Jefcasiv vfcfik čeirjeit Ui velja s ^»Žfiftlno vred ali v Mariboru a jKižii^iiitjpm ita dem za celo Icio «S IL pol ¡e,'a 20 K, za četrt leta S. ¡¿ven Jugoslavije 50 K. so pošlje na uprav-aOtvo .Stogenskega Gospodarja" T Mftrlbcpu, Koroška cesta št. 5 IM ae dopešilja do odpovedi. se plačuje naprej. - -5— i^iefon f;!ev. 220. -: - wm,i ^ r.yw~rr. Liri-. t^MKrom .-«wv5< a. štev. ust ljuostvü u pouk i zbkvo I MU i -WILI . .11 ■■! ■ lliCW" :> - - 3KT. eORaiMUiKiS MarlboPj dne 13. januarja 1913. Udi« .Katoi. tiskovnega druitv«* dobivajo lis! brez posebne at> ročnine. — Uredništvo: KoroSJu» cesta št. 5. Rokopisi se ne vrufaj^ Upravnišivo sprejema naročninam Inserate in reklamacije. CeaA inseretom po dogovoru. Za va$ kratne oglase primeren popust Nezaprie reklamacije so poStnlai proste. -.— Telefon žt. 220. -:— 55. letnik. Ilmetska zveza proti uvozu italijanskega vina. •Slov. Gospodar« je že v božični številki 1920 opozoril slovenske vinogradnike in naše politike na veliko nevarnost, ki preti obstoju slovenskega ! vinogradništva. Italijani hočejo na pod- i lagi nesrečne pogodbe, ki so jo sklenili dne 12. novembra državniki med Jugo- ; slavijo in Italijo, izsiliti od naše države dovoljenje uvoza italijanskega vina v Jugoslavijo. Ker so sedaj v Beogradu na krmilu največji nasprotniki kmetskega blagostanja, demokrati, obstoji resna nevarnost, da bodo v Beogradu dovolili . Lahom uvažati v naše kraje njih vino. Z dnem, ko se to zgodi, bo zapela slovenskemu vinu in slovenskemu vinogradništvu smrtna pesem. Slovenska kmetska zveza, kije prva in najmočnejša politična organizacija kmetskega stanuje storila vse korake, da opozori vlado na veliko nevarnost, ki preti kmetom-vin£>gradnikom. Načelnik Jugoslovanskega kluba v Beogradu dr. Anton Korošec je že pred Božičem izročil osrednji vladi obširno j spomenico. V tem pismu protestira dr. [ Korošec v imenu svojih tovarišev-po- ; slancev in v imenu Kmetske zveze naj-©dločnejše proti nameravanemu uvozu laškega vina. Naši ljudje so opozorili vladajočo gospodo v Beogradu na nevarnost, Ce bo uvoz tujega vina dovoljen, bodo tega krivi demokrati. Osrednja Jugoslovanska kmetska zveza se je dne 5. januarja 1921 v posebni seji posvetovala v Ljubljani, kaj je storiti, da se prepreči uvoz vina iz Laškega. Iz zapisnika te seje povza-aaemo sledeče: »Poslanec Sušnik po- roča o zahtevi Italije, da se dovoli svoboden izvoz vina iz Italije v Jugoslavijo. Proti temu se moramo upreti, ker bi bila nepopisna škoda za mnogo krajev, kjer se preživljajo izključno le z vinogradništvom. Predlaga: Zbere se naj gradivo, koliko vina pridelamo v po>-sameznih okrajih in koliko ljudi izključno živi le oil vinogradništva. To tvarino bodo potrebovali pri sklepanju trgovinske pogodbe z Italijo. Dobi se naj statistika vinogradništva za celo Jugoslavijo. Poslanec Nemanič govori o tej stvari in zahteva, da se jugoslovanski klub z vso odločnostjo zoperstavi proti uvozu vina iz Italije v Jugoslavijo. Kmetska zveza pošlje posebno protestno vlogo osrednji vladi. Ker je z ozirom na draginjo in drago vožnjo nemogoče sedaj sklicati veliki protestni shod vinogradnikov, priporoča Kmetska zveza sledeče: 1. Po vseh vinorodnih okrajih naj skličej® okrajni odbori Kmetske zveze protestne shode. Na shodih sklenite ostre protestne resolucije proti uvozu laškega vina. 2. Občine, kmetijske podružnice, okrajni zastopi, zadruge, krajevni odbori Kmetske zveze in vinogradniki sami naj sestavijo in podpišejo proteste in jih nemudoma pošljejo »Tajništvu kmetske zveze v Mariboru« (Cirilova tiskarna). Tajništvu KZ bo proteste poslalo Jugoslov. klubu v Beogradu, z zahtevo, da jih izroči osrednji vladi. Vinogradniki! Gre za vašo kožo. Bije se boj za obstoj slovenskega vinogradništva, to je boj na življenje in smrt. Vsi na noge! Vsi na plan! 2. V društvene odbore se naj voli-: jo samo take osebe, ki bodo res tudi kaj storile za napredek organizacije in ! izobrazbe. Častnih mest v naših društ-I venih odborih ne sme biti. V društvih j se mora delati. 3. Prihodnje tedne se bodo vršili po vseh slovenskoštajerskih okrajih so- i cialni tečaji za naše organizatorje, agitatorje in govornike. Določite iz vsake občine že sedaj vsaj po dva mladeniča ' ali moža. Natančni vspored tečajev bomo naznanili. 4. Organizirajte agitacijo za naše —Jiste od hiše do hiše. »Slov Gospodar« mora priti v vsako našo hišo. 5. Prirejajte seje in predavanja. i 6. Naznanite SKSZ v Maribor naslove mož in mladeničev, ki so sposobni »a govornike. Krepko in neumorno na delo za izobrazbo slov. ljudstva! Grda igra, Mlriegradnlki I D2 naši vinogradniki protestirajo in zaropočejo proti nakani, da se dovoli uvoz vina iz Italije v Jugoslavijo, sklicuje Slov. kmetska zveza za nedeljo, dne 23 jan. protestna shoda in sicer : za cel mariborski politični okraj v Mariboru v Gambrinovi ve liki dvorani, in za ptujski okraj v P t u j u v dvorani minoritskega samostana. Začetek ob pol 10. uri. Naprosili smo tudi poslance iz Beograda, da poročajo na teh shodih. Vinogradniki, agitirajte že prihodnjo nedeljo od hiše do hiše. da noben vino- j gradnik ne bo manjkal na shodu. Slov. kmetska zveza. gfOt?. <6io3§0oitt3i* »ittue x teto JO li, za tet t* • 9O M, za liftrt tet« #© li. i JVe ¡w>zubite tukai nttnnviti i mit Za pravo izobrazbo šega ljudstva. Dolgotrajna vojska ni ugonobila le samo velik del našega gospodarstva, ampak je tudi glede izobrazbe ljudstva napravila veliko zla. Velike plasti naših ljudi je vojska silno skvarila. Da popravimo, kar nam je vojska v izobraževalnem oziru pokvarila, pozivamo vsa naša društva, ki se zbirajo v okvirju Slov. kršč.-soc. zveze, da takoj sedaj uravnajo svoje delo na podlagi navodil, ki jih je dal občni zbor SKSZ v Celju, oziroma posamezni govorniki. Podrobno poročilo o občnem zboru SKSZ je prinesla »Straža« v št. 2 in 3. Na kratko pozivamo in prosimo vsa društva, združena v Slov. kršč.