga socialisti v parlamentu napadali, ker se je, kot pravi OeVP, ..privatno” razgovarjal tudi z bivšim kanclerjem Schuschnigom, je zadržala tudi levica pozitivno stališče k njegovemu obisku, časopis „Furche” pa pove odkrito tudi to, kar kancler „na žalost” ni mogel doseči. Avstrija je namreč morala bolj nehote kot hote pristati na to, da se reševanje njenih problemov odgodi do dokončnega uresničenja pariških pogodb. Časopis pravi dalje, da je Avstrija pripravljena z vsem srcem živeti na strani Zapada, da je stavila na razpolago kot velik doprinos k evropski skupnosti svoje vodne moči (elektrarne), da pa mora imeti svoj pogled že zaradi svoje lege obrnjen tudi proti vzhodu. Danes, ko tudi v Ameriki govorijo o politiki ..mirnega” sožitja, bi za Avstrijo to bilo še posebej razumljivo. Vendar v tem pogledu kancler še ni dobil koncesij, odnesel pa je dobre upe, da bo razvoj v to še pripeljal, če le ne bo Sovjetska zveza pokazala preveč zakrknjenosti.
V parlamentu,
kjer se vrši debata o proračunu, so seveda poslanci načenjali zopet razna vprašanja. Tudi naši koroški problemi glede slovenskega ozemlja so prišli na dan. Nekateri
poslanci čudno gledajo na naše zadeve in se strahovito boje, da bi ja ne veljal eden ali drugi kot ,,slowenenfreundlich”. Na drugi strani pa se ne morejo prehvaliti, kako so veseli, da nas imajo za svoje državljane! Spomnili so se tudi Južnega Tirola in poudarjali, kar gotovo drži, da je Italija Nemcem krivična.
Zanimiva je bila izjava prosvetnega ministra
dr. Drimmel-a,
da bodo rešili sporna vprašanja o privatnih šolah. Socialisti so izjavili, da bi bili pripravljeni pristati — v gotovih mejah — na subvencioniranje privatnih, to je tudi cerkvenih šol. Komentatorji teh izjav trdijo, da bo po dolgih letih v tem vprašanju le prišlo do ureditve in bo v glavnem ugodeno tozadevnim zahtevani avstrijske škofovske konference. Ostane pa odprto še drugo važno vprašanje in to je
sklepanje cerkvenih porok.
Tudi v tem pogledu je stališče škofov jasno. Da bo tu moralo priti do primerne nove ureditve, ni dvoma. Morebiti bodo stvar rešili na drug način. Tirolski deželni zbor je namreč sklenil spraviti to zadevo pred najvišje ustavno sodišče (Verfassungs-gerichtshof). Tirolci upravičeno dokazujejo, da je po veljavni postavi, ko je vsak prisiljen skleniti civilno poroko pred cerkveno, omejena svoboda verskega življenja, v tem primeru prejem zakramenta. Taka omejitev verske svobode pa po avstrijski ustavi ni dovoljena.
Zapadno nemška vlada
je prošli teden končno uradno izjavila, da smatra svoječasno priključitev Avstrije k Nemčiji kot neveljavno. Vprašanje državljanstva pa, ki je postalo pereče zaradi znane razsodbe upravnega sodišča (o tem smo že pisali), bo urejeno po možnosti kmalu s posebnim zakonom. V avstrijskem parlamentu so to nemško izjavo posebno pozdravili.
Finančno ministrstvo
je objavilo, da sta se SPOe in OeVP zedinili zaradi znižanja davka na dohodnino. Znižanje bo znašalo približno 10 odst. V delavskih krogih so se temu protivili, češ da s tem protežirajo tiste, ki več zaslužijo. Pri navadnem delavcu ali kmetu pa se 10 odstotkov ne bo dosti poznalo. Minister Kamitz je na drugi strani utemeljeval, da bi podjetja s tem denarjem potem lahko plačevala potrebne investicije. Podjetja se bi tako dvignila in vzdržala na moderni višini in bi tudi delavcem laže zagotovila delo. V nasprotnem primeru pa bi zmogljivost in storilnost jiadla in bi obstajala nevarnost brezposelnosti. Predlog ministrstva v sedanji obliki je kompromis med obema stališčema. V glavnem ostane pri 10 odst. znižanja, vendar bodo dobili družinski očetje večje ugodnosti. Tudi najnižji zaslužki bodo nekoliko ugodneje odmerjeni.
Haile Selassie in njegovo cesarstvo
Obisk abesinskega cesarja Haile Selassie-a na Dunaju je zbudil precej zanimanja po Avstriji. Njegovo ime v zvezi z njegovo deželo se je večkrat imenovalo malo pred to vojno, zdaj je pa s svojim obiskom v Avstriji in po svetu ponovno obrnil pozornost nase in na svojo deželo.
LEV IZ JUDEJE
V zvezi z negušem se je večkrat čul priimek „Lev iz Judeje” in sedanji neguš je tudi ponosen na svoj rodovnik, ki sega nazaj do Salomona in kraljice iz Sabe. Na prestol je prišel leta 1930, ko je umrla njegova mati, je pa že 14 let prej vodil vladarske posle kot regent. Njegov stari oče je osvobodil deželo italijanskega jarma, toda sedanji vladar je moral doživeti ponovni poraz in Italijani so mu za nekaj let spet vzeli deželo. Že takrat je pri Zvezi narodov v Ženevi skušal rešiti svojo zemljo, toda ni uspel. Pred italijanskimi zasedbenimi oblastmi je bežal v Anglijo. Že leta 1941 so Angleži s pomočjo domačih rodoljubov spet osvobodili Abesinijo in Haile Selassie se je vrnil nazaj v Addis Abebo in je vodil vojno naprej na strani zaveznikov.
RAZMERE V DEŽELI
Dežela, kateri vlada neguš, se zdaj imenuje uradno Etiopija. V državi živi več kot 17 različnih narodov, ki govore 70 jezikov in narečij; ljudje pripadajo raznim verstvom in tudi klimatično so v deželi velike
razlike. Do pred kratkim je bil plačilno sredstvo tolar Marije Terezije, ki so ga v zadnjih letih zamenjali z etiopskim dolarjem. Vendar bo trajalo še nekaj časa, preden se bo novo plačilno sredstvo v celoti uveljavilo; pri izdajanju novega denarja morajo biti previdni, da ne pride do inflacije v deželi.
Nekako plemstvo v deželi predstavlja pastirski narod Anharov, ki so hamitskega pokoljenja. V 5. stoletju so prevzeli kopt-sko-krščansko vero. Ta verska ločina se je pričela s Kalcedonskim koncilom, ko se patriarh Dioskur ni podredil cerkveni razsodbi. Vrhovni poglavar koptske Cerkve je patriarh v Aleksandriji, ki je do leta 1950 imenoval tudi primasa Etiopije — na predlog etiopskega cerkvenega sveta. Leta 1950. so se pa osamosvojili in se ne ozirajo na mnenje patriarha v Aleksandriji. Od 15 milijonov prebivalcev je še devet milijonov mohamedancev in dva milijona poganskih črncev.
SOCIALNE RAZMERE
Iz vladajočega plemena Anharov ne izhaja samo vladarska rodovina, temveč tudi vsi ministri, vsi cerkveni dostojanstveniki, višji uradniki in posestniki. Po številu predstavljajo samo četrtino prebivalstva, vendar vladajo deželo. Fevdalna tradicija je v deželi tako močna, da velja za Anhare vsako delo razen državno-upravnega in vojaškega kot nedostojno. Vendar skušajo v
SLOVENCI
_______d^ma in. pa s avtu._______
LJUBLJANSKA UNIVERZA IN VISOKE ŠOLE
Pri zasedanju univerzitetne skupščine v Ljubljani so sklenili, da se visoke šole, ki so bile v zadnjem času samostojne, spet združijo v skupno vseučilišče. Skupna univerza bo imela zdaj prirodoslovno matematično filozofsko fakulteto, pravno in ekonomsko, tehniško, medicinsko fakulteto in fakulteto za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo.	*
Zasedanju so sledile volitve, na katerih je bil izvoljen za rektorja skupne univerze sedanji rektor Tehniške visoke šole dr. inž. Anton Kuhelj, za prorektorja pa sedanji rektor univerze prof. dr. Franc Zsvitter.
V Nabrežini so priredili Gregorčičevo proslavo, ki je zelo dobro uspela. Sodelovali so člani Slovenske prosvete iz Trsta in nabrežinsko pevsko društvo ,.Avgust Tanče”. Na sporedu so bili govori, recitacije; dobri so bili solisti, lepa je bila tudi simbolična scena na „Sočo”, ki so jo z lepim baletom prikazala nabrežinska dekleta.
Nove orgle so dobili v Žabnicah. Na poletje bodo priredili orgelski koncert, da se bodo s svojo novo pridobitvijo predstavili širšemu občinstvu.
ARGENTINIJA
Posmrtno razstavo del slikarja Marijana Koritnika je priredila Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu. Nekaj del je pokojni Koritnik že razstavil na grafični razstavi, zdaj pa bodo razstavljena dela nudila celotno sliko Koritnikovega dela.
POGAJANJA AVSTRIJSKIH IN SLOVENSKIH AVTOMOBILISTOV NA KOROŠKEM
Pred kratkim so se v Celovcu pogajali zastopniki avstrijskega in slovenskega kluba avtomobilistov o prometu med Avstrijo in Jugoslavijo. Na sporedu so bili pogovori o postopkih pri nesrečah. Avstrijski zastopniki so izrazili tudi željo, da bi se jugoslovanski vozači v večjem številu udeleževali športnih prireditev na Koroškem in sploh v Avstriji, da bi prišlo do istega števila z ozirom na udeležbo Avstrijcev v Jugoslaviji. Važna je izjava, ki jo je dal jugoslovanski zastopnik, da upajo, da od prihodnje pomladi ne bo več treba vizuma za potovanje v Jugoslavijo.
GLASBENA URA ZA ZVEZNEGA KANCLERJA INŽ. RAABA
Glasbeni kritik časopisa „Washington Post” Paul Hume je vpeljal pred kratkim v Ameriki radijsko oddajo pod naslovort* „Gost dirigira”, za katero izbere program kaka odlična osebnost, ki se trenutno mudi v Ameriki. Tokrat so naprosili tudi zveznega kanclerja inž. Raaba, da bi predlagal nekaj del za ta program.
Zvezni kancler je izbral naslednja dela: Haydnov Cesarski kvartet, eno delo Mozarta, „Princ Evgen” od Loewe-ja, valček „Na lepi modri Donavi” Johanna StrauBa, polko „Krapfenwaldl” Josefa StrauBa in „Sveto noč, blaženo noč”. Vsa zaželena dela bodo izvajali avstrijski umetniki. Ves program bodo sneli najprej na zvočni trak, potem pa tudi na plošče, ki jih bodo poklonili zveznemu kanclerju kot album po njegovem povratku na Dunaj. (ADN)
tem položaj izboljšati, toda socialne reforme le s težavo napredujejo. 95 odstotkov prebivalcev ne zna brati in pisati in neguS si zelo prizadeva, da se to odpravi. Pravijo, da celo sam nadzira šole, da gre delo v redu naprej.
Še pred tridesetimi leti so v deželi trgovali s sužnji, danes pa skušajo deželo socialno dvigniti in uvesti višjo civilizacijo-To si je postavil za življenjsko nalogo zdaj 62-letni vladar, ki je šel zelo modro in pr^' vidno na delo in ima že lepe uspehe in tudi izglede za bodočnost.
NEGUŠEVA OSEBNOST
Temnopoltega monarha z otožnim p°' gledom doma vsi priznajo. Lepo potezo v njegovem značaju kaže povelje, ki ga je izdal po porazu Italijanov v Abesiniji, v katerem je svojim ljudem prepovedal maščevati se nad v deželi ostalimi Italijani in Še celo zapovedal, da morajo z ujetniki lep« postopati. Pa tudi pri njegovem potovanj« po svetu so imeli drugi dovolj prilike, da so občudovali na njem poštenost in iskrenost, v čemer bi bil lahko za zgled mnogim drugim vplivnim politikom.
BOGASTVO
Neizmerno je bogastvo oceanov z živalmi, rastlinami in z minerali. Dve tretjini zemeljske površine pokriva morje, kjer je toliko hrane, da bi se z njo preživelo vse človeštvo še mnogo let.