-socialni zvezi, da: 1. takoj skličejo občne zbore in na teh zborih obnovijo društvo ter napravijo temeljit načrt za podrobno izobraževalno delo. Socialdemokrati in samostojni so v volilni agitaciji pri nas na Slov. Šta-jerju kričali, da je naša stranka Slovence po dr. Korošcu prodala Srbom. Uporabljali so na meji v bratski vzajemnosti rdeči in zeleni bratci nizkotno volilno sredstvo, češ: kdor je za socialdemokrate ali za samostojneže, ta je za Nemško Avstrijo, kdor pa je za Kmetsko zvezo, da je za Srbijo. S tem so hoteli naši politični neprijatelji dobiti glasove vseh nezadovoljnežev in nezavednežev ter bivših nemškutarjev v severnih krajih. Igra se jim je posrečila. Ljudje so jim verjeli in jim tudi nasedli. Iti kaj pa so storili rdeči in zeleni bratci, ko so prišli v Beograd? Šaljivci pripovedujejo, da so takoj, ko so v Beogradu stopili iz železniških vagonov, že dvigali prste in prisegali. S tem so prodali našo slovensko samoupravo srbi-janskim in slovenskim demokratom. Poslanci Kmetske zveze pa niso hoteli takoj položiti prisege v Beogradu, ker se niso hoteli prodati za tak poslovnik, ki bi dajal našim poslancem nagobčnik in ne bi mogli niti predlogov staviti za svoje volilce. Naši poslanci niso nobeni kimovci, ampak so korajžni možje, ki se ne ustrašijo nobene grožnje. Social-demokraški in samostojni poslanci pa so se bali za svoje dijete (poslanske plače) in so takoj prisegli. To je grda igra! V domačem kraju kričite, da so poslanci Kmetske zveze prodali Slovence Srbom : a v Beogradu igrajo rdečkarji in samostojni »štifel-pucarje« srbijanskim demokratskim bankirjem in izvozničarjem. Bodo že vedeli zakaj! Mi pa še enkrat ponavljamo: To je grda igra! Somišljeniki darujte za sklad KZ. „Samostojni" za advokate. Čudno se obrača svet. Pred volitvami so se agitatorji in kandidati »Samostojne« cedili same ljubezni in dobrot do kmetskega stanu. In veste kaj so poslanci »Samostojne« najprvo storili v Beogradu? Prodajajo slovensko samoupravo. Obesili so se pod vodstvom dr. Vošnjaka demokratom za frak in se zavzemajo za centralizem. Kaj pa je centralizem? Ali je to kakšna zver, ki grize? Da, centralizem grize in uničuje nas Slovence. To se pravi: Centralizem je toliko kot, da se mora vse vladati in komandirati samo iz Beograda. Kaka je ta v Beogradu osredotočena komanda, čuti slovensko ljudstvo sedaj najbolj vsled »dobrote« grozno visokih davkov. Te davke so vam naprtili demokrati (vulgo liberalci), ki živijo y div-. jem zakonu s poslanci »Samostojnft«/ Tako ste si postlali tisti zapeljani kmet-ski volilci, ki ste glasovali za »samostojne« kandidate! A še eno dobroto hočejo poslanot »Samostojne« upeljati za naše kraje. Advokate hočejo napraviti za državne uradnike. . Polposlanec »Samostojne« Kirbiš od Št. Janža je namreč na shodih, ki jih je prirejal ob praznikih v domačem kraju izpovedal veliko skrivnost, da bodo poslanci »Samostojne« brezpogojno zahtevali, da se advokatska služba podržavi. A, tako! Še advokate bi naj kmet plačeval potom davkov [ Ta je pa lepa! Le pomislite kmetje^ V Mariboru je danes že blizu 30 advokatov. Koliko bi ti vlekli našega davčnega denarja vsak mesec! Kdor se tožari, naj plača advokata sam. Ka ko pridem jaz kot sosed, ki se celo življenje nisem nikdar tožaril do tega, dabompravdarjemše plačeval advokate! Politični pregled. Jugoslavija. Prva seja ustavo-tvorne skupščine po končanih božičnih počitnicah je nastavljena na 12. t. m. Regent sam bo pa otvoril konstituunto s prestolnim govorom 14. t. m. Nova vlada bo predvsem predložila ustavni načrt, ki je pa skoz in skoz centralističen in nato se bo volil ustavni odbor. . Ta ustavni odbor bo bržkone končaL svoje delo tekom 1 mesca, v dobi delo-1 vanja ustavnega odbora bo pa odgode-I na konstituanta. O sedanji Pašičevi vladi, se je zadnje dni pisalo, da ne temelji na posabno trdnih tleh, ker se je pojavil oster spor med radikali in demorati, ki so na vladi. Ta predstoječa vladna kriza se je zadnje dni zopet malo ublažila, ker se je posrečilo Pašiču, da je potisnil v vlado tudi zemljoradnike, katerim so priklopljeni naši samostojni. Radič in njegovi poslanci so sklenili, Piruhi. Spisal Jos. Premk. (Dalje). O, kako lepo se to glasil No, za Veliko noč pa Ti jaz prinesem polno kapo piruhov — in kakšnih piruhov! Rdeče z zlatom pretkane, višnjeve z belimi ščitkiin zelene s tako ljubimi angeljčki, da še nisi videla takih! Polno kapo Ti jih prinesem, saj tu v mestu se dobi vse in vse se vidi, samo tako lepe deklice ne, kakor je moja Rozahka! Že sanja se mi o Veliki noči, ko bom prišel pod Tvoje -okno. V noči od velike sobote na nedeljo me pričakuj in potem zjutraj pri prvi maši, ko bom zopet slišal s kora Tvoj ljubki glas. Torej le še potrpi nekoliko, saj tudi jaz trpim in težko čakam časa, ko bom zopet pri Tebi. Zdaj pa Te pozdravlja čez hribe in doline — ves Tvoj France. Presrečna je bila Rozalka, ko je prečitala to pismo, še enkrat lepše je j sijalo soince in še enkrat toliko je bilo j -cvetk v poljani. Težko je čakala Velike noči ... j Naposled, po dolgem hrepenenju je nastopil veliki teden, zagrnili so se oltarji v žalno, ker čas Kristusovega mučeništva je prišel . . . Vse nekako svečano je bilo v vasi in tako se je zdelo Rozaliki, da se je odela vsa vas v velikem pričakovanju v praznično obleko . . . Snažili so povsod, do zadnjega pajka se je izvedla vsa nesnaga; možki so hodili na polje nekako leno in otroci, ki so imeli že počitnice, so se podili od hiše do hiše in pripovedovali povsod, koliko bodo spekli mati potic in zanje tistih malih kolačkov, za katere so posodice nosili že kar seboj in jih polovico že prej pobili, Na veliki četrtek je prišel domov tudi županov študent, ki je hodil v mestu že v četrto šolo in bil od starišev namenjen za nekaj »silno visokega...« Takoj popoldne je prišel tudi k lepi Rozaliki. »Ti, France te pozdravla«, je deja ko jo je dobil ravno samo v veži. Nato je prižgal cigareto, puhnil mogt čno v Rozaliko ter odšel brez na> daljnih besed, kot da so ?a mladega u čenjaka take stvari preneut» ne. * Rozalika ga je hotela še nekaj p vprašati, a on jo je že mahal proti ' si, odkoder mu je prišel nasproti ravno g. župnik, ki je povzročil, da je vrgel cigareto ročno v travo. Veliki petek je prišel tudi France. V vasi sicer ni bil, a fantje so povedali, da so ga vioeli na okrajni cesii, in še isti dan je zvedela o njegovem prihodu tudi Rozalika. Veliki petek je dan žalovanja in turobnih spominov, še zvonovi niso peli, samo raglja je bučala v zvoniku kot nekdaj krik in vik judovskega ljudstva »Križaj ga!