Nekateri primerjajo rodovitnost oceanov s plodno zemljo in so skoraj mnenja, da je ocean bolj produktiven, ker ima to prednost, da ni izpostavljen ne suši in ne poplavam. Žetev, ki je vedno zrela, sestoji iz rib, košarjev (posebne vrste živali) in alg, pa tudi morska voda bi se dala uporabiti in, če bi jo predelali v sladko vodo, bi z njo lahko namakali ogromne nerodovitne puščavske predele (kot n. pr. Saharo) in bi jih spremenili v cvetoče vrtove.
OCEANOV
Že med prvo svetovno vojno so se znanstveniki začeli zanimati za alge, ki tvorijo velike površine in plavajo po nekaterih predelih oceanov ter so bili do zdaj skoraj nedotaknjeni.
Ko te alge posušijo, pridobijo snov, ki vsebuje mnogo mineralov in ogljikovih hidratov, manj pa proteinov in maščob. Kot imajo rastline na zemlji sladkor in škrob, tako imajo te alge kislino (laminarin in manitol), kar danes že uporabljajo v industriji za prehrano in tekstilije, pa tudi pri lekarniških in kozmetičnih proizvodih. Sicer je pa industrija za predelavo alg šele v začetku.
Ogromno morskih rib
Kot ugotavljajo strokovnjaki za ribolov, pridobivajo zdaj letno okrog 20 milijonov ton morskih rib. V desetih letih bi bilo mogoče to število podvojiti, če bi potrošnja toliko narastla, ne da bi pri tem znatno tr-
pelo 'bogastvo morskih zalog in tudi brez večjih gospodarskih težav. Res je, da opažajo na severni polobli zaradi stalnega ribarjenja nazadovanje zalog, vendar je treba upoštevati, da je bogastvo južne hemisfere še čisto nedotaknjeno.
Sladkovodne ribe
Ugodne so tudi razmere pri sladkovodnem ribogojstvu. Sladkovodne ribe so bile že od nekdaj važno hranivo — zlasti za pridobivanje beljakovin — v orientalskih deželah. Na Kitajskem je čez 200.000 ha ribnikov, ki nudijo letno 60 do 1.800 kg rib na en hektar.
Tudi v Indiji so možnosti velike, ki bi se dale še povečati. Že danes dajejo indijski ribniki več hraniva na kvadratni meter kot indijska suha zemlja.
Kitajska rižna polja dajejo na hektar okrog 130 kg rib kot stranski pridelek. Pri tem so pa ribe še toliko bolj koristne, ker uničijo ličinke, ki so za riževe rastlinice zelo škodljive. Pa tudi tu bi se dalo z izboljšanjem še mnogo doseči.

Jutranja zarja novega bratstva
Innsbruški škof dr. Pavel Rusch je govoril na Dunaju članom gibanja „Pax Chri-sti” o delovanju katolikov za mir.
Žalostno je dejstvo, da katoličani niti leta 1914 niti 1939 niso nastopili, da bi odločno vplivali na ohranitev miru. Po be-
sedah kardinala Feltina je pa treba mir študirati, zanj delati in moliti. Princip nacionalne suverenosti je zastarel. V Evropi ne potrebujemo posameznih držav vsake zase, temveč neko skupnost držav.
Tudi v Avstriji je dovolj vzroka za sa-
ii iv//vi i	utai a v o li i j ci ;
kazala nezmožno dati sebi pravo državno federalistično obliko. Iz tega je sledilo napačno stališče proti Slovanom. Pri prvi svetovni vojni Avstrija ni bila brez krivde — njen ultimat Srbiji je bil preoster. Tudi pri drugi svetovni vojni je kazala Avstrija premalo upora brezbožnim močem.
Za praktično delo za mir je več možnosti. 1944 so začeli Francozi s tem gibanjem tako, da so molili za nemške sovražnike. Nato so dosegli, da so izpustili 40.000 nemških vojnih ujetnikov, če dela 400 milijonov katolikov vsega sveta res za mir, pa četudi le v najnižjih družabnih plasteh, se morajo tudi višji krogi ozirati na njihovo mnenje in delati tako.
Predvsem pa je treba zbuditi čut odgovornosti do bližnjega.Na tisoče beguncev še živi po taboriščih in nanje gleda domače prebivalstvo z nezaupanjem. Delo za mir je možno opravljati že s tem, da se človek prijazno približa svojemu bližnjemu, kajti večina vojn nastane zaradi nepoznanja in antipatije, iz narodnostne sebičnosti.
Na tisoče brezdomcev stanuje v človeka nevrednih razmerah, medtem ko izdajajo ljudje letno 9 milijard za alkohol in nikotin. Že z majhnim delom tega denarja 'bi bilo mogoče v nekaj letih rešiti stanovanjski problem.
Treba je zbuditi zanimanje tudi za vč-like probleme ljudstva, ker le tako bomo res učinkovito prispevali za zmanjšanje sovraštva in utrditev miru.
(..Kirchenblatt”)
Za naselbine na robu mesta Dunaja, kjer nimajo nobene cerkve, bodo prihodnje leto poskrbeli za redno službo božjo s pomočjo kapele v avtu. Ta slika nam kaže to premično cerkev. (AND)
V NARAVI
Ležal sem skrit za gostim grmovjem v v širni travnati stepi države Kansas in sem opazoval lisico s tremi mladiči, ki so se prosto igrali pred brlogom. Mlade lisice so se prekopicevale in z užitkom valjale v soncu, medtem ko je ležala stara pred brlogom in jih opazovala z ljubeznivo pozornostjo.
Nenadoma se je polastila enega mladiča želja po pustolovščinah in se je namenil preko travnika na pot novih odkritij. Mladič je bil pa še veliko premlad, da bi bil mogel biti prepuščen samemu sebi v velikem, širnem svetu. Napeto sem čakal, kaj bo naredila mati in pričakoval sem, da bo šla za njim in ga pripeljala nazaj.
Toda tega ni storila. Samo dvignila se je in ostro opazovala v smer, kamor je šel mladič. Nobenega glasu ni dala od sebe, vsaj nobenega, ki bi ga moglo dojeti moje človeško uho. Že v nekaj sekundah je postal mladi ubežnik negotov in njegov tempo se je zmanjšal. Končno je obstal, se hitro obrnil in uprl oči v svojo mater, ki je še vedno kot okamenela gledala za njim. Nenadoma pa je stekel, kot da bi bil privezan na ne: vidni vrvici, nazaj k brlogu.
Alan Devve

IZ ŽIVLJENJA * v
Neki prebivalec mesta New Orleans, glavnega mesta države Louisiana, je zaprosil v banki za posojilo in navedel vse lastnike svojega zemljišča nazaj do leta 1803. Banka pa je še hotela vedeti, kdo je imel posestvo pred letom 1803. In dobila je naslednji odgovor:
»Spoštovani! Louisiana je bila do 1803
v francoski posesti. Posestveno pravico si je pridobila Francija od Španije. V špansko posest je prišla dežela leta 1492, ko jo je odkril italijanski pomorščak, po imenu Krištof Kolumb. Kraljica Izabela, ki mu je podelila privilegij, da poišče novo pomorsko pot v Italijo, mu je poskrbela tudi papežev blagoslov za njegovo pot. Papež pa, kot veste, je namestnik Kristusov, ki je od svoje strani Sin božji. In Bog, kot je splošno ja-$no, je ustvaril svet, tudi del, ki se imenuje Louisiana. Ste sedaj zadovoljni?”
(Kat. Digest)
PRIZNALI SO ...
Neki profesor za literaturo na češkem je vprašal dijaka:
»Kdo je pisal .Vojno in mir’? ”
Dijak se je prestrašil in je zajecljal: »Ne vem, ampak jaz nisem bil.”
Profesor je pripovedoval dogodovščino svojemu prijatelju, ki mu je na to odgovoril:
»No, saj jaz tudi nisem bil.”
Presenečen nad toliko nevednostjo v svoji najbližji okolici je pripovedoval dogodek še nekemu drugemu znancu, ki je bi! član tajne policije. Ta je pazljivo poslušal; nič ni rekel, samo zapisal si je imeni dijaka in profesorjevega prijatelja. Naslednji dan je telefoniral profesorju in mu povedal, da mu ni treba imeti nikakih skrbi, ker slučaj je že rešen.
»Kateri slučaj?” se je začudil profesor.
»No, zadeva z dijakom in tvojim prijateljem. Včeraj smo ju aretirali in danes sta oba priznala.”
pran erjavec, pari?.:
koroški Slovenci
(17. nadaljevanje)
XIII.
PONEMČEVANJE SLOVENSKE KOROŠKE
Ko so nastali po madžarskih navalih mirnejši časi in se je razvilo v deželi tudi večje blagostanje, se je seveda tudi prebivalstvo hitreje množilo. Tako so se naseljevala še nedovoljno obljudena ozemlja deloma še vedno z doseljenci iz raznih nemških pokrajin, deloma pa že tudi z namnoženim domačim slovenskim in nemškim prebivalstvom. Pri tem je zanimivo to, da je n. pr. mogoče še danes marsikje točno ugotoviti, kam dotični veliki zemljiški gospodje niso dovajali tujih kolonistov, kajti dotični predeli so ostali še do današnjega dne pretežno slovenski. Tak velik posestnik je bila n. pr. bamberška škofija v Ziljski dolini, nasprotno so pa dovajali zlasti Span-heimi v srednjo Laboško dolino in v predele gornje Gline mnoge nemške koloniste med maloštevilno slovensko prebivalstvo. Tako je 'bilo potem ravno spanheimsko ozemlje tudi med prvimi, ki je bilo ponemčeno, dočim je pa ostalo ozemlje bamberških škofov v Ziljski in Kanalski dolini dolgo časa čisto slovensko. Natančno od tam, kjer je v dolini reke Bele (pri Pontebi) prenehala oblast bamberških škofov in se je začela oblast oglejskih patriarhov, se je prebivalstvo poitalijančilo (razen v Reziji), a po dolini reke Zilje navzgor (od Šmohorja dalje), kjer so gospodarili gospodje iz Reifenberga in grofje iz Gorice, se je ponemčilo.
Okoli Št. Vida je bila slovenska našel'tev sicer precej gosta, vendar se je tudi semkaj že jako zgodaj naselilo ntnogo nemškega plemstva in drugih kolonistov, tako da je novo nemško prebivalstvo že razmeroma rano preseglo prvotno slovensko prebivalstvo. Cesta, ki je vodila tedaj iz Brež preko št. Vida proti Osojskemu jezeru, je »nia v srednjem veku najvažnejša žila Koroške in ravno
ob njej so se zato tudi najrajši naseljevali nemški plemiči, duhovniki in drugi kolonisti (trgovci, obrtniki, kmetje i. dr.), zaradi česar je potem ta predel tudi že tako zgodaj zapadel germanizaciji, a Št. Vid sam je postal (v XIII. stol.) celo glavno mesto Koroške, kar je ostal potem do začetka novega veka. S tem je potem seveda ta še bolj vplival na ponemčevanje vsega svojega okoliša. Gosposvetsko in Celovško polje sta ostala v tisti dobi čisto ob strani navedene velike prometne žile, zato se je na njih tudi slovenstvo lahko držalo trdno prav do poznejše velike in nasilne germanizacije v XIX. stol. Na ponemčenje precej slabo naseljene spodnje Laboške doline je pa poleg že omenjenih Spanheimov močno vplival tudi šentpavelski benediktinski samostan, ki je na svoja obsežna posestva dovajal prav tako kakor Spanheimi številne tuje koloniste.
V zadnjih stoletjih srednjega veka je iz raznih razlogov pritisk kolonistov iz nemških dežela prenehal, toda namnožilo se je domače slovensko in nemško prebivalstvo. Ko je zmanjkalo vsaj že deloma kultivirane zemlje, je moralo to namnoženo prebivalstvo iskati prostora v dotlej še nekultiviranih predelih in zato krčiti gozdove. Tako naseljevanje imenujemo »notranja kolonizacija”. Okoli sedeža prvotnega takega kolonizatorja se je počasi razvila cela naselbina, ki je dobila navadno tudi ime po dotičnem kolonizatorju ali pa kako drugo primerno, toda s pristavkom »ves” (pri Nemcih pa ,,-dorf”). Na te nas spominja še dandanes nešteto koroških vasi (Svetna ves, Loga ves, 2itara ves, Velika ves itd.), ki so nastale skoro vse v XI. — XIV. stol. Pri nekaterih je mogoče še dandanes ugotoviti celo osebe, po katerih so dobile te vasi svoja imena.
Od XIII. stol. dalje se je mogla ta notranja kolonizacija vršiti sploh samo še v gorovja in v dotedanje velike gozdove, ki so jih krčili. To kolonizacijo so vršili že skoro samo še domači kmetje in sicer na Gornjem Koroškem že pretežno nemški, na Spodnjem Koroškem pa slovenski. Šele v tej dobi so slovenski kmetje obljudili tudi obronke Karavank, Gdlice, Svinske planine, dele Podjune in Me-
žiške doline i. dr. Pri tej kolonizaciji so bili Slovenci v današnji vzhodni Tirolski ter v zapadni in severni Koroški številčno že mnogo prešibki, da bi mogli kolonizirati tamošnja še prazna ozemlja tudi oni, zato so jih Nemci že kmalu čisto prerastli. Po mnogih predelih je šel ta proces na ta način, da so zapadli Slovenci najprej nekaki dvojezičnosti (ta pojav opazujemo žal ponekod še dandanes), ki je pa prešla potem spričo naravnega ali umetnega pritiska nemške večine in zaradi premajhne slovenske odporne sile, zlasti pa zaradi nemške politične nadoblasti polagoma v čisto germanizacijo.
Nemci so v zapadnem in severnem delu Koroške kolonizirali zlasti malo obljudene prostore med večjimi slovenskimi naselbinami, zato so stale te kmalu odrezane od vseh zvez z ostalim strnjenim slovenskim ozemljem in so se polagoma germanizirale, dočim so se na podoben način poslovenile tudi marsikatere šibkejše, prvotno nemške naselbine na Spodnjem Koroškem. Seveda se je vršil ves ta proces ponekod jako počasi. Cela Zgornja Koroška je bila še do XII. stol. pretežno slovenska in mnoge slovenske naselbine so se trdoživo držale v sicer že čisto ponemčenem okolišu še celo prav v novi vek. Nanje nas še dandanes spominjajo premnoga tamošnja krajevna ime na, ki so jasnega slovenskega izvora ali pa le poznejši nemški prevodi prvotnega slovenskega imena. Tudi nemška krstna imena v tedanjih listinah z današnjega nemškega ozemlja še niso noben dokaz, da je bilo to ozemlje tudi v teh stoletjih že čisto nemško, kajti pogosto so dobivali (najbrž pod vplivom nemških duhovnikov) tudi trdi Slovenci čisto nemška imena. V tedanjih listinah imamo namreč polno primerov, ko ima oče še pristno slovensko ime, sin pa nemško ali pa narobe. Največkrat je mogoče sklepati na narodnost dotičnika le po priimku, ako je ta naveden. V neki listini iz Laboške doline sta navedeni kot priči n. pr. dva Sifrida, toda pri enem je izrečno naznačeno, da je bil Bavarec, a pri drugem, da je bil Slovenec. O dveh planinskih kmetijah nad Potvinjem (Tiffen) beremo v neki listini iz 1. 1321., da je eno imel »slovenski Henrik” in drugo »Henrik Nemec”.
n ms mTvomketn
Električna luč na Blatu in Letini
CELOVEC
Vsako nedeljo in praznik je v stari bogoslovni cerkvi v Priesterhausgasse nedeljska služba božja ob pol 9. uri.
CELOVEC
(f Dipl. inž. Jože VVedenig)
Dne 4. decembra smo na celovškem centralnem pokopališču položili k večnemu počitku g. dipl. inženirja Jožeta VVedeniga. Doma iz Doberle vesi je napravil gimnazijske študije v Celovcu, nato služil v avstrijski armadi do razpada monarhije. Tehniko pa je pokojni študiral v Ljubljani. Na raznih mestih je opravljal službo gradbenega svčtnika; ob zmedah druge svetovne vojne se je vrnil na Koroško.
Ostal je vse svoje življenje zvest naukom svoje matere, ki ga je učila moliti in slovensko govoriti. Mesto zadnjega počitka pa je našel v grobu svoje sestre Marije, katero so leta 1943 spravili v smrt v taborišču Ausdrvvitz.
Naj oba v skupnem grobu v miru počivata! Bratu Frideriku naše prisrčno sožalje.
MISIJONSKI ZBORNIK
za leto 1955 je misijonska knjiga. Ima 216 strani. Kdor si želi res zanimivega, sodobnega misijonskega branja, naj piše po knjigo. Ne bo mu žal. Zlasti naj sežejo po njej voditelji „Družbe za širjenje vere”! V knjigi je izčrpno podan položaj na Kitajskem, Japonskem, v Indokini in Afriki s poročili misijonarjev in drugo. Knjiga stane samo 20.— šil. Naroči se: Dušnopastirski urad, Viktringer Ring 26, Klagenfurt (Celovec).
Ker se iz tega dela Podjune bolj poredko oglašajo v našem listu, sem se lepega nedeljskega popoldne napotil iz Pliberka po državni cesti, ki vodi v Labud, da zberem nekaj novic. Hoja po tej cesti ni nič kaj prijetna, ker tudi sedaj v pozni jeseni neprestano drvijo mimo popotnika motorna kolesa in avtomobili. Cesta tega bremena ne bo več dolgo prenašala, čeprav se dva cestarja stalno trudita, je cesta že polna lukenj.
Kakšen kilometer severno od Pliberka se cesta cepi in ena vodi preko Lipice v Grebinj. Tam stoji več sto let staro znamenje, katero nas naj spominja na one čase, ko je po naših krajih razsajala kuga. Ta takozvani »veliki križ”, je v obupnem stanju. Kaj so nekoč predstavljale slike, ni več mogoče dognati, tudi omet že odpada, severno stran znamenja pa zakriva divje razbohoten bezgov grm. Tako zanemarjenega znamenja menda poleg pliber-ške fare tudi devet drugih fara ne premore več. Res čudno sliko si morajo ustvar-
POH1STVO V STAREM SLOGU - TAPE-CIRANO POHIŠTO - DEKORACIJE
(Velika 'udura /	- {Zmerne eene !
P R A U S E
Celovec, Bahnhofstrasse 8, Fleischmarkt 9
jati tujci o pieteti v naši fari. čudimo se, da niti mestna občina, niti župnijski urad ne skrbita za popravilo, ki zaenkrat gotovo še ne bo stalo celega konja. Saj se je menda celo prevzvišeni g. nadpastir zelo grajajoče izrazil o tem »kulturnem madežu” pliberške fare, ko se je vigredi vozil tod mimo.
Ko korakam dalje proti Nonči vesi, se mi nudi mnogo bolj razveseljiv razgled. Že od daleč vidim novo streho na stolpu romarske cerkve pri »Mariji na pesku”. Zelo okusno je narejena, se lepo ujema z okolico in je lahko v ponos pridnim vaščanom in požrtvovalnim ključarjem. V Nonči vesi je zrastlo v zadnjih letih več ličnih hišic, katere so si postavili pridni delavci. Lep dokaz so, kaj vse se z pridnostjo in varčevanjem da doseči. Marsikateri zapravljivec si jih lahko vzame za vzgled.
Kraj Nonče vesi se odpre razgled na idi-
Vsi smo občutili, kako je hudo, če ni v hiši prave luči. Dokler še niso imele električne razsvetljave tudi naše sosedne občine, smo se še kar sprijaznili s petrolejko. Ko smo pa videli, da so delali v povojnem času povsod okoli nas električne vode, smo tudi Blačani in Letinčani zahrepeneli po električni napravi. Kljub temu, da se nismo prav upali napraviti tega koraka, ker smo se bali previsokih računov, smo sedaj veseli, ko je po dolgih predpripravah in intenzivnem delu le zasvetila električna luč.
V soboto, dne 27. novembra, je bil na Blatu velik praznik, ko so vklopili novi transformator, ki bo posredoval mnogim obrtniškim podjetjem in privatnikom ce-nčn in močan električni tok. Posvetitev je opravil č. g. župnik Picej iz Šmihela, ki je blagoslovil nove naprave in v kratkem nagovoru razložil pomen luči za vsak dan in za večnost.
Vodja okrajne uprave KELAG-a g. ing. Wran je opisal zgodovino novih napeljav. Opisal je tudi tehnične prednosti obrata in koristi, ki jih bodo imeli interesenti.
Ko so vključili tok, se je v trenutku da-
lično romarsko cerkev pri Božjem grobu in na čirkovče. V čirkovčah je dobila v pustu Mlinarjeva hiša mlado gospodinjo v osebi pridne in skrbne Oleškove Ančke iz Ponikve. Uverjeni smo, da bosta skupno z možem Lojzejem skrbno čuvala nad u-gledom hiše in tudi v bodoče vzorno upravljala obširno posestvo. Posestnik Jop si je postavil sredi vasi mogočno enonadstropno hišo, da bo prostora za številno družino. On pač laže zida, ko ima zidarje in tesarje kar v hiši.
Vse to gledam samo od daleč, ker v vas hoditi ne kaže. Deževje zadnjih dni je spremenilo vaško pot prav gotovo spet v blatno močvirje: od nadležnega mostu pa prav do posestnika Lipeja stoji čez pot voda. Reka Bistrica je bila letos s poplavami povzročila že mnogo škode. Govori se sicer, da bodo reko v kratkem pričeli regulirati; zato menda deželna vlada ne dovoli več graditve mostu, za katerega je občina material že pripravila. Reko bodo prav tu v čirkovčah verjetno preložili. Kdaj se bo to zgodilo — to je drugo vprašanje. Kakih volitev ne bo v kratkem, drugače se pa v Celovcu bolj neradi spomnijo naših krajev. Najbrž bomo še precej blata pregazili po čirkovčah, preden bo tako daleč.
V	takšnih skrbeh sem presopihal klan-ček pod Božjim grobom in kar se pokaže pred menoj Vidra ves, za njo pa Dob, čisto v ozadju pa se lepo vidi vitki beli zvonik sv. Lucije izmed lip in hrastov.
V	Vidri vesi pa sta povečala in vzdignila hišo za eno nadstropje mladi gospodar in mlada gospodinja pri Jončku. Hiša je zelo okusno zidana in je zgovorna priča podjetnosti mladih zakoncev. Med Vidro vesjo in Sv. Lucijo so se v zadnjem času navezali še prav posebni stiki. Pa veste kako?
Hoover Alfa-pralni stroji,
šivalni stroji, kolesa raznih znamk in nadomestni deli, mlini, drobilniki, posnemal-niki, molzni stroji in vsi ostali kmetijski in gospodarski stroji najceneje pri
Johan Lomšek
ST. UI*S, Post EBERNDORJF
leč naokoli po vseh poslopjih pokazala svetla električna luč, tako da je domača prisrčna prireditev dobila skoraj pravljični značaj. Nato je bila pri g. Mlinarju, pd. Rešu, dobra zakuska, kjer je župan Kum-mer Mirko v tehtnih in prisrčno šaljivih besedah govoril povabljenim o velikem pomenu elektrifikacije, hudomušno omenil nekatere, ki so nasprotovali, in pohvalil predvsem gradbeno podjetje H o 11 a u f, ki je izvršila naročilo KELAG-a. Prav tako je treba omeniti zidarskega mojstra g. Kuhleja, ki je svojo nalogo izvršil v spolš-no zadovoljstvo. V imenu občine se je zahvalil agrarnemu uradu, KELAG-u in ne nazadnje vsem interesentom, ki so bili s plačili točni. Na razvojne možnosti, ki so sedaj kmetijstvu na razpolago, je pokazal ing. Fauster od Okrajne kmetijske zbornice iz Velikovca. Gospodarstvo bo čisto elektrificirano šele potem, ko ne bodo izrabili toka samo za luč, ampak si bodo nabavili tudi gospodarske in gospodinjske stroje. Dipl. Ing. Neuhoffer, vodja KELAG-ove okrajne uprave, je pozval vse tiste, ki še stojijo ob strani, da tudi oni pristopijo k tej skupnosti.
Tam pri Sveti Luciji je en sam posestnik, pd. Komar. Ta si je v letošnjem letu popolnoma prezidal hišo in jo dvignil, tako da je sedaj enonadstropna. Potrebuje pač prostorov za svojo številno družino in tudi za goste, kateri radi prihajajo v njegovo gostilno; to pa zato, ker so pri Komarju zelo prijazni in se vsak tam takoj počuti domačega.