« — a Rozalika ni čutila v tistem dnevu prav nikake žalosti. Veselja ji je utripalo srce in zdajpazdaj se je ozrla strahotna okoli hiše, ako se že morda ne prikaže kar ob belem dnevu. Že davno je vse natanko premislila, kako se bo opravila na velikonočno nedeljo, da bo bolj všeč Francetu in • zbujala še večjo zavist pri tovarišicah. \ ?"ilen predpasnik si bo opasala, ... ;Ciela še samo enkrat in brožo knila pod vrat, tisto s črnim .n, kakoršne nima nobena v Mo bo stopala proti cerkvi pra/-,opravljena, z molitveno knjigo v ki je še tudi popolnoma nova, v rožene platnice vezana in z zlato obrezo kot župnikov brevir. Težko, težko je čakala Rozalika Veliko nedeljo . . . O, kako počasi se je nagibalo solnce drugi dan k zatonu! V noči od velike sobote na nedeljo pridem pod tvoje okno, ji je pisal, in piruhov prinesem takih, kakršnih še nisi videla. No, naposled je zamrl dan in zvezde so se prižgala na globokem, nočnem nebu. Rozalika se je odpravila zelo zgodaj v svojo kamrico, dasi ji ni bilo prav nič do spanja, ampak hotela je biti sama s svojimi sladkimi čustvi. O, kako dolge so bile ure! Rozaliki se je zdelo, da mora biti že kmalu polnoč, a v vaškem zvoniku je udarilo komaj devet — zamolklo j"e zabrnelo skozi vas in vedno težje ji je postajalo v srcu. Naposled je odbilo deset in odbil» je enajsty4|£ranceta še ni bilo. Rožnike.je že polastil strah —-vsak hplanila^ k oknu, pa nič ni bilo, sažjj»» Veje so zašuštele v vetru, a vas je l«čdla tiha — kakor v sladkem, velikonočnem miru. (Konec prih.> da se ne bodo udeležili konstituante radi poslovnika in so naznanili ta svoj sklep vsem političnim strankam v Beograd. — Komunistični poslanci pa napovedujejo obstrukcijo v ¡konstituanti, ker je vlada zednji čas malo privila in zavrla komunistične poiskuse prevrata v naši državi. — Naše čete so zasedle že skoro vse one kraje, katere so držali zasedene Italjani, a pripadejo nam po rapallski mirovni pogodbi, Italija. D' Annunzijevi arditi in legionarji so zapustili Reko, otoka Rab in Krk.Izpred Reke se je tudi odpeljala vsa d' Annunzijeva mornarica. D' An-nunzijo sam pa pravi, da bo ostavil Reko, kakor hitro odide iz teh krajev vse njegovo vojaštvo. Druga poročila pa zopet poročajo, da bo čakal d' An-nunzijo tako dolgo na Reki, dokler ne bodo v tej samostojni državici volitve v konstituanto, ker on upa. da bo ravno njega izvolila reška konstituanta svojim državnim predsednikom. — Italija je zasedla na slovesen način mesto Za-der v Dalmaciji, ki jej pripade po mirovni pogodbi. Avstrija. Avstrija se pogreza vsak dav globokeje v finančno gospodarski propad. V finančnem oziru je ta država že tako izčrpana, da ne more več redno plačevati svojega uradništva. Prehrano za silo in kredit pri ententi poseda Avstrija le še do konca januarja. Avstrijske tovarne stoje po večini, ker nimajo ne premoga in ne sirovin. V tem občnem avstrijskem beraškem stanju se posvetujejo avstrijski državniki, kako bi olajšali bedo in so sklenili zadnji čas, da bodo začeli na vso moč preganjati, kaznovati ter zapirati verižnike, navijal-ce cen in tihotapce. Rusija. Proti nasilju in strahovladi ruskih boljševikov so se začeli povsod po Rusiji dvigati razni upori in punti. Ukrajinski ustaši nastopajo proti Kijevu in Odesi. — Časopisje tudi poroča, da so propadli boljševiki pri volitvah v nadzorovalne svete industrijskih organizacij po vseh večjih mestih obširne Rusije. Tedenske novice. t VSEM CENJ. NAROČNIKOM, ki do konca tega mesca niso vsaj deloma poravnali naročnino za tekoče leto, se bo ustavil list, kajti draginja je velika, in tudi mi moramo vse stroške plačati naprej. »Slov. Gospodar« stane za celo leto 40 K, za pol 20 K, za četrt 10 K. Za inozemstvo stane »Gospodar« celoletno 50 K. t ZA NAŠE ČASOPISE. Krščansko časopisje je dandanes velike vrednosti za ljudstvo. Naši kraji so preplavljeni z protikrščanskiml listi. Prostozidarji so s pomcčjo bank ustanovili v vseh večjih krajih kak svoj list. Na ta način hočejo nasprotne stranke zvabiti večino našega ljudstva v protikrščanski tabor in ga zastrupiti s socialdemokraš-kimi, komunističnimi in liberalnimi nazori. Da ohranimo naše ljudi v krščanskem taboru, moramo širiti naše liste. »Slov. Gospodar« in »Straža« morata priti v vsako našo hišo. Napravimo tako kakor so storili naši somišljeniki na Kranjskem. Dne 1., 2., 6. in 9. jan. so sklicali nad 100 sestankov in agitačnih shodov za »Domoljuba« in »Slovenca.« Priden agitator Basaj je dobil v svoji domači vasi, ki šteje 28 hiš, 29 naročnikov za »Domoljuba « Storite to tudi Vi, mladeniči in mladenke, za »Slov. Gospodarja« in »Stražo.« Pojdite vse nedelje do Svečnice od hiše do hiše na agitacijo za nove naročnike. Kjer si posameznik sam ne more naročiti lista, pa naj zložita dva soseda po 20 kron. Kdor ne more za celo leto naenkrat plačati naročnine, pa si naj naroči li-t vsaj za pol ali četrt letal Upravni-štvo »Slov. Gospodarja« in »Straže« daje agitatorjem za pošiljanje naročnine na razpolago položnice. Vzamite dopisnico in pišite ponje. Kdor bo pridobil Meset novih naročnikov, dobi lepo darilo. Na delo! t OBČNI ZBOR Slovenske kršč. socijalne zveze za Štajersko se je vršil na Kraljevo popoldne v dvorani pri »Belem vo u« v Celju ob obil i udeležili iz vseh delov našega slovenskega Štajerja. Zborovanj je otvoril predsednik in poslanec dr. Hohnjec, ki je podal občnemu zboru glavne smernice za obnovitev našega izobraževa nega dela. Z;< njim je v globoko zamišljenem govoru tolmačil sedanje so< ijalne rane naš voditelj dr. Korošec ter opozarjal, kako je treba ravno sedaj po vojni še mnogo bolj skrbeti za izobražbo razuma, vzgojo srca in zdravje telesa. To trojno nalogo naj vršijo naša izobraževalna društva. Poslanec Martin Krajnc je naglašal potrebo skupnega naroče-vanja in čitanja naših listov. Ko so še govorili dr. Ogrizek, dr. Šilar, kaplan Krošl in Terezija Šketa, je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik dr.Hohnjec; podpredsednik dr. Karel Capuder in blagajnik prof Bogovič. Odborniki: Marica Bregant, župnik Franc Gomilšek, dr. Anton Jerovšek, dr. Fr. Kovačič, Anton Krepek, Marko Krajnc, Anton