Pri Komarju so 7. novembra praznovali veselo poroko. Sin Jurij si je zbral Kropo-vo Gitko iz Vidre vesi za spremljevalko skozi življenje. Kot vešč zidar je vse leto doma pridno zidal, da je bila vesela ,ojset’ že v novih prostorih. Tako je tudi svatba trajala potem do ranega jutra. Le težko sta se Komarjeva atej in mama poslovila od svojega prvega otroka, ki ju je zapustil. Jurij se je odpeljal z svojo mlado ženo na svoj novi dom v Vidro ves. Oba mlada zakonca sta bila več let pridna pevca pri farnem cerkvenem zboru. Upamo, da bosta ostala zboru zvesta tudi zanaprej in jima želimo mnogo sreče in zadovoljstva.
Ko jo primaham v Dob, pa zvem novico, ki bo gotovo zanimala bralce našega lista. Pri znanem in naprednem kmetu Božiču imajo danes poroko. Hčerka Marta je obljubila zakonsko zvestobo poštarju Ignacu Krevcu. Kdo bi Marte Trampuš ne poznal? Koliko kuharskih tečajev je vodila zadnja leta po Podjuni in Rožu! Na kolikih novih mašah, svatbah in pri drugih prilikah je kot vešča kuharica skrbela za telesno dobrobit gostov! Sedaj se je torej odločila, da bo v prvi vrsti kuhala svojemu izvoljencu. Upati samo še smemo, da ne bo Nac tako sebičen, da bi zahteval vse Martino znanje samo zase; gotovo ji bo še od časa do časa dovolil, da bo naša dekleta poučila v kuharski umetnosti, tako da bo lahko več mladih zakoncev jedlo po izvrstnih Martinih receptih. Božičeva hiša in sploh Dob pa ne bodo v Marti izgubili samo pridne kuharice, ampak sploh dekle, ki jo lahko stavimo za zgled naši mladini. Več kakor plehka zabava plesa in filmi ji je bila izobrazba ter pridobitev znanja in srčne kulture. Mlademu paru želimo obilo blagoslova božjega ter zdravja in sreče za nadaljnjo skupno pot skozi življenje.
V mraku šele priromam na Brege; to je tiha vas na bregu Drave, tujec bi jo le težko našel. V tej vasi pa so doma trdni in napredni gospodarji. Obsežna polja so skrbno obdelana, poslopja na vasi pa v najlepšem redu in priča blagostanja. V tej vasi se je pred tedni poslavljala Gorcncl-nova mama od svojega sina Franca. Odpeljal se je na poroko v Dobilo ves, odtod pa za gospodarja k pd. Cundru v Kok-je. Neradi so izpustili iz svoje srede Franca tudi vaščani; saj jim je v stiski vedno rad pomagal z dobrim nasvetom in v dejanju. Želimo mu na novem domu mnogo uspeha in sreče, da bo tudi v Kokjah širil ugled Gorenclnove hiše.
iiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiinuiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VABILO
Vabimo vse prijatelje in znance na zaključno prireditev in razstavo kuharskega tečaja v škocijanu, ki bo na kvatrno nedeljo, dne 19. decembra. Razstava bo v prostorih župnišča odprta od 7. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Odrski nastop tečajnic in mladine bo v dvorani pri Pukartu v Škocijanu. Pričetek ob pol 3. uri popoldne. Na sporedu bodo božični in dekliški prizori in pevski nastop.
Z veseljem pričakujejo vse od blizu in daleč tečajnice in vodstvo.
lllllllllllllllllllllllllllllllIlIlllllllllllllMllllllllillllltlltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllHIIIlllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllll
Od ^PUkzrkcL d& ri)mm
BISTRICA V ROŽU
V nedeljo, dne 28. novembra, je č. g. župnik blagoslovil stolp pri podružnici Sv. Križa na Bistrici. Kakor znano, je cerkev leta 1945 pogorela, č. g. župnik Filip Jandl, je dal cerkev popraviti, nepopravljen pa je ostal še stolp. Letos smo uredili vse potrebno, da so tudi stolp popravili. Podružnica Sv. Križa je priljubljena cerkvica, kamor radi prihajajo tudi verniki iz sosednjih župnij.
Leta 1813 je doživela tudi francoske boje; še sedaj se vidijo sledovi v cerkvenem zidu, ker so Francozi streljali v cerkev. Ne daleč od cerkve stoji spomenik padlim avstrijskim vojakom iz leta 1813. Iz časa francoskih bojev sta se ohranili v naši občini dve imeni in sicer »na Muti”, to je na kraju Sveč proti Podgorjam, in »na Šancah”, nad Poljano. Tako ima tudi ta cerkvica svojo zgodovino.	F. š.
MS DSTMREICHISCHE JI1MKE1IMB VOM FACHflANEIEE
PODGORJE
(Naznanilo)
Podpisani sporočam, da g. Johann Stru-ger in njegova žena Marija v Kovičah, pošta Bilčovs, nimata nobene pravice ali dovoljenja prodajati les ali gozdne produkte iz Janežičevih gozdov v Podsinji vesi. Vsak, ki bi kupil od imenovanih kakšne gozdne pridelke, mi odgovarja za vsako posledico in si pridržujem pravico za vsako odškodnino.
Josip Janežič
Mesto cerkovnika in organista
Razpisano je mesto cerkovnika in organista pri farni cerkvi v Hodišah. Interesenti naj se osebno predstavijo župniku do 31. januarja 1955.
Župni urad Hodiše — Keutscliach
VAŽNO OPOZORILO!
Ne pozabite na božična in novoletna voščila!
Kakor vsako leto, tako vam nudimo tudi letos možnost, da v »Našem tedniku-Kroniki” izrazite svojim sorodnikom, znancem in prijateljem božična in novoletna voščila.
Najenostavneje naročite to voščilo, ako izpolnite spodnjo naročilnico in jo takoj pošljete na naslov »Našega tednika-Kronike” v Celovcu, Viktringer Ring 26.
Cena za velikost voščila v širini enega stolpca in dva cm višine je ista kot lansko leto. Voščilo v večjem obsegu stane sorazmerno več. — Pohitite z naročilom, najkasneje do 15. decembra pa mora biti vaše naročilo v uredništvu »Našega tednika-Kronike”.
Naročilnica
Ime: .............................
(prosimo čitljivo)
Poklic: ..........................
Kraj bivališča:	..................
Naročam navadno, dvojno, trojno velikost voščila.
Pripomba:	......................
podpis
_Našim gospodinjam
Kuhinja
VIŠNJEVO ZELJE
Položaj na živinskem trgu
Potrebuješ:
1 Vž kg višnjevega zelja, kis, mast, čebulo.
Vi kg kislih jabolk in kumino.
1 Vi kg na rezance zrezanega višnjevega zelja operi, premešaj z nekaj žlicami kisa ter pari na masti, * kateri si ocvrla žlico čebule. Zamešaj Vi kg nastrganih kislih jabolk, nekaj zrn kumine ter osoli ■n pari, dokler sc ne zmehča.
OHROVT S KROMPIRJEM.
Potrebuješ: ohrovt, krompir, mast, moko, sol, česen in poper.
1 kg olupljenega, nalistanega, opranega krompirja kuhaj z isto količino na rezance zrezanega, poparjenega ohrovta. Ko je krompir razkuhan in ohrovt mehak, priden« bledo prežganje iz 2 dkg masti in 2 žlic moke. Dodaj sol, nekaj zrn strtega česna in poper. Pokuhaj.
PODZEMELJSKA KOLERABA
Potrebuješ: rumeno kolerabo, mast, sladkor, moko, sol in kumino.
1 Vi kg olupljene rumene kolerabe nakockaj ali nalistaj ter skuhaj. Napravi prežganje iz 2 žlic masti, žličice sladkorja in malo moke. V rumeno prežganje zamešaj mehko kolerabo z vodo, nekoliko osoli, dodaj malo sesekljane kumine in pokuhaj. Biti mora gosta.
POSILJENA REPA
Potrebuješ:
repo,
sol, kumino, kis, mast, čebulo in moko.
Olupljeno svežo repo zribaj na strgalniku, priden! sol, kumino in kis, premešaj in postavi pokrito na štedilnik za eno uro. Nato prilij nekoliko vode in kuhaj, da se zmehča in mokrota osuši. V masti zarumeni žlico čebule, zamešaj malo moke in, ko je spenjena, prideni repo, pomešaj z vilicami in še nekoliko pokuhaj.
PRAŽENA REPA
Potrebuješ:
repo,
mast, košček sladkorja, juho, sol in poper.
Olupljeno repo zreži na večje kocke, popari in odcejeno na pol skuhaj. Speni na masti košček sladkorja in zamešaj odcejeno repo, prilij nekaj žlic juhe, osoli in pokrito praži. Zmehčani dodaj malo popra.
PRAKTIČNI NASVETI
Premog — briketi gore in obdrže toploto dalj, če posamezne brikete zavijemo v časopisni papir.
Narezane limone hitro uvenejo. Položi rezine na krožnik, nanje nalij malo kisa. Tako ostanejo več dni sveže.
Kolač boš lažje stresla iz modela, če model oviješ z mokro krpo.
Sveže pecivo in svež kruh se ne režeta lepo. Z nožem, ki si ga pomočila v vročo vodo in ga nič obrisala, pa boš lahko lepo rezala.
Mastne madeže iz knjig odpravimo na ta način, da položimo pod madež list belega papirja in na madež natresemo žgano magnezijo. Nato previdno ovlažimo madež z belo krpo, na katero smo prej nakapali bencina.
Kupčevanje na trgu za govejo živino Sankt Marx na Dunaju je bilo v zadnjem tednu nekoliko bolj živahno. Pripeljali so pa v zadnjem času malo manj živine kot
POLJEDELSKI OBRATI NA DRUŽINSKI OSNOVI
V zveznem ministrstvu za poljedelstvo in gozdarstvo na Dunaju je bila dvodnevna konferenca, ki so se je udeležili svetovalci poljedelskih obratov. Pri tej konferenci je izjavil poljedelski minister Thoma, da je doseglo poljedelstvo v zadnjih treh letih lepe uspehe in da so že prekosili produkcijo predvojnih časov, ker so napredovala dela v pravilni združitvi teorije in prakse. Šolanje za poljedelstvo je zelo napredovalo in do leta 1954. so se šole za poljedelstvo podvojile. V teh šolah se vzgaja podeželska mladina in poljedelci, ki postanejo pravi strokovnjaki za svoje delo. Čim manjše postaja število poljedelcev, toliko bolj intenzivno se morajo ostali šolati in posvetiti svojemu delu. Osnova poljedelske produkcije pa je in bo vedno družinski obrat. Na mesto gospodarskih zakonov, katerih rok poteče s prihodnjim letom, je treba postaviti nov red in ga prilagoditi novim razmeram. Treba je napraviti dobre načrte in izboljšanja, tako da je možno nadaljevati z delom. Omembe je vredno, da so pri izločanju jetičnih živali pregledali že eno tretino vse goveje živine. Uspehe na vseh področjih poljedelstva so dosegli tudi zaradi sodelovanja centralnih uradov z organi v deželah. (ANZ)
V AMERIKI SEJEJO Z LETALI
V Združenih državah so izdelali načrt, da bodo nekatere pokrajine, na katerih je zaradi neugodnih razmer vegetacija zelo slaba, posejali na novo z letali.
sicer. Tako so ostale cene nespremenjene, za vole in krave so se celo nekoliko dvignile.
Večji je bil dovoz prašičev za zakol. Število domače živine je ostalo nespremenjeno, več pa je bilo poslanih živali iz tujine. Pozornost je zbudila pošiljka 600 prašičev iz Jugoslavije. Dokler bo dobava iz inozemstva neredna, je treba računati s spremembami v ceni. V zadnjem tednu so cene padle približno za 40 grošev.
Padajočo tendenco pa kaže kupčevanje na konjskih sejmih in na sejmih za mlade prašičke. Povpraševanje po voznih konjih je padlo, ker je delo na polju končano. Pravtako je slabo povpraševanje po mladih prašičkih, ker je potreba verjetno krita. Dvig cen in bolj živahno kupčevanje pa pričakujejo po novem letu. (ANZ).