Lasbacher, dr. Jos. Leskovar, Drago Tratnik, dr. Verstovšek, Ivan Vesenjak ter Franjo Žebot. t PODRUŽNICAM Slov. straže! Vse bivše odbornike in člane Slovenske straže opozarjamo na okrožnico, ki smo jo doposlali. Ne mečite je v koš, temveč preberite jo in na delo za Slovensko stražo 1 t DRUŠVA, ki zaslužijo pohvalo s6 bralna ozir. izobraževalna društva v Jarenini, Ljutomeru, St. Janžu, St. Petru, Vurbergu, ki so takoj po novem letu sklicala občne zbore in vneto delujejo za izobrazbo ljudstva in organizacijo mladine. Društva, posnemajte! t DUHOVNIŠKA VEST. Župnijo Čadram je dobil g. Franc Hohnjec, prvi kaplan v Šmarju pri Jelšah, ter jo nastopi začetkom prihodnjega mesca. t STAVKA RUDARJEV končana. V zadnji številki smo poročali, da se na posredovanje deželne vlade vrše neprestano posvetovanja med stavkujočimi rudarji in med trboveljsko premogo-kopno družbo, da se stavka čimpreje konča. Toda vse prizadevanje deželne vlade, napraviti konec temu neznosnemu stanju, ki povzroča naši državi in našemu narodnemu gospodarstvu milijonske škode, so bila brezvspešna. Končno je vmes posegla vlada ter določila, da morajo rudarji pričeti z delom takoj, poviša se jim pa dnevna me<.da za 25 odstotkov, toda to povišanje mezde ne sme podražiti premoga. Zajedno je vlada izjavila, da se temu ukrepu morijo brezpogojno podvreči rudarji, kakor tudi trboveljska premogokopna družba, vlada bo pa po posebni komisiji pregledala knjigovodstvo družbe, da se prepriča, je li družba v stanu, brez povišanja cen za premog prenesti to povišanje mezd ali ne. Stavke bi že bilo preteklo nedeljo konec in rudarji bi že delali od pondeljka, da niso razni brezvestni komunistični hujskači nahujskali delavstva. Sedaj je pa posegla, v trboveljsko stavko celo beograjska vlada ter poslala v Trbovlje nadzornika Lotriča ter zaukazala družbi, da mora dati delavstvu prejemke v izmeri, kakor jih dobivajo rudarji v državnih rudnikih, rudarji pa morajo nemudoma na delo. Sporazum je torej že. bil načeloma dosežen, a komunistični hujskači so pa vzlic uspehu, katerega so rudarji dosegli, vnovič nahujskali delavstvo, da ni pričelo z delom. Delavstvo je raztrgalo nalepljene vladine lepake glede sporazuma ter zahtevalo, da družba sklene in podpiše pogodbo tudi z delavstvom. Sedaj je pa bilo konec potrpežljivosti vlade. Zaprla je vse komunistične lokale in jih zastražila, brezvestne komunistična kujskarje je pa začela iztiravati iz Trbovelj. To sredstvo je pomagalo, kajti rudarji so v torek zvečer že nastopili delo. Tudi trboveljska družba se je v vseh točkah vladi-nih zahtev uklonila. Končana je torej ta štiritedenska stavka, ki je povzročila delavstvu, državi in našemu narodnemu gospodarstvu težke milijonske škode. t TISTIM GOSPODOM, ki so v Kamnici zgubili klobuke! Opetovano so naši listi že ožigosali nemškutarsko korupcijo, ki jo uganjajo neki gospodje od mariborske sodnije, ker še vedno držijo cenilce, ki so pod staro Avstrijo bili zagrizeni nemškutarji. Celo ponosni so še ti gospodje na to, da jih le-ti nemškutarji vozijo s svojimi crgami o-koli, jih vabijo na koline in v kleti. — Taka storija se je zgodila zopet v nedeljo, dne 9. jan. v Kamnici. Onilec in ljubljenec svetnika Mulleya Petschar je povabil svoje zaščitnike na rujno kamniško kapljico. Posledica cele sto-rije je bila, da so v pondeljek zjutraj našli šolski otroci in ¿rugi ljudje več klobukov in palic na cesti, ki \odi iz Kamnice v Maribor. Gospodje, ki so zgubili te reči, se pozivajo, da pridejo po nje v Kamnico. To je sicer zasebna stvar in mi nočemo gg. »narodnjakom« kratiti njih pravice, da so gostje naj bolj zagrizenih nemškuturjev, a še enkrat pribijemo, da je velik narodni škandal, da ima kr. okrajna sodnija v Mariboru še danes nastavljene za cenilce zapuščin nekdanje najhujše narodne odpadnike. t POSLANEC Ivan Mrmolja in angleški državniki. Našim in samostojnim je znano, da je dlakocepni Vrtojbčan Mrmolja »učen« gospod in prvi, ki je izkopal bojno sekiro blagopokojnega Matija Gubca in razvil prapor boja za staro pravdo. Vrtojbski Gubec Mrmolja pa vam ni samo velikan v besedi, ampak pravcati paradižnik tudi v peresu kot člankar »Kmetijskega lista«. Ivanu Mr-molju niso znani državno zaslužni velikani bivše Avstro-Ogrske, ampak Mrmo-lj'a pozna, navaja in se sklicuje v »Kmetijskem listu« na Angleža Gladstona, ki piše: »Značilne besede je dejal angleški državnik in učenjak Gladstone na mednarodnem kmetijskem kongresu na Dunaju: Nazaj, h grudi! Deset let pred vojno je že govoril Gladstone te besede: Tako Ivan Mrmolja v svojem glasilu. Z ravnokar omenjenimi besedami je dokazal mož iz Vrtojbe, da se razume na izkopavanje štorov, na sajenje črešenj, a zgodovina mu je — španska vas. Angleški učenjak Gladstone je bil rojen 1809 in je umrl 1898, toraj 16 let pred izbruhom svetovne vojne in ob času, ko ni bilo nikakih mednarodnih kmetijskih kongresov. Ko je Mrmolja navedel Gladstona, je gledal pred seboj svojo samostojno rajo in ni domneval, da so v Sloveniji ljudje, katerim je rajni Gladstone bolj znan nego pa štorarju in črešnarju Mrmolji. G. Mrmolja. ako nam boste kaj napisali s svojim častitljivo samostojnim podpisom o gozdnih štorih, črešnjah, paradižnikih ali kumar-cah, vam bomo verjeli, a angleških državnikov in učenjakov pa nikar ne kličite iz grobov. G. Mrmolja, le držite še svoje vrtnarske meštrije, učenjake in državnike, ki so že davno pod grudo, pa pustite na miru, da se ne boste osmešili pred javnostjo kot tokrat. USODA TIHOTAPCA. V neki občini ob severni meji je bil posestnik in oče šestero otrok. Zavzemal je odlično mesto v občinskem odboru in drugih zastopih. Ko se je potegnila demarkacijska črta med ozemljem N. Avstrije in Jugoslavije, je zagrabil tudi tega moža hudobni duh tihotapstva. Spravljal je čez mejo, da celo čez va love Mure živino, žito, meso in vse druge blagodare naše domovine. Pri eni taki »pošiljatvi« so ga zalotili finan-carji. Odvzeli so mu krave, s katerimi je peljal prašiče in mast čez mejo z vozom vred. Bil je hudo kaznovan. Moral se je zadolžiti, da je mogel shajati na posestvu. A mož je zgubil veselje do dela in zginila je tudi ljubezen in zastopnost v družini. Mož in žena sta začela piti žganje. Nista se več zmenila mnogo ?a otroke. Vse je šlo v nič. Mož je še naprej tihotapil. Pred 14 dnevi je naenkrat zginil. Drugi tihotapci so povedali, da se je peljal s čolnom v noči čez Muro in da se je čoln preobrnil. Pred dnevi je došla vest, da so nesrečnika pri Halbenrainu potegnili iz Mure. Slovenci, opustite nesrečno tihotapstvo! t SMRTNO PONESREČIL. Vmed-jimurskem Nedelj išču je padel pred par dnevi prilikom nameščanja novih zvonov 18letni mladenič Štefan Krikovič z zvonika ter obležal na mestu mrtev. t TROJNI SMRTNI SLUČAJ. V Pesnici pri Mariboru je umrl dne 22. decembra 1. 