Stifin
Klagenfurt — Villach
A L L E ARHEN
Buro-Schreib- u. Rechenmaschinen
GONSTIGE TEILZAHLUNGEN
NOVA GLAVNA ŠOLA V ŽELEZNI KAPLI f:
V zadnjem času je opažati razveseljivo dejstvo, da več gradijo tudi na Spodnjem Koroškem in da bo tudi tukaj prenehalo mačehovsko ravnanje z ozirom na gospodarske in javne potrebe prebivalstva. Razveseljivo napreduje elektrifikacija, po privatni iniciativi obnavljajo cerkve in iz javnih sredstev pa seveda predvsem to, kar je najvažnejše za bodoče rodove: šole.
Pozdraviti je treba to, da dobe naročila domača podjetja v kraju samem, ki so neposredno povezana s prebivalstvom in imajo zato največ pravice do donosnega sodelovanja. S tem, da dobe naročila prav take domače tvrdke, se pospešuje tudi gospodarski faktor dotičnega območja, n. pr. povečana finančna zmogljivost tvrdk in podjetij, zaposlitve delavcev, strokovnjakov itd.
O priliki graditve nove meščanske (glav-
ne) šole v Železni Kapli je treba poudariti predvsem dejstvo, da so opravile v glavnem domače tvrdke tega okraja poverjena jim naročila stoodstotno zadovoljivo in s tem dokazale svojo zmogljivost.
Povejmo jih po vrsti. Tvrdka Kavellar iz Železne Kaple in Lessiak iz Velikovca sta podjetji, ki sodelujeta in se pri izvedbi gradbenih del dopolnjujeta v obliki ..Delovne skupnosti”. Obe firmi sta poznani ne samo po vseh naših krajih, temveč tudi drugod po Koroškem in sta na najboljšem glasu.
Tesarska dela pa je izvršilo podjetje Fritz Klaura iz Železne Kaple. Tudi vsa druga časopisna poročila soglašajo v tem, da je ta tvrdka svojo nalogo izvedla z izredno natančnostjo in zajamčeno solidnostjo, tako da ima vso pravico, da ji bodo zaupana še nadaljnja naročila. Te želje izražamo tudi mi.
Po vsem Koroškem pa se je izredno hitro in
uspešno uveljavila tvrdka Ebcrhard iz Goričice pri Vetrinju, znana pod znamko „ELA-učila, Celovec. Ta tvrdka izdeluje moderno šolsko pohištvo in tudi glavna šola v Železni Kapli je opremljena s pohištvom in učili, ki so sodoben in kvaliteten izdelek omenjene tvrdke.
Tudi to razmeroma mlado, zato pa toliko bolj podjetno in sodobno strokovno tvrdko je treba v vsakem pogledu priporočiti z vsem priznanjem.
Terazzo-tla je dobavila in montirala tvrdka Er-beschnig-Rohrs iz Velikovca. Ta tvrdka je na Spodnjem Koroškem vodilna v vseh delih iz stroke umetnih kamnov in plastičnih oblog.
Steklarska dela pa so bila poverjena znani celovški tvrdki A. J. Willner, Bahnhofstrasse. Ta dela vsebujejo dobavi šip, osteklenja portala, vrat itd. Dovolj svetlobe je predpogoj za učni uspeh.
Od podjetij, ki so prispevala s svojo strokovno zmogljivostjo, naj omenimo tudi poznano tvrdko
Scherzer, železne konstrukcije in gradnja portalov iz Celovca. Izdelala in montirala je res praktično in okusno stopniščno ograjo.
Vsem dobro poznana firma PIrimer & Mbsslacher je izvršila v splošno zadovoljstvo vse vodovodne naprave, sanitarne naprave ter centralne kurjave. Vsak kdor zatipa delo omenjeni tvrdki ni razočaran, kajti dela, katera izvršuje tvrdka Pfrimer & Mosslachcr so res kvalitetna in poceni.
Vodovodne naprave in preskrba — Sanitarne naprave — Centralne kurjave
PFRIMER & MOSSLACHER
CELOVEC - KLAGENFURT, Viktringer Ring
štev. 37 - 39. Telefon 22-45
IZVEDBA
VSEH DEL IZ UMETNEGA KAMNA IN TERAZZO
Ebersctuig - Rdhrs
VELIKOVEC T c 1 e f o n 455
A. J. VVILLNER
Porcelan — glina — steklo — keramika
i; vadbeno-, portalno- in industrijsko osteklenje lELOVEC-Klagcnfurt, Bahnhofstrasse . Tel 59-54
A

LEHRMITTEL
KLAGENFURT
Jadel&tmnfe učil
A
in učnih, predmel&o za as*, s trake
ŠOLSKO POHIŠTVO
oprema za laboratorije in ŠOLSKE TABLE
CELOVEC-KLAGENFURT . VETRINJ-VIKTR2NG
GORITSCHSTZEN 16, TELEFON 57-45
TESARSKI MOJSTER
KLAURA FRIEDRICH
ŽELEZNA KAPLA - EISENKAPPEL Izvršuje vsa v stroko spadajoča dela — in se priporoča tudi za naprej.
DELOVNA SKUPNOST
Valentin Kavellar
stavbeno-zidarsko podjetje
ŽELEZNA KAPLA - EISENKAPPEL, PFARRPLATZ 245, TELEFON 20
Dipl.-lng. Jose! Lessiak
mestni zidarski mojster
VELIKOVEC - VoLKERMARKT, TELEFON 234
MALENKOSTI
Generalovemu konju je manjkal na podkvi en sam žebelj — res prava malenkost. Nihče ni mislil, da bi mogla biti ta malenkost vzrok poraza v boju. In vendar je general prav zaradi te izgubil vojno. Med bojem je konj izgubil podkev in se zato močno spotaknil. General je padel s konja in sovražnik ga je medtem ubil. Ko vidi vojska, da je njen general ubit, se spusti v beg. Tako je bila cela vojska poražena zaradi enega samega ničvrednega žeblja, ki je manjkal v podkvi.
•
Vsaka ogromna stavba je zgrajena iz posameznih kamnov. Naše dolgo življenje sestoji pravtako iz posameznih trenutkov. Vsak teh trenutkov je zate, za tvoj značaj, za tvojo večnost važen, kaj misliš, govoriš in delaš.
Propal človek začne z malenkostnimi pregreški, a konča pri velikih. Fant se v začetku kesa, če zaradi nekaterih, ki se mu posmehujejo, v družbi popusti od svojih načel. A ker mu je sicer prijetno v tisti fantovski družbi, še zahaja tja in se počasi privadi ter pridruži mnenju ostalih fantov. Začel je torej z malenkostnim popuščanjem, kateremu je sledilo še kesanje, a končno je popustil brez težav od svojih načel in si privzel tuja.
Prav vsaka malenkost doprinese svoj del k zgradbi človeškega družabnega življenja. Na lepo življenje se lahko privadiš, prav tako na grešno. Če si v življenju že napravil veliko, čeprav malenkostnih dobrih del, ti je lahko plemenito živeti. Prav tako te ponavljani malenkostni pregreški vlečejo v vedno večje grčšno stanje, iz katerega ne moreš več.
Čim bolj je kakšna stvar dovršena, tem večjo važnost ima v njej vsak malenkostni del. Mislimo tu na razne precizne stroje. Stroj ne moremo uporabljati, pa čeprav mu manjka samo malenkostni del.
Kakšna dovršenost vlada v vsemirju! Vzemimo si točnost božjega dela za vzgled pri graditvi svojega lastnega značaja. Nikoli ne zamudimo tudi malenkostnih dobrih del in nikoli ne popustimo tudi v malenkostih od svojih katoliških načel.
Deklica in lonček
Deklica je pometala in je našla krajcar. Za ta krajcar je kupila lonček in šla z njim nabirat jagode.
V gozdu jo je zajela noč. Prekucnila je piskrček in zlezla podenj, da bi prenočila.
Kmalu je priletela muha in jo prosila, če sme pod streho. Deklica pravi: „Kar pridi noter, zate bo že prostora.”
Komaj je muha prišla, prileze žabica, potrka in vpraša: „Kdo je notri?”
Deklica odgovori: „Jaz, sirotica deklica in muha pobrculja.” Tudi žabica prosi za streho; deklica jo povabi: ,,Pridi še ti noter, se bomo že stisnili.”
Nato priskače še zajček, potrka in vpraša: „Kdo je notri?”
,Jaz, sirota deklica, muha pobrculja in žabica pokrculja!”
Zajec prosi: „Ali daste še meni malo prostora?”
„Le zlezi še ti noter, nam bo še bolj toplo.”
Tedaj pride lisica in pobara:
„Kdo je pod lončkom?”
„Jaz, sirota deklica, muha pobrculja, žabica pokrculja in zajec hlapec.”
„No, bo pa še zame v kotu malo prostora,” de lisica in zleze pod lonček.
Ponoči prikoraca še medved in vpraša: „Kdo je notri?”
,Jaz, sirota deklica, muha pobrculja, žabica pokrculja, zajec hlapec in lisica, pridna deklica.”
Medved pa nič ne prosi, kar baše se pod piskrček. Lonček pa naredi „resk” in poči. Deklica milo zaplaka, ker je ostala ona in vsi njeni gosti brez strehe.
ZA DOBRO VOLJO
„Kako ti gre, Dora? Upam, da si srečna v zakonu.”
„Hm, Katra, moj mož se vsekakor trudi, da bi bila, toda rajši bi ga imela, če bi se ga mogla nekoliko bati.”
„0 ti neumnica. Potem bi ti pa privoščila takega gorjanca kot je moj Miha. On namreč pravi, da bi me že zdavnaj pognal, toda ne mara mi privoščiti veselja, da bi me ne krotil več.”
DEKLICA IN PESOGLAVCI
Ko so bili v naših krajih še pesoglavci, je nekega dne na njivi plela lepa deklica. Videla je, da jih gre veliko krdelo mimo. Zato je zbežala s polja, ker je vedela, da so hudi in zaradi svojih pasjih in kosmatih glav strašni videti. Pesoglavci vidijo, da je mlada, ter pravijo: „Dajmo jo ujeti!” Brž se spusti celo krdelo za njo v dir. Deklica je vedela, da ne uide urnim petam, zato spleza na gosto smreko in se skrije med vejami. Pesoglavci imajo pa pasjo glavo in oči obrnjene v tla, zato ne morejo pogledati navzgor. Tako niso mogli videti, na kateri smreki je deklica skrita. Bodli so torej s svojimi dolgimi sulicami ob deblih od smreke do smreke tako dolgo, da je po skorji nekega drevesa pritekla rdeča kri. Obstopili so tisto smreko in jo izruvali; tako jim je prišla deklica v pest.
Nato so jo zaprli v visok grad, ki ni imel nobenih vrat. Tu ni videla žive duše kakor včasih pesoglavce, ki so zahajali na noč domov, podnevi zaklepali njo in eno mačko zraven.Samo lino so ji puščali odprto, tako da je lahko sonce sijalo skozi njo. V tej ječi se je deklica jokala in prosila Boga, da bi videla še enkrat svojega očeta. Večkrat je mislila zlesti skozi odprto lino na streho in s strehe skočiti na tla. Pa vedno, ko je vzdignila nogo, skoči mačka na lino in začne tako jezno renčati in brusiti kremplje, da je deklico postalo vedno strah. Ko nekoč zelo joka in prosi Boga pomoči, zagleda pred seboj starega dedca, ki jo nagovori in jo vpraša, zakaj se joka.
„K očetu bi šla rada,” pravi deklica.
„Kako pa boš šla, ali ne veš, da pesoglav-ski grad nima vrat?” reče dedec.
„Vem, ampak jaz bi šla skozi lino, pa me ta mačja žival ne pusti,” pravi ona.
,,Zato te ne pusti, ker ima mačka v repu devet peklenskih vragov, ki so vsi s pesoglavci zmenjeni. Daj mački kos mesa in kadar ga bo pobirala, ji odreži rep, vrzi ga čez glavo devet komolcev daleč skozi lino in nič več ti ne bo branila”.
Komaj je mož to izrekel, je izginil, tako
da deklica ni vedela kako in kam. Storila je to, kakor ji je svetoval možiček: dala je mački mesa, v hipu ji odrezala rep in ga vrgla devet komolcev daleč čez glavo in huda žival se je tiho potuhnila v kot. V mraku spleza deklica skozi lino na streho in tako srečno uteče.
Ko se je storila noč, pridejo domov pesoglavci in zagledajo kosorepo, krvavo mačko. Brž so uganili, kaj to pomeni. Nato jih dvanajst poišče sled in tečejo za ubežno deklico. Medtem je pa pritekla deklica že blizu očetovega doma. Njen oče pa je ime! kovačnico, ki je stala tik ob vodi. Tisto noč, ko je prišla deklica domov, ga ni bilo doma, ker je šel iskat zgubljeno hčerko. Zato vodno kolo, ki je sicer gonilo kovaški meh, ni klopotalo, ampak je bilo vse tiho. Vrata so bila zaprta, okna z železno mrežo pre-prežena, zato ni mogla noter. Dolgo je klicala, toda očeta ni bilo od nikoder. Že je hotela zaspati na klopi pred hišico, kar ji pride misel, da je bolje, če gre v sobo, kajti lahko bi deklico zasledovali in še slabše bi se ji godilo. Zato premišlja, kako bi prišla v hišo. Nazadnje se je spomnila, da lahko sname vodno kolo in pride skozi luknjo v zavetje. In res tako stori. Komaj se znotraj oddahne in napravi luč, kar zasliši zunaj govoriti pesoglavce. Prišli so po sledi za njo. Brž podpre vrata še bolj z železom, v roke pa vzame široko sekiro, ki jo je bil oče ravno prejšnji dan nasadil. Nato se deklica vstopi k lini, skozi katero je prišla sama v sobo. Kmalu zavohajo pesoglavci to luknjo in eden pomoli pasjo glavo v kovačnico. Deklica mahne in mu jo odbije. Potem potegne celega noter k sebi. Drugi pa so seveda mislili, da je sam zlezel in tako se je pokazal še eden in zopet eden skozi luknjo in vsakemu se je primerilo kakor prvemu.
Ko je drugo jutro oče kovač žalosten prišel domov, je našel ljubljeno hčerko domg in na kupu v kovačnici dvanajst pesoglav-cev, ki jih je hčerka pobila.
Narodna
Slika nam predstavlja razred prihodnjosti, ki se nahaja na neki poskusni šoli v Ameriki. V strop je vzidana posebna opeka iz stekla, ki v meglenih in temnejših dneh pripušča dovolj svetlobe, v vročih {roletnih mesecih pa zadrži sončne žarke, tako da otroci ne občutijo posebne vročine. (AND)
Itodifet Ui stoti
Indijec je imel slona. Ta je bil dober in je vestno služil svojemu gospodarju. V neznosni vročini je prenašal težka dela od vlaka do ladje. To naporno delo je opravljal dan za dnem, mesec za mesecem, ne da bi 'se obotavljal ali uprl. In vendar ni dobival za svoje naporno delo nikakih priboljškov, nasprotno, večkrat je celo stradal, ker mu Indijec ni dajal dovolj hrane. Nekega dne je bilo treba odpraviti zopet velik tovor na ladjo. Sonce je pripekalo kot žerjavica. Ker je imela ladja odpluti in se je mudilo, Indijec ni dal slonu ne vode ne hrane in ga je neprestano naganjal, naj nosi hitreje. Dvajsetič si je slon natovoril veliko in debelo breme. V rilcu je nosil ogromno deblo. Sonce je čimdalje huje pripekalo. Sestradan in žejen slon je
čutil, da mu pešajo moči. S težkim tovorom je stopal počasneje. Tedaj, je pa Indijec planil nadenj s'kolom. Ali v tem hipu se je slon čisto predrugačil. Pobesnel je. Deblo je vrgel daleč stran, zagrabil je neusmiljenega Indijca, vrgel ga je podse in poteptal.
Mož je bil takoj mrtev.
Ko je zvedela o tem vdova, je bridko zajokala. Pograbila je svoje štiri otroke, privedla jih je k podivjanemu slonu in je dejala v obupu: „Kdo naj nas zdaj preživlja? Ubil si moža, pobij še otroke in menel”
Slon se je naenkrat pomiril. Žalostno je gledal nekaj časa otroke, nato pa je zgrabil z rilcem najstarejšega ter si ga posadil na hrbet.
In od tedaj je slon v vsem ubogal otroka in je potrpežljivo še nadalje opravljal svoje naporno delo.	L. Zupanc
MLADINA PIŠE:
pAčma in tujine!
Ko sem se pred dobrim pol letom odpeljala v Kanado, sem Obljubila svojim znankam, da se jim oglasim v „Našem tedniku”, katerega smo dekleta tako rade prebirale doma na Koroškem.
Oglašam se vam torej iz Kanade in morda vas 'bo zanimalo, kaj se tukaj godi.
Nekako februarja lanskega leta sem se odpeljala iz Beljaka preko Nemčije do Bremerhaven-a, največjega nemškega pristanišča, kjer sem se vkrcala na ladjo „Aro-sa Culm”, ki me je pripeljala brez večjih neprilik do Quebeca v Kanadi. Iz Quebeca pa nas je posebni vlak odpeljal preko Montreala, 'ki je največje mesto v Kanadi (preko milijon prebivalcev) do Toronta v provinci Ontario, ki leži ob velikem jezeru Ontario.
Takoj prve dni sem opazila veliko razliko med našim življenjem, ki smo ga navajeni v Evropi, in tem. Kanada je dežela velikega napredka, vendar ji manjka srca in duše.
Sprva sem mislila, da bom komaj našla kakega rojaka, vendar sem bila že čez mesec dni v središču slovenske družbe. Saj je v Torontu blizu 1000 Slovencev. Ravno pred kratkim je bila sezidana slovenska cerkev, ki je posvečena Materi božji, popolnoma s slovenskim denarjem, kjer se Slovenci žbiramo vsako nedeljo k službi božji.
Ko se v nedeljo včasih peljemo na izlet izven mesta, človek lahko opazi lične kmetije (farme), veliko število avtomobilov, ki v veliki naglici drvijo na popoldanski oddih v bližino mesta. Evropejca pa najbolj moti to, da daleč naokrog ni nikakih gori, temveč sama ravnina.
Vse prav lepo pozdravljam in še nadalje ostajam zvesta našemu lepemu slovenskemu „Tedniku”.
Rezika Krištof
v
DMc Us. Si/ice piše
Priobčujemo nekaj odlomkov iz sicer zasebnega pisma bralcem v vednost, kako naša dekleta v tujini z veseljem sprejmejo slovenske časopise in knjige ter obujajo spomine na lepe dni, ki so jih preživele pri šolskih sestrah.
Najprej Vam moram povedati, kako vesela in srečna sem, da sem naročila „Naš tednik”, preden sem se zopet odpeljala. Dobim ga včasih že v petek, v soboto ali pa šele v ponedeljek, če ga v soboto ne dobim, potem postanem skoraj žalostna ob misli, da bosta sobotni večer in nedelja brez domače besede in domačih novic. Že doma sem rada brala „Tednik”, toda ne s takšno vnemo kot tu v Švici. Ravnotako lepe so knjige. Pred kratkim sem končala roman »Odpoved nesrečne žene”, ki je bil zame lepo doživetje. Rada berem tudi nemške knjige, ampak slovenske še bolj „obrajtam" in so zavzele v moji sobici častno mesto . • •
Spet so se odprla vrata gospodinjskih šol. Kakor sem slišala, sta šoli letos zelo dobro obiskani. Kako sem hvaležna očetu in materi, da sem se lahko izobraževala nekaj mesecev v gospodinjski šoli. Koliko dobrega in koristnega za življenje smo se tam naučile. Tudi tu mi pride pogosto kaj prav. V brezskrbni mladosti so nam potekale ure lepo v miru in prijetni dekliški družinski slogi. Ne verjamete, draga dekleta v domovini, s kako ljubeznijo se mlad in neizkušen človek spominja v tujini na te zlate čase, na dragi dom, na prijatelje, na vse, kar mu je bilo nekoč drago, in na človeka, ki mu je pomenil vse, v katerega je lahko stavil vse svoje upanje in pokramljal v tihih uricah o vseh zadevah in težnjah mladega vzbujajočega srca, ki namerja pt' ve krepke korake v življenjski boj.
Bliža se božič in drugi lepi prazniki, ki jih bom že drugič preživljala v tujini. V takem in podobnem času je idejna povezava z domačimi še tesnejša. Misli mi hitijo k temu in onemu. Komaj se ustavim pri ja' slicah v domači farni cerkvi, imam že pred očmi revne družine, katerim usoda ne dovoli praznovati božiča ob 'bogato obložen* mizi, ampak čakajo z veseljem in odpirajo široko svoja, na videz uboga, v resnici Pa bogata srca prihodu božjega Deteta.
Končati moram, kajti čas beži in kliče me spet novo delo.
Najlepša hvala za ves Vaš trud, za dobre nasvete in opomine za na pot v tujino.
V duhu božične blagovesti in v upanju na skorajšnje svidenje Vas pozdravlja
P*l*S*A*N*0 * B*R*A*N* J*E
KNJIGA
Ko sem pred nekaj dnevi stopil okrog poldneva v knjigarno, sem bil priča redkega prizora. Pred prodajno mizo je stal sedemletni deček v mokri ponošeni obleki, ki mu je bila veliko prevelika. V levi roki je krčevito držal kovanec za dva šilinga, s kazalcem stegnjene desnice pa je neprestano kazal na knjižico s slikami, ki je ležala nekaj metrov od njega v omari. Prodajalke so ga pregovarjale, malo z nevoljo, malo z nasmehom, on pa ni odgovoril niti besedice. Morda je bil nem, morda pa da tudi ni znal te govorice.
Ker so prodajalke postajale že kar vidno nervozne, sem se vmešal v pogovor in sem vprašal, kaj je z dečkom. Zvedel sem, da je ta dan prišel že štirikrat v knjigarno. In vedno je hotel imeti knjižico s slikami; a imel je samo dva 'šilinga in mu je niso mogli dati, ker je knjiga stala pet šilingov. Trikrat so mu že pokazali vrata, pa ni nič pomagalo. Stal je nato zunaj pred vrati, čeprav je deževalo in je bilo mrzlo, ampak čez uro ali malo več je spet prišel in tako je zdaj že četrtič tu.
Medtem ko sem govoril s prodajalci, je uprl bledi deček svoje velike oči vame, kot da bi hotel dognati, ali se bom nad njim jezil ali smejal.
V meni pa se je počasi budil spomin na neki dogodek, ki je ležal daleč v preteklosti. Bilo je pred petdesetimi leti v mali vasici daleč sredi gora. Takrat sem bil pet let star najdenček, ki so ga tuji ljudje kolikor toliko dobro vzgajali. Bil je prav isti čas pred božičem, ko sem videl prvo knjigo in sem si jo zaželel z vsem svojim malim srcem. O tej moji želji ni zvedel nihče, ker sem vedel, da je neizpolnjiva in da bi se mi smejali, če bi o tem govoril.
Knjiga, o kateri hočem pripovedovati, je bila V mali izložbeni omarici vaškega trgovca. V tej omarici, ki jo je trgovec zjutraj obesil pred vrati in zvečer spet spravil v trgovino, so bile vse vrste uporabnih stvari kot: čistilo za čevlje, milo, glavniki, ogledalca in pisane skodelice. Navadno so bile vedno iste stvari, tako da skoraj ni bilo vredno tam postajati.
Nekega dne, bilo je malo pred božičem, pa sem opazil v omarici knjigo. Levo in desno so bile razne drobnarije in slaščice, ki so me pa manj zanimale. Oči sem imel Uprte le v knjigo. Na naslovni strani je bil naslikan Jezušček in okrog njega otroci, dečki in deklice v pisanih oblačilih. Kako dolgo sem gledal to knjigo, ne vem, mo-
J. S. Baar — Al. Nemec:
ZEMLJA IN LJUDJE
Roman
(96. nadaljevanje)
„Kvok, kvok, kvok,” se bliža koklja s svojo čredico k dedku. Ta seže v žep in ga obrne navzven, iztresa drobtine in jih meče piščancem in se zabava z njimi. Nenadoma pa koklja razburjeno zakriči in takoj nastane popolna, globoka tišina, kakor kadar učitelj v šoli s trstiko potrka ob mizo. V zraku kroži škrjančar in piščanci niti ne čivkajo, da ne bi opozorili nase. Nevarnost je minila. V velikem loku se odpelje ropar nad gozdove, koklja si oddahne in spet s spremenjenim glasom zakvoče in, kakor da je dala dovoljenje, se piščanci takoj raz-prše, da hitro nadomeste zamujeno. Spet zakvoče in čredica se zgrne okoli nje, ona pa jim pokaže črva, kobilico ali kakšno zrno.
„Ti si pa dobra mamica. Marsikatera mati bi te morala vzeti za zgled,” jo hvali Cimlbura.