1920 neki Simon Seneko-vič čudne smrti. Obiskal je svojega prejšnjega gospodarja Budlerja na Ja-reninskem vrhu ter se vrnil nekoliko pozno domov. Prilikom povratka je padel v lužo pri Lorberjevem mlinu, se izkobacal iz nje in padel še 19 krat, kar se je jasno videlo v snegu. Drugi dan so ga naš i v Črnkovem gozdu mrtvega. Kmalu potem so našli njegovega birmanca Jakoba Komperšek v bližini doma ležati mrtvega. t UMOR pri Spodnji Sv. Kungoti. Znani postopač Jožef Efrrl, viničarski sin v Rošpohu se je mudil na praznik sv. Treh kraljev proti večeru v gostilni Purkhardt. Nekoliko vimen /ačne prepir, potegne nož ter začne napadat mirne goste. Ti mu nož odv/amejo in ga z lepa odšlovijo. Gostje, nič hudega sluteč, se zabavajo naprej. Jožef Eterl pa v svoji jezi in piianosti hiti domov ter se z nabito vojaško puško proti 8. uri zvečer vrne nazaj v gostili:«. Ko odpre vrata, reče: »Zdaj vrn tu« ter spusti v množico strel. Kroglja zadene zakonsko Marijo Šori v hrbet, gre skozi pljuča spredaj in na prsih ven, prevotli viničarju Vudlerju roko, ter sfrči skozi okno. Marija Sori zakriči: »Jezus Marija, dobila sem strel«, se nagne in izdihne. Umorjena je žena Janeza Šori, kmeta v Rošpohu, zapušča moža in devet nepreskrbljenih otrok. V spremstvu moža in staršev je obiskala svojo botro gostilničarko Purkhardt. V veseli družbi, nič hudega sla-teč je postala nedolžna žrtev pijanca-morilca. t NESREČA v tovarni. Na Polzeti sta se ponesrečila v tovarni dr. S. Wil-di-ja v nedeljo dne 9. t. m. delavca Cvenko in Hrašar iz Podvina, ki sta imela opravek s kuhanjem ekstrakta. Dobila sta hude opekline po glavi, hrbtu in rokah. Kuhalni kotli baje niso opremljeni s predpisanimi varnostnimi napravami. Krivda na tej nesreči zadene vodstvo tovarne, ki nastavlja mesto strokovnjakov raje bivše avstrijske oficirje. £ t SOMIŠLJENIKI! Spomnite se povsod na svojo siranko ! Zbirajte vedno za sklad Kmetske zveze! d CEVKVENI VLOM. V noči od 9. na 10.1. je neznani zlikovec vlomfl v župno cerkev Sv. Lenarta pri Veliki Nedelji. Vlomilec je vdrl v tabernakelj, ukradel dragoceno srebrno monštranco . in umetniško izdelan ciborij. Toliko v vednost javnosti, ako bi kedo ravnokar omenjene reči ponujal na prodaj. t LISICA V DIMNIKU. S Pohorja nam poroča prijatelj lista: Okoli Božiča mi je sneženi zamet z ene strani tako zametel hišo, da je bila streha čisto ravna s sneženo plastjo. Vihar mi je odnesej dimnik, ki je štrlel iz strehe. Na Janževo zjutraj zgodaj, ko sem še ravno napravljal, da nesem šentjanžev-ca, ki sem si ga kupil pri g. Robiču v Limbušu, k »žegnu«, v cerkev, zaslišim naenkrat na dnu mojega dimnika neko škripanje, stokanje in prask anje. Da bi bil to duh moje rajne Urša, se mi ni 1 zdelo verojetno, ker moja ljuba rajna žena ni imela zob, da bi škripala žnji-mi. Šel sem v hlev po nove. gnojne vile. Junaško sem z eno roko odprl vratca dimnika, z drugo pa sem tiščal vile v odprtino. Neka zver skoči proti meni, a se je nasadila na vile. Bila je lisica. Podobna je bila vragu, tako je bila črna in mastna od saj. Precej truda je trebalo, da sem lisjaka ugnal — kožo sem odri in ko pridem v Maribor in bo dovolj suha, Vam jo, g. urednik, prinesem v dar. t NOVA ZVONOVA. Na Svečnico se bo vršila na Gornji Ponikvi lepa slovesnost. Tamošnjl zvon, katerega je še pustila nesrečna vojna, bo dobil dva nova tovariša. Oba zvonova staneta 100.000 K. Ob 10. uri se bo vršila cerkvena slovesnost med pritrkavanje!» novih zvonov, pokanjem topičev in svi» ranjem godbe. Popoldne ob 14. uri p» priredijo »Orli« v društveni uti dve zanimivi gledališki predstavi. Ker je namenjen čisti dobiček v dobrodelne namene, se prosi za obilno udeležbo. t VLOM V LJUBLJANI. Dne 10. janu rja t. 1. med 12. in 14. uro je bil v Ljubljani v Wolfovi ulici v trgovino urarja in zlatarja Ljudovika Černe izvršen tako drzen vlom, kakor ]ih zaznamujejo le mesta kot Dunaj, Budimpešta in Berolin. Vlomilec, kateremu so bile do podrobnosti znane vse krajevne razmere, je v kratkem času opoldanske zatvor e vlomil v prodaj alno ter odnesel zlatnine in sre rnine v vrednosti pol milijona. Vlomilec je izvršil vlom na sledeči način: V ozadjij?prodajalne so mala vrata, ki vodijo na hodnik in so običajno bila vedno zaklenjena. Vlomilec je vrata odklenil, prepihi železno omrežje okenca na hodniku in prišel skozi okno v prodajalno. Manjvrednih predmetov se vlomilec ni dotaknil, pobral je le same dragocene predmete, med drugim je odnesel 150 zlatih verižic, 24 brilantnih prstanov, veliko zlatih uhanov, dve zlati n.ošld ur, 12 srebrnih doz itd. O vlomlicu nI duha ne sluha. t TATICI POBEGNILI na avtomobilu. Te dni je zagrebškemu mesarja Zrncu ukradla pri njemu zaposlena dekla Frankovič 60.000 K v denarju in zlatnine v vrednosti 30 000 K. S svojo sokrivko neko Fridel si je najela avtomobil in obe sta se odpeljali v Novo-mesto. Za to vožnjo je Frankovič plačala 30.000 K. Iz Novega mesu ->te se tatici podali v Ljubljano, si tatnkai porazdelili plen ter si nakupili raznega blaga. Fridel je pa na skrivaj zapustila svojo tovarsico in jo odkurila proti Zagrebu. Frank »vičevo je policija v nekem hotelu prijela in izročila sodišču» Fridel se še potika nekje doli na Hrvatskem. t RAZBOJNIKI umorili kanonika. V Lukvičaču v Dalmaciji so udrli tolo- bele 10-— do 1S—, krave srednje 9-— do 1 !