Koklja zavije drugam in Cimbura že od daleč sliši, kako se k njemu guga gos z zibki, ki med potjo enakomerno ščebetajo, prigrizujejo travico, iščejo vodo. Za hip posedijo ob starčku, pa kmalu spet odga-gajo nekam k reki.
I, glej no, Cimburi leze po nogi mravlja. »Dobrodošla, črna popotnica,” jo v duhu nagovori Cimbura in je je vesel. Spominja se, ko je hodil v gozd in našel mravljišče, je vtaknil vanj roko in kako so mu jo mravljinci odišavili, lepše, kot bi to zmogel najbolj znani dišavar v Pragi. Cimbura se pri tem spomni tudi na druge prijetne vonja-
ralo je pa trajati precej časa, ker me je hudo zeblo v noge, ko sem se zavedel.
Od tedaj sem vedno hitel, čeprav je bilo precej daleč v vas in pot večkrat zasnežena, kolikorkrat sem pač mogel, k trgovcu, da sem si ogledoval knjigo. Včasih, kadar je bilo zelo mraz, sem moral najprej s sapo otajati ledene rože na steklu, da sem jo videl. Tako rad bi bil vedel, kako zgleda znotraj. Nekoč se mi je posrečilo, da sem previdno odmaknil pokrov omarice za dober prst — več na žalost ni šlo — in sem za malenkost odprl knjigo. Vse, kar sem zdaj videl, če sem stopil na prste in gledal od strani, so bili robovi pisanih slik, kar je mojo radovednost še povečalo.
Tako sem stal dan za dnem vsaj po enkrat, če ne po dvakrat, pred omarico in gle-
ve. Ko je šel mimo stoga sena ali otave, se ni mogel premagati, da ga ne bi prgišče vzel in ga poduhal. Materino dušico je samo med prsti pomel, ne da bi jo odtrgal, listič mete ali muškata pa je vzel v usta. Kje so tisti časi... ?
Lastovka je prhnila dedku mimo glave in v lepih vijugah šviga po zraku in obletava starčka, ki jo gleda z neizrečeno radostjo. „Ti si božja ptica, lastovičica mala, nihče ne zmore tako letati kot ti. Tatinski vrabec frfota, golob ploska s krili, ti pa jadraš tiho ko duh skozi zrak.”
In ko tako gleda za lastovko, mu oči obvise na vrhu drevesa. To je krošnja žametne jablane. „Ti moja stara jablana,” premišlja Cimbura. »Koliko ptičev se je že na tebi zvalilo in se na tvojih vejah zibalo! Kakor ptičja zibelka in njih rodni krov si til Koliko jabolk, sladkih kot med, sočnih kakor smokve in dišečih kakor vrtnice, si nam dala.”
In še više splava njegov pogled, kjer se boči sinji nebeški obiok in plovejo raztreseni beli oblaki.
„Kam plovete, vi sivi in beli oblaki, kam hitite, od kod ste pripluli, kje ste se rodili? Čigavo polje boste z dežjem oživili, katere cvetice z vlago porosili?”
Njegova pesniška duša vse objema, oživlja in se vtaplja v vse ter prisluškuje čisti in sveti prirodi: ptičjemu petju, brnenju žuželk, šumenju gozdov, šuštečemu žitu po poljih, žuboreči vodi in šelestenju listja na drevesih.
V teh zvokih spoznava določeno razpoloženje in ve, kdaj narava vriska in kdaj v grozi trepeta. V njej že dolgo bere in se uči iz nje kakor iz odprte knjige. Ona mu
dal knjigo. Nekoč pa, nekega zelo mrzlega dne, se je peljal mimo ob glasnem zvončkljanju v kožuh zavit bogat Zahomčan. Zahomčan je bil daleč naokrog najbogatejši posestnik, imel je polne hleve in žitnice in, kot so mali kmetje s spoštovanjem šepetali, veliko denarja v omari. Danes mi je bilo žal zanj, ko se je peljal s svojim konjem mimo mene, ker ni nič vedel o lepi knjigi, saj sicer bi se bil prav gotovo ustavil in si jo ogledal ali pa — nenaden občutek strahu me je stisnil v grlu — bi jo kupil.
Ko sem drugi dan spet pritekel k trgovcu, knjige ni bilo več. Na njenem mestu je bil strgalnik z rdečim ročajem. Obstal sem in precej časa nisem vedel, kaj bi, nato sem pa žalosten odšel domov.
Jo je končno le kupil bogati Zahomčan ...? Nenadoma mi je nekdo stopil na nogo in iz daljave sem čul polglasno govorjenje. Tako sem se potopil v svoje mladostne spomine, da sem pozabil na vse o-krog sebe. Kot iz megle so se pojavljali pred
pove, če bo deževalo, snežilo, ali bo pomlad mokra ali suha ih če bo letina rodna. Na tisoče znamenj kakor črke v knjigi pozna Cimbura v mrtvi in živi prirodi. Prerokujejo mu čebele, ptiči mu napovedo, list na drevesu mu pove, ali bo vreme ali ne; vse mu govori, megle po dolinah in sopara nad ribniki. Njegovo izkušeno in izšolano oko pozna barve bolje od slikarja. Razločuje vse odtenke sinjih in sivih barv oblakov, zelene vode, opazuje stalno in vedno se menjajočo podobo kraja, ki je drugačna zjutraj, drugačna opoldne in drugačna zvečer, druga v zimi, druga poleti. Zato mu ta podoba nikdar ne postane vsakdanja, nikoli se je ne naveliča, dan za dnem se je lahko veseli. Cimbura vidi kakor pravi rojen u-metnik, česar drugi ne vidijo, in čuti, kar drugih ne gane. Sedi tam kakor od vseh zapuščen, popolnoma sam, pa si želi biti sam in nemoten in prosi, da bi ga pustili samega. Kakšen čar ima zanj samota in kakšne zaklade mu odpira! O, zakaj tega prej ni vedel! Zdaj je sam in ni sam. Kajti podnevi mu govore sonce, oblaki na nebu, dež, ki curlja po skorji dreves. Ob ranih jutrih pa se v sončnih žarkih blešči in migeta iskreča se slana in rosa, da kar vid jemlje. Tudi veličastna tišina govori njegovi duši, ko ponoči ne spi in skozi okno gleda v noč. Bledi mesec se tiho priplazi in se zmuzne v izbo ter obišče Cimbro, zlate zvezde upirajo vanj svoje blhščeče očke, tuljenje vetra, snežni metež, strašna krasota švigajočih bliskov ponoči bolj deluje na Cimburo kakor podnevi. Kakor sladkosnedež se starček s slastjo raduje nad krasnimi sončnimi vzhodi in zahodi, nad nežnimi, nad reko se dvigajočimi meglami.
mano spet prodajalna, kupci in prodajalci. Poleg mene pa je stal bledi tuji deček in kot brez moči strmel v ljudi, ki so brskali in obračali liste po knjigah in časopisih. Z glasom, ki je bil meni samemu tuj, tako da sem se skoraj prestrašil, sem prosil prodajalko, da je dala dečku zaželeno knjigo, plačal da bom že jaz.
Deček me je pogledal s svojimi velikimi vprašujočimi in nevernimi očmi, ko sem mu ponudil knjigo. Selč, ko sem mu ponovno pokimal, jo je vzel z obema rokama in jo krčevito stisnil na prsi ter hitro zapustil trgovino.
V. B.
bilo vredno govoriti. Sosedje so se ji smejali, toda župnik je bil resen mož ter je vselej našel rešilno besedo.
*
Meta je imela zmeraj kaj posebnega na srcu. Najbolj jo je skrbelo, kaj bo po smrti z njeno dušo, ali bo zveličana ali pogubljena. V tej zadevi more seveda le duhovnik pravilno odgovoriti. Zvedeti pa ni mogla drugega, kakor da smo vsi ljudje ustvarjeni za nebesa in da je božje usmiljenje neizmerno.
Starki pa to niti zdaleč ni zadostovalo. Odgovor ji je bil prekratek; gospod župnik bi bil moral povedati tako, da bi bila Meta lahko zagrabila z rokami. Mislila je, da ji duhovnik nalašč prikriva kakor zdravnik, ki bolniku večkrat ne razkrije njegove bolezni. Trdo ga je začela prijemati, ker zlepa ni nič dosegla.
Nekoč ga je ustavila nekje na poti z vprašanjem, na katero ji je že neštetokrat odgovoril. Župnik ni imel namena izgubljati časa, zato je sklenil, da jo bo prav na kratko odpravil. Rekel ji je, da prav gotovo ne bo pogubljena, zato ker jo v pekel ne marajo.
»Zakaj me ne marajo?” je bila skoro užaljena.
»Zini!” ji je zapovedal in starka je široko odprla svoja usta.
»Meta, zveličana boš, zakaj v peklu te ne potrebujejo. Nimajo zate primerne zaposlitve.”
»Kako pa to veste?” je bila radovedna ter je komaj čakala odgovora.
»Vem,” je važno naglasil. »Vidiš, v svetem pismu je zapisano, da bodo izgubljenci vrženi ven v temo, kjer je jok in škripanje z zobmi. Ti pa nimaš zob in ne moreš škripati, zato te v pekel ne bodo sprejeli, ker bi jim bila ondi samo v nadlego.”
Starka je nekaj zagodrnjala in odkrev-Ijala z dolgim nosom. Od tedaj ni več sitnarila in župnik je imel mir pred njenim nadlegovanjem.
Limbarski
nad drevesi, cvetlicami; čudi se jim in molči. »O čem le venomer premišljate, čemu vedno to gledate, dedek,” ga sprašujejo gostje, ki jim njenova molčečnost in od sreče nekam ožarjeno lice vzbuja pozornost.
»Molim,” odgovori Cimbura in ne laže. Kajti vse to njegovo preudarjanje in premišljevanje ga samo potrjuje v tem, kar često šepetajo njegove ustne: »Nebesa pričajo o slavi božji in delo njihovih rok je ndbo.” Svet ni mrtva, naključna gmota, marveč nad vsem veje božji Duh. Cimbura vidi njegove stopinje, njegovi modrosti se uklanja, njegovo ljubezen čuti. »Slava Bogu Očetu in Sinu in Duhu Svetemu,” sklepa Cimbura roke in kliče goreče iz globin
Tudi za najmo-	_
° u"° v“ ^ JHodenlez
Celovec, Alter Platz 4	*
duše, polne silne, neomajne in žive vere, kajti ne more najti lepših, zgovornejših besed, s katerimi bi Bogu povedal, kaj čuti.
»Kam se boš peljal, Martin,” je nenadoma vprašal starček s svojega sedeža, ko je opazil, da Martin zapreza voli v koš. Kakšno čudo se je s starcem zgodilo? Vprašanje gotovo pomeni Obrat na bolje, kajti že davno ni ničesar več vprašal, sedaj pa znova začenja skrbeti in se zanimati za delo.
»Deteljišče orat,” mu prijazno odgovori sin. — »Marjanka je šla pred menoj, da le-ho pokosi, jaz jo bom pa zoral, deteljo bom pa pripeljal domov,” mu podrobno razlaga.
(Dalje prihodnjič)
KRALJICI NEBES IN ZEMLJE
(Za praznik 8. decembra 1954.)
Kličemo Te, Pomočnica, naša radost in uteha. — Blažena, brez sence greha, zemlje in nebes Kraljica!
Božja Mati in Devica, Svetega Duha nevesta: k Tebi pelje vsaka cesta, išče slednja Te stezica.
Veličastno nad gorami si pred soncem zasvetila, kači glavo si zdrobila, luna Ti je pod nogami.
Blažena si med ženami, vijemo Ti rožne vence; sij nam Luč iz Lurda v sence, s svojim Sinom bodi z nami.
On je Kralj, Ti z Njim kraljuješ. Tvoji so nebeški dvori; prapor nam je križ na gori, zanj boriš se in zmaguješ.
Limbarski
Gladlet/o oanjt'
(Vaška dogodbica)
Pravijo, da so nekateri ljudje tako sitni in nadležni, da bi jih laže nosil, kot pa poslušal. Med take je spadala tudi Šepakova Meta iz Zakrižja. Prebivala je v razdrapani vaški koči ter se preživljala z. nabiranjem zdravilnih zelišč in koreninic.