•—, krave suhe 8— do 9 —. krave breje 12-— do 14-—, mlekarice 11*— do 13-—, krave za klobasanje 7-— do napišite, da je ta znesek za koledar. Dolžnost krajevnih odborov Kmetske zveze je, da za vsakega zavednega pristaša naročijo koledar KZ. Oblika in vaji v stanovanje tamošnjega kanonika i vsebina je zelo vabljiva. Lovrinčeviča, ga popolnoma oropali in ] t ZA KMETKO ZVEZO so darovali: naposled umorili. Sodi se, da izvršujejo i v župniji Šmartin pri Vurbergu 216 K, i meseca 1910 najbolj obiskan. Kupcev v tamošnji okolici številne umore in Sv. Trojica v Halozah 160 K, na gostiji i je došlo tudi veliko. Nek mariborski tolovajstva kaznjenci, ki so pobegnili ; Štampar-Govedič 150 in dekleta Mari- konzorcij je nakupil 49 govedi. Mari-iz zaporov. _ _________j jine družbe pri Sv. Miklavžu blizu Or- j borski sejmi so vabljivi za živinorejce kih rodbin, samostanov, škofij in nemškega viteškega reda. Od zasebnikov so na listi zaplenjenju podvrženih posestev še sledeči: tovarna cevi Maraes- t STRAHOVITA PODIVJANOST. ■ moža 430 K. Hvala! Na dan Novega leta so neznani zločinci * t POZOR društva in zadruge 1 j 9-—, teleta 15*— K. Ssjem je bil prav i mann, tovarna železa v Vitkovicah, net»-f živahen, in je za sejmom septembra ška »Bodenbank«, različne Rothschil- ; dove tovarne in livarne. j g KAKO SKUBIfO madžarske oblasti? Tudi Madžari morajo delati bridko pokoro za vojsko. Izgubili so dobro \ in kupce, » polovico svoje bivše kraljevine, kjer so 0 ------ _______________________________________0 , g CENE živini zopet gredo kvišku. j prebivali drugi narodi: Slovaki, Rusini, oskrunili pokopališče v Libergi, blizu f enomer dobivamo prošnje, da v ured- Na mariborskem živinskem sejmu dne \ Rumuni, Srbi, Hrvati in Slovenci. Kar Šmartnega pri Litiji. Divjaki so zlomili | niškem delu naših listov brezplačno ob- ■ 11. januarja so cene živini poskočile zo- j jih je še ostalo skupaj v ogrski državi, vee železnih križev in, poškodovali javimo razne društvene prireditve, seje j pet za 1 - 2 K pri kg žive teže. «nogo nagrobnih kamnov, zavsem so ! občne zbore itd. Ker pa naši listi iz-askrunili 23 grobov. Škoda znaša nad j hajajo na samo štirih straneh, ne mo- T500 kron. Zl očincev še niso dobili. \ remo v bodoče vsled pomanjkanja pro- i se je sprejel predlog za svoboden izvoz i jetja i t MEŠČANSKA ŠOLA v Slovenj- i štora objavljati, takih društvenih zadev i živine. Število živine se je v celi Jugo- - čajnih i—— . v uredniškem delu lista, pač pa jih lah- s —::: -----J~ — --- gradcu se je otvorila novembra lanskega leta, kar je velikega pomena za celi j ko objavimo proti plačilu v inseratnem okraj. Nek nedostatek na tem zavodu ! delu lista, ako društva in zadruge to saj pa gospod ravnatelj zavoda sam j izrecno zahtevajo. odpravi. - .» ■■■- - ..... t KAKO HOČEJO KAZNOVATI \ verižnike in tihotapce? Na Dunaju se «: je vršil dne 10. t. m. ob navzočnosti vlade zbor nameščencev južne železnice in tehnične zveze, kier so sklenili, »astopiti proti verižnikom in tihotapcem z vso odločnostjo. Zvezni kancelar dr. Mayr je naglašal, da bodo izdali potom zakona najstrožje odredbe proti tiho Gospodarstvo. — IVI (, w t\ C • • ■ g.. » i« namen uuuu v iiaiuuucui ovtiu Svinjski Špeh Mno poročilo iz Maribora. Mariborski trg je bil v soboto, 8. januarja zelo živahen. Cene so poskočile skoro pri vseh predmetih. Blaga je bilo zelo mnogo na trgu. Meso in špeh ž t kg: . _ __ r 0 ■ morajo nositi ogromna bremena. Vsi, g IZVOZ živine. Pri odbori seji S kateri imajo večja premoženja, morajo Kmetske Zveze v Llubljani dne 5. jan. | oddati četrtino državi. Vsa velika pod- in družbe morajo dati poleg obi-letnih davkov še 15 odst. akcij-slaviji tako pomnožilo, da se je bati j skega kapitala, ali z drugimi besedami: velikega padanja cen, ako bo izvoz ži- j tolikega čistega letnega dobička. Obda-vine in mesa tako otežkočen. Pozivamo ; čili bodo posebej vse tiste posestnike okrajne in krajevne odbore Kmetske ■ in podjetnike, ki niso bili v vojski. Do-zveze,, da napravijo posebne resolucije \ hodninski davek imajo ravno tak, kot glede izvoza živine. Resolucije pošljite \ pri nas. Obresti od državnih dolgov se podpisanemu tajništvu, da jih pošlje v znižajo od 6 na 4 odst. Novih naprav Beograd. — Tajništvo Kmetske Zveze j in poprav za kmetijstvo in sploh za po-v Mariboru. $ vzdigo gospodarstva država prav nič ne g ŽITNE CENE v Vojvodini. Pro- ; dovoli. Svoje železnice zastavijo in up- K 40- met je na vseh tržiščih slab; najbolj ga duši zastoj v železniškem obratu, a tudi splošno padanje izvoza. Cene so bile koncem pretečenega tedna: pšeni-I ca 950—980, rž 800—830, oves 280, niki zvišajo silno vso voznino. Še nikdar se madžarskim kmetom in madžarski gospodi ni tako slabo godilo, kakor sedaj, ko plačujejo račune za vojsko in za svoj Kunov komunizem. predložili načrt, ki predvideva za te prestopke denarno globo v znesku do ^vmjsKi pet milijonov kron in zapor do 10 let Svinjsko Svinjska mast (spušč.) Svinjski ocvirki . . meso . . . ječe. V živahnem razgovoru so izjavili J Svinjska glavina Svinjsko meso (prek.) Goveje meso . . . Goveji jezik . . . Goveji želodec (osn.) Telečje meso . . . Ovčje meso .... Loj....... Perotnina 60-— 30- — 5 — 2 — Purani .... Goske .... Piške .... Domači zajci Jajca (cela) . . Jajca (zdrobljena) . » —•— » Žito in pšeno & 1 liter: Koruza (rum. in bela) K 4'—do 5- Ječmen.....» 4-50 » 5-— Oves ....... » —•— » 3-— Ajda......» —•— » 3-— Pšenica......—•— » 7— Ajdovo pšeno ...» 11-— » 12-— Proseno pšeno ...» 7-— » 8-— Druga ž«ivila: Bučno olje 1 liter . K 68 —do 76 — nato zastopniki nameščencev, da bodo i pričeli s stavko, ako bi vlada ne izdala naredbe za pobijanje cen. Zastopnik je zahteval uvedbo batin in smrtne kazni za navijalce cen, tihotapce in verižnike. Ako bi se zahtevam nameščencev ne ugodilo, bi bilo isti primorani, obešati take krivce pri poslopju borze na lastno pest. Nadalje so zahtevali vpeljavo telefonske in brzojavne cenzure. Ako vlada do 20. t. m. cenzure ne uvede, jo bodo uvedli nameščenci južne železnice in tehnične zveze samolastno. t GENERAL BREZ ARMADE. — General Wrangel, ki se je na Krimu bojeval proti Rusom, je moral zbežati. Na ladjah so prepeljali njega in njegove vojake. General je sedaj brez vojakov, toda Francija, ki ga je podpirala v bojih proti Rusom, izda še zdaj vsak dan za tega generala poldrug milijona frankov. t VOJSKA V MALI AZIJI? Kakor javlja »Agenzia Štefani« iz Carigrada, nameravajo pričeti Grki ofenzivo na fronti Brusa-Ušak. Turki