Obredla je vse domače kraje .in poznala vsakega človeka iz obsežne zakriške fare. Dobro je vedela, kje lahko vsak hip potrka na vrata in katere hiše se mora daleč izogniti. Imela je dosti prijateljev, katere je
dvigala nad zvezde, pa tudi mnogo sovražnikov, ki so jo nalašč dražili ter ji naga-jali.
Do zakriškega gospoda župnika je imela ženica posebno zaupanje. »Gospod vse vedo”, je dejala, »na vsako vprašanje znajo zmeraj prav odgovoriti.” — Vsaka pot jo je vedla v župnišče, gospod se ji je sicer umikal, toda Meta ga je vselej našla ter mu potožila svoje nadloge. Včasih je bilo prav kaj neznatnega, o čemer skoraj ni
ATOMSKO OBŽARJANJE ZA KONSERVIRANJE ŽIVIL
Biokemik dr. Joseph Butts, načelnik kmetijskega kemičnega oddelka oregonskega državnega kolegija, je govoril o ohranjevanju živil z atomskim obžarjanjem. Med drugim je opisal poskus, ki so ga napravili s krompirjem. Krompir so obsevali z rentgenskimi žarki in je bil še po dveh letih popolnoma svež ter užiten; drug krompir, ki ga niso obsevali in hranili v istem sodu, je pa bil popolnoma ovel in naguban ter neužiten. Butts je mnenja, da se lahko ob-žarevani krompir ohrani neskončno dolgo, kar je velike važnosti za konserviranje sploh.
Nadalje je opisal poskuse s sterilizira-njem svežega mesa z atomskimi „dozami”; ta postopek uniči bakterije in v veliki meri prepreči nevarnost kvarjenja. Podobne poskuse so napravili tudi z drugimi živili.
VABILO
Farna mladina v Št. Jakobu v Rožu priredi v nedeljo, dne 12. decembra, ob pol 3. uri popoldne in ob 7. uri zvečer v farni dvorani igro
„ IZGUBLJENA OVCA”
K tej lepi in aktualni igri vse prisrčno vabimo.
II
jajca so odporna proti precejšnjemu pritisku, zaradi česar se ne ubijejo zlahka, ter se jih lahko v lupini tudi zamrzne.
UMETNA LUPINA ZA NARAVNA JAJCA
David Adams iz Concorda (Massachusetts) je dobil patent za umetno jajčno lupino iz plastike ali kovine. Adams je prekosil kokoši, ker nudi jajca v obliki kock, valjev in krogel. Po Adamsovem „izumu” rumenjak in beljak navadnih svežih jajc preložijo v umetno lupino, katero nato elektronsko zvarijo ali pa tudi preprosto zaprejo z gumiranim trakom. V novi lupini se lahko jajca kuhajo kot sicer, servirajo pa naravnost v njihovi plastični ali kovinski lupini.
Glavni smoter nove iznajdbe je preprečiti zdrobitev in prihraniti na prostoru pri prevozu in vskladiščenju. Taka tehnološka
POTROŠNJA MESA NARAŠČA V RAZNIH DRŽAVAH
Svetovna potrošnja mesa je v letu 1953 nadalje porasla; nadaljnji porast zaznamujejo tudi v tekočem letu. Leta 1953 je povprečno vsaka oseba porabila več mesa kot povprečno v času 1946—50 v večini dežel na svetu. Najbolj značilen je bil porast v Evropi, kjer je med vojno produkcija mesa znatno padla. Sorazmerno visoka je bila potrošnja še vedno v Severni Ameriki, Avstraliji in Južni Afriki. V številnih južnoameriških državah je bila pa še vedno sorazmerno nizka. V Novi Zelandiji potrošnja mesa še vedno pada, čeprav je produkcija stalno visoka.
Največ mesa pojedo v Urugvaju, kjer je v letu 1953 pojedla povprečno ena oseba 248 funtov mesa; sledijo Avstralija z 215, Argentina s 191, Nova Zelandija s 185, Danska s 175, Združene države s 154, Kanada s 135, Velika Britanija s 122, Francija sili funtov na osebo. V Italiji so porabili lani 37 funtov mesa na osebo.
Prodajamo poceni
in dobro v celovški prodajni centrali ENZI, 8.-Mai-Str, 40 Tel. 46-07 v bogati izbiri damske rokavice, damske obleke, plašče, obleke, moške — in krznene čevlje, oto-niate, otroške vozičke, spalnice i. dr. stvari. Kupujemo daljnoglede in Foto-aparate.
Sanitarne naprave, centralne kurjave, vodovodne napeljave ANDLINGER, Celovec, Adler-gasse, tel. 20-52. Strokovni nasveti in brezplačni proračuni. Dobave ■po tovarniških cenah. Električne črpalke. Vse na zalogi.
Lederbekleidung nur beim Erzeu-ger. Wemisch Friedrich, Villach. Italiener Strasse 22. — Qualital entscheidetl
SCHROTTVERTRIEB Franz Rurmvolf, Klagenfurt, Flatschcher Strasse 18, telefon 37-78.
OBLEKE,
KOSTUME,
PLAŠČE
po meri v najfinejši izdelavi
Hans Pidiler
BELJAK, Bahnhofstrassc 9
Najemodajalci in najemniki se sestanejo pri sodno zapriseženem ocenjevalcu TRIEBELNIG-u, Celovec, Neuer Platz 13, tel. 48-23.
jedilni pribor iz kromira-nega jekla in posrebren. Garniture jedilnega pribora v kasetah v veliki izbiri najcenejše v strokovni trgovini za hišne in kuhinjske priprave.
M. SEHER
Celovec - Kgft. Bahnhofstr. (prodajne hale)
Plašči iz balonske svile, dežni in za motoriste najceneje v strokovni trgovini V. TARMAN, Celovec-Klagen-furt, Volkennarkter Strasse Nr. 16.
Preproge
Zavesno blago Tapecirano pohištvo Mize
A. Medel
& SoUm
Celovec, Alter Platz Nr. 21
Modroce, tapecirano pohištvo, dobro in poceni samo pri proizvajalcu Johann Ortner, Beljak, Wid-mangasse 31 ter Ringmaueigasse Nr. 11.
ZA MIKLAVŽA!
POSEBNA PONUDBA Otroški anorak, ekstra vzorec, podložen
od S 129.80 Otroške smuč. hlačke, velikost 2	S	46.90
Deške srajce, prepletene, od	S	29.80
Dekliške jopice, velikost 6	S	29.90
Perilo za otroke
Hermann FERTALA
ŠMOHOR
jLUnterdorfler
Grcdbeno in po-hiitveno mizarstvo
Beljak, Widmanng.
poceni - tudi na obroke
Damska frizerka Matilda Zotter, Celovec, Salmstrasse 3.
Kožuhasti čevlji, smučarski čevlji, apreski, po brezkonkurenčnih cenah, Schuhhaus NEUNER, Celo-
Damske zimske obleke v lepili fa-sonah in po nizkih cenah pri Moden — Herta, Beljak, WeiB-briachgasse 6.
WIENER PELZVVERKSTATTE
(Ve&dii
Ceiovec-Klagenfurt
Obitplacz 2-1.
Kupuj pri 'proizvajalcu, kjer dobiš dobro blago poceni.
SC 3 N O
ČELOV EC-KLAGENFUKT
ST ADTTHE ATER
Od 2. do 4. 12.: „Wcnn die Sonnc lachl”
Od 5. do 9. 12.: „Schloss Hubertus”
PRECHTL
Od 8. do 10. 12.: „Genevicvc” (barvni film)
Barhantobleke	85.—	šil.
Lepi otroš. puloverji 37.— šil. Zimska bluza	56.—	šil.
Anorak (na 2 str.) od 125.— šil. Topel flanel	9.90	šil.
Gregor Sattler &(0.
Celovec, Heuplatz 7
Vsa božična darila za božične praznike vam nudi po nizkih cenah in bogati izbiri vaša trgovina STOFFSCHVVEMME, CELOVEC M a r k t p 1 a t z.
POLNOZRNATI KRUH potreben za vaše zdravje dobite pri vašem trgovcu in pri peku SEBALD WAL-TER, velepekarija, Celovec, 10.-Oktober-Strassc.
fr
HORNVPHON „DER” 3-D-Raum-ton-UKW-Empfanger pri radio-svetovalcu OTTO G A G G L Beljak - Villach
Ncprekosljivi Hoover-pralni stroj, kuhinjski stroji, sesalci prahu za tebe, za mene, za vsel
HAAS & CO.
CELOVEC, Bahnhofstr. 3
■
SCHVVARZ nogavice so cenejše, Celovec, Pfarrplatz.
LEPI MODELI LASTNA DELAVNICA
Petee-Raucfteirarald
CELOVEC, St.-Veitcr-Str. 1-Modischc Ecke Spitrahol
^ SlllZbO dobiti ali nuditi ^ Stanovanje najeti ali dati v najem ^ hlŠO kupiti ali prodati ^ aVtO kupiti ali prodati
►	motorno kolo kupiti ali prodati
>	zakonskega druga poiskan
ali če želite nekaj v krogu Vaših znancev.
česar ne morete dobiti dajte oglas v
Naš tednik-Kronika
To Je NAJCENEJŠA in NAJUSPEŠNEJŠA POT do izpolnitve VaSih želja
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
Nedelja 12. 12.: 7.20 Duhovni nagovor. 7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. — Ponedeljek 13. 12: 13.55 Poročila, objave. 14.05 Za našo vas. 18.45 Slovenske pesmi. — Torek 14. 12.: 13.55 Poročila, objave. 14.05 Zdravniški vedež. 14.15 Kulturne vesti. - Sreda 15. 12.: 13.55 Poročila. 14.00 „K'k je bou in k’k je še kej”... (Ponovitev 3. in 4. oddaje). 18.45 Za ženo in družino. — Četrtek 16. 12.: 13.55 Poročila, objave. 14.05 Biseri slov. književnosti: Iz del dr. F. Prešerna. — Petek 17. 12.: 13.55 Poročila, objave. 14.05 Za naše male poslušalce. 18.45 Zvoki harmonike. — Sobota 18. 12.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — Nedelja 19. 12.: 7.20 Duhovni nagovor. 7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. iiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui
4
v našem listu
l
Hiša dobrega pohištva 4 PREDNOSTI:
1. Ogromna izbira — nad 100 kompletnih pohištev 2. Najboljše in najcenejše pohištvo v Avstriji. — Spalnice iz trdega lesa samo 3.900 šil. 3. Plačila na obroke brez obresti 4. Dostava na dom z lastnim {»osebnim avtomobilom.
SIADLER-MDBEL
CELOVEC — Klagenfurt, Theatergasse 4
f. StheUmdee & Ca.
BARVE IN LAKI
CELOVEC - KLAGENFURT, 10. OKTOBER-STR. 1 ODPRLI SMO POSEBNO PRODAJALN ICO ZA
toedeine ut parfumeriiske pcedmcU
ter prosimo za vaš cenjeni obisk kadar kaj potrebujete. Potrudili se bomo, postreči vam tudi v tem oddelku samo z znamenitimi izdelki.
Najlepše božično darilo je pri
TRUPPE & EfiNAHN
BELJAK - VILLACH
Widmanngasse — Ecke Kirchcnplatz Ugodna plačila na obroke.
Hubertus plašče ip.d*.T roi..
sv,WALC h e r
Celovec. 10,-Oktober-StraBe 2
DAMSKE PLAŠČE
MOŠKE OBLEKE
najboljše kvalitete in kljub temu poceni pri
^PUiknet ohg.
BELJAK, HAUPT PLATZ NR. 28
Vozičke za lutke, perilo za iojenčke — perilo za dame, moške in otroke — fla-nelne rjuhe VILLACH, WtdmanngttS80 't
BLAGO
posteljnina, posteljno perje, odeje H UBERTUS-PLAŠČI po zmernih cenah
FELFERNIGG & NOISTERNIG
BELJAK, ITALIENER STRASSE NR. 6
Strokovni nasveti in najboljša postrežba pri nakupu blaga za pregrinjala, prešitih odej (kov-trov), žimnic (modrocev), preprog in tekačev v vaši strokovni trgovini za dom
L O D R O N
BELJAK - VILLACH, LEDERERGASSE

List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik-Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 4 šil. za inoz.emstvo 4 dolarje letno. Odpoved za en mesec naprej. — Lastnik in izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Ja^^ztč. — Tiska Družba sv. Mohorja, vsi v Crh n:. Wvi.v:'-> •• V,<r 26. — Telefonska '.i i : bv •a in n "-..ve