se mrzlično j Bučne Pr£e (oljnate) pripravljajo na obrambo. Ker namera- j 1 kilogram . . . vajo spomladi pričeti s protiofenzivo, j Zelje (glave) 1 kom. ne bodo poslali vseh čet v boj. Grški i Zelje (kislo) 1 krož- ------ -- nik..... Bela repa 1 komad Bela repa (ribana) 1 kg..... Bela repa (ribana) 1 krožnik . . . Rumeno korenje 1 k. Rdeča pesa 1 kom. Krompir 1 kg . . rednik Wranglove armade življenje Ne- j Krompir 1 merica . srečnež se je vrgel pod prihajajoči vlak Čebula 1 Jtg . ki ga je popolnoma razmesaril, Vzrok : ....... samoumora je neznan. t GROZEN POTRES v južni Ame- i riki. Grozen potres v prejšnjem mescu } je spremenil cele pokrajine južno-ame- f rike države Čile v pravo puščavo. Uničene so cele pokrajine in na tisoče oseb je izgubilo svoje življenje. Uradna poročila pravijo, da so trije ognjeniki Villaricca, Laina in Lanin bruhali lavo več milj naokoli. Izginile so cele ceste, gozdovi in nekatere reke, še celo v soki bribi so se pogreznili. Zasuta in poru- ; šena so cela mesta in sela. Popolnoma ; je izginila reka Turbio, tudi več po- j tokov je popolnoma izginilo, površina | celih krajev je tako spremenjena, da » 52-— » 56 — » 32 — > 34 — » 32 — » 36 — »■ 20-— » 22-— » 46'— » 56 — » 18-— » 22-— » 22-— » 24-— » —■— » 8- » 20-— » 22-— » 18-— » 20-— » 25 — » 30-— komad: Dopisi. ; lerica 14.50—14.80, moka za peko in j i kuho 13-14 K. | g CENE vinu stoje. Vinogradniki < MARIBOR. Dne 25. t. m. bomo ob-f iz Slov. goric nam poročajo, da je radi j hajali praznik Matere Milosti s službo i skrajno nizke vrednosti avstrijske krone i božjo kakor ob praznikih. Pridite v ? uvoz vina v N. Avstrijo sedaj nemo- l obilnem številu počastit našo krajevno f goč. Vsled tega se proda le toliko vina, j varhinjo. : koliko se ga potrebuje doma. Cene se i t OD SV. PETRA pri Mariboru. | sučejo med 20—30 K liter. Zadnje dni j Izobraževalno društvo »Skala« je prire- K 120*— do 180-— » 80-— » 140-— » 20-— » » 10-— » » 4-— » i Čehoslovaške in Nemčije. Nakupili bodo | velike količine vina. d LESNE CENE za 1 kubični me-f ter v Sloveniji. Hrastova debla I. 1800 • —2600, hrastova debla II. 800—1000, j hrastov les za fOrnire 3200—4200, fino »Poštna skrivnost«, »Zamorec« in »Tihotapci«. Igre so se vršile med tambu-ranjem v splošno zadovoljnost. Fantje le tako naprej! — Vsem faranom pa od srca želim, da bi se spet oklenili našega bralnega društva in ga vsak po hrastovo blago 5500 6500, hrastove ] svoji možnosti podpirali in poživili. V deske do 50 mm 3000—4500, bukova j sedanji draginji je le v skupni složnost debla I. 600—750, bukov rezan les I. ' moč in sreča! V bralnem društvu se (parjen) 2250 -2650, bukov rezan les L j bomo potom časopisja in dobrih knjiga (neparjen) 1400—1600, javorova debla j nabrali novih moči za bodočnost. Občni I. 1000 - 2000, jesenova debla I. 1200 , zbor bo v nedeljo 16. januarja po ve- černicah. JARENINA. Dne 2. t. m. seje vršil general Papulas je odšel s svojim šta- ' bom proti Brusi. Pri Meandru so se vršili spopadi med Grki in Turki in je dospelo v Smirno že mnogo ranjencev. Turki so vdrli na večjih točkah v grške postojanke. Konstantin namerava obiskali v najkrajšem času Malo Azijo. SAMOUMOR ruskega narednika. V Novem Sadu si je vzel nek neki na 4' — 2 — 50 5-— 3 — 1 — 1-— 1600, brestova debla I. 1000 — 1300, l mehek rezan les 1100—1400, mehek te ; j san les 800—900, žel. pradi (hrast) 140 j trideseti občni zbor kmetskegn bralne-\ —170, žel. pragi (bukovi) 110—130, le- : gq društva. Govornika gg. Žebot in dr. i sno oglje vagon 15.000 l nah. g VREDNOST denarja. Za 100 laških lir moraš dati 510 -520 naših kron, za 100 nemških mark moraš dati 204 do 205 naših kron, za 100 avstrijskih kron daš samo 23 in pol naših —•— » 2 —•50 > 1— » 2 — » 15-— » 5 - » 2 — » 4 — » 16— » 1 — 1-— 2-— 2-20 17-— 6 — 3-8 — 17-- Solata-endivija, 1 k Jabolka 1 kg . . Orehi 1 kg . . , Mleko in mlečni izdelki: Mleko 1 liter ... K 4-50 do 5 — Surovo maslo 1 kg » 55-— * 60-— Sir 1 kg .... » 9— » 10--Smetana (kisla) 11. » — •— » 20'— Drugi predmeti: Brezove metle 1 k. K 3-— » 4-— Spleteni jerbasi 1 k. » 8-— » 30-— Škaf (navadne velikosti) iz smr. lesa » —*— » 40'— Špeharjev je bilo na trgu 30. Pripeljali so okoli 150 prašičev. Krompirja je bilo 22 vozov. Čebule 4 vozov. 16.090 v kro- : Jeraj sta žela obilo uspeha. Pristopilo ^ je na novo 42 članov. Kot predsednik je bil izvoljen posestnik g. Šumenjak. Udeležba je bila mnogoštevilna, zlasti od strani odrasle mladine, kar je najboljši dokaz, da Jareninčani hočejo, da | se društvo oživi in deluje. Omeniti je kron, vrednost enega švicarskega fran- j treba, da so mnogi res požrtvovalni, ka pa znaša 23 naših kron. 5 Vabimo k pristopu tudi ostale, če želi- g KSAVERIJ v Sav. dolini. Čebe- j Iarska podružnica za gornjegrajski okraj | vabi svoje člane na občni zbor, ki se ' vrši v nedeljo dne 16. jan. ti. ob 1. uri popoldne v Ksaveriju. g HMELJ. Na hmeljskem trgu v Zatcu so cene za češki hmelj zopet ne-: koliko padle in so se gibale med 3200 - 3500 K za 50 kg. Po tujem hmelju sploh ni bilo nobenega povpraševanja, vsled česar tudi ni zaznamovati nobenih cen. Po poročilih pariških listov nameravajo francoske pivovarne nakupiti v Zatcu večje množine raznovrstnega | hmelja. mo sebi in drugim dobro, je treba izbrati pravo pot, ta pa vodi le potom katoliško narodne izobrazbe, katero ravno nudi naše društvo. Kakor vsako leto imeli so tudi letos na Kraljevo fantje stanovsko po-božnost. Okoli 300 jih je prejelo sv. obhajilo. Vrlo dobro. Dokler bo verna naša mladina, smemo z zaupanjem gledati v boljšo bodočnost. SV. JAKOB v Slov. gor. Na Kraljevo se je vršil občni zbor našega izobraževalnega društva. Če povemo, da je bil šolski razred nabito poln — okoli ' 200 žen in deklet in okoli 100 mož in g NABIRANJE GRADIVA za tr- < mladeničev, je to* pač najlepši dokaz, ji . ni več spoznati. Veliki gozdovi blizu j Na trg je dožio vellk" število železni mesta Villaricco so danes gola puščava, farjev in drugih o>eb iz Nemške Av-Gore in hribi, ki so se utrgali, so za- | str,Je- Protl poldnevu so cene pri vseh suli \se drevje. Pogreznilo se je več l predmetih nekoliko padle, kilometrov glavne ceste. Na tisoče glav j goveje živine, ki se je pasla na trav- j nikih, je bilo pokopanih. lezero pri Villaricci se je dvignilo a 5 do 6 metrov nad svojimi prejšnjimi bregovi in poplavilo vse ravnine v okolici Število človeških žrtev še sicer ni dognano, j toda zna^a na tisoče. t KOLEDAR Kmetske zveze za leto 1921 se dobi v prodajalni Cirilove tiskaine v Mariboru. Naroča se tako, da se pošlje znesek 13 K za en koledar s poštno nakaznico na naslov: Ci-«lova tiskarna, Maribor. Na odrezku g SEJMI v Mariboru se vršijo po tem le redu: Goveji vsak drugi in čemi torek v mesecu; svinjski vsak petek v tednu. Če pade dan sejma na praznik, se vrši sejem dan poprej. g ŽIVINSKI SEJEM v Mnriboru. Na živinski sejem dne 11.jan. 1941 se je prignalo: kom 7, bike 4, volov 119, krav 2*0, telet 16, skupaj 386 komadov in 1 koza. Cene so bile za kg žive teže sledeče: voli debeli 14'— do 15- , vo' srednji 12 50 do 14'-, voli suhi 11-do 13—, biki 11— do 12 50, krave- \ govsko pogodbo z Italijo. Trgovska in : obrtniška zbornica v Ljubljani je pri-! čela z redakcijo nabranega gradiva za trgovsko pogodbo v Italijo. Ker se je . pismene, kakor ustmene ankete dne 30 novembra 1920 u leležilo le nekoliko interesentov, zato sklicuje zbornica pred konečno redakcijo ponovno zborovanje interesentov na dan 17. januarja 1921. Zbornica poziv'jd vse kor oracije in tvrdke, ki dosedaj š^ niso poslale svojih poročil, da to v lastnem interesu nemudoma st rijo, ker se prepozno vposlana poročila ne bodo mogla več ' vpoštevati. g AGRARNA reforma na Češkem. Češka vlada je izdala list», v kateri so naznačena veleposesiva, ki bodo na podlagi zakona o agrarni re kako veliko je pri nas zanimanje za izobrazbo. Čimbolj se trudijo suroveži širiti svojo neotesanost, tem bolj in tem večje postaja število onih, ki so sklenili »z uma svitlim mečem« pomagati sebi in bližnjemu. Iz poročil odbornikov smo videli, kako lepo seje izpolnila in popravila društvena knjižnica, ka era je najlepše delovala. Videli smo, kako so se vršila pre lavanja v odsekih v De-kl ški zvezi mesec za mesecem in tu in tam tudi za mladeniče in može. Za bodoče se je sklenilo, poživiti zopet pevski odsek in začeti z gledališkimi i igrami. Posebno pa ne bomo mirovali i pfeje, dokler »Orel« ne bo razpel svojih mogočnih perut čez vso župnijo. Sklenili smo potrkati na premožna .ado-darna srca faranov, da se še bolj po eča form, zaplenjena. Cene. ki bodo mero- j društvena knjižnica in da dobimo novi dajne pri odkupu ze.nljišč, se bodo rav rr>. oovprečnih cen^h ki so se pla-letih 1913-1915 v svobodni posestev nad 100 ha. Brez od-.ie bodo zaplenili posestva članov urško-Iotarinške dinastije in pose-sovražnih držav. Nadalje bodo za-ili posestva malodane vseh plemiš- gledališki oder. Na občnem zboru se je takoj nabrala udnina z zelo vrl knni d.irovi v znesku 681 kron. Od i. arsi-katere hiše so posamezni vsak za se darovali po 20 do 40 kron. Tako se dela za nnpredek. Plačilo za vse to j^ pa naš ponos in zavest, da ne bomo zadnji v Slovenskih goricah. Droštvena naznanila. 1 ?Sbrllil< nurja popoidne je na ljadskem odru zabavna prireditev, združena z občnim »borom Bralnega društva. Podano bo celotno "poročile o ljudskem odra in dragih zadevah. Vstop jo *sa-kemn člana in tiitim, ki hočejo poslati člani draživa — prost. Pridite možje in fantje, žene in dekleta I_______________ C w ^mn Kmetijsko dru-©V. 1*1218. «tre vabi g »oje člane na redni občni zbor dae 16. januarja ob 8. uri popoldne zboro«aaje, hi se bo vršilo t društvenih prostorih (t. 1 ob enem se bo razgovarjale o prosloieljai razdrožitri drnštva. 18 Sv. Lenart y SI. g. Katoliiko bralno in gospodarsko draStvo pri Sv. Lenarta v Slov. go». priredi t nedeljo, 16. jaau-arja po večemicah v dvorani g. Arnaš veselico s erečolovora. H* sporeda sta veseloigri: Žila in Brat Orel. K obilni udeležbi vabi odbor. Dornova. J^^Z v Domovi pri Ptuja priredi ve-»elieo 8 tombolo dne 28. prosiu ea t. L »večer » gostilniških prostorih g. Herga v Domovi. Sosedna društva in prijatelje pr čakuje obilni udeležbe. Odbor. Sv. Marfio SikV3a; podražaiea vabi na svoj občni k bor v nedeljo, dne 80. januar]* po rani službi božji v Soli. 17 M&li iZlilll Vin čarja iiTuSJ delavskimi močmi iSče župna cerkev v Šestinami, pošt» Zagreb. Viničar mora opravljati vsa dsla v viaograda 2 in pol orala. Zato dobf 16. «00 K letno denarja, 2 in pol orela orane remije in $aSnika, 400 1 vina «a delavče, 2 aobi, 2 kuhinji, hlov, siinjak. Bediti mora 2 kravi zaradi gnoja «a vinograd. Mleko lahko prodaja v Zagreb. Vinograd mora obresati, S krat kopati, kol jo popraviti, po vi jati, a krni podbirsti mladice in potiske, 4 krat ikro oi 11 in iveplst', 2 krat štruoati. Za suho in zeleno cepljenje se posebno plača, istotako sa goojVje, trgatev, pretakaj)je itd. Ponudbe na sloviti na Žapno cerkev v Šestinami, p. Zagreb 12 I/ iif,. | na prodaj, po csbI, IVULtH 209 i valik, močan, kotel i i litega železa za sriojsko kaSo, ogleda in kupi «a pri ko-vaškem mojstra Franjo Skvarč, Maribor, Einspilerjava ulica 19. 10 "/ovci H i PO«»w>jkanja krme gjal flUl ge prodata dva vola velika planinska, za vožnjo prvovrstna. Naslov se poizve Koroška cest« «t. 1 (trgovina) 1—2 8 Kmetski faiit ^t versko aaveden n ladenij, 20 lat star, doma na Koroškem, bivii orožnik, sposoben zs kakega ?lng >, išče rimern? slnžbe v Jogoslanji. Naslor v apravništva lista. 14 Oskrbnik, vinarstvu in sadjarstva, žeti s bremeniti svojo slnžbo takoj, ali do konca febiuarja. Naslov v upra»i lista. 18 Posestvo ZA buvalo čisti« stetii in PROIZVAJA: 921 • 51AVŠA" tv@r»ica krmilnih «§&!. d, Seldoa 5-46 ZAGREB, UJCA 213 Brzojavi: CBMIA sit vagonov gslki 98 do 99 ©dst. 10 v večjih in manjših množinah 5 j se takoj dobavlja. Dopise je treba pošiljati na zastopnika tovarne tm d i kemično tehnična roba na débalo, KOLODVORSKA ULICA 3. 2-4 ni ampak ogromen dobiček naredite, ako Se danes naročite ila-strovan eenik ali greste v veletrgovino K STERMECKI, CELJE, katera je dobila ogromne množine ■akna, barhenta, volne, eefirj a, druka in raznega masafaktnrnega blaga iz inozemstva ter prodaja po čudovito nizkih cenah. 952 & ž»« & & 3» ¿I yj iii POZOR1 POZOR! J Ne zamudite prilike ogledati si novo urbana manufakturno in 1036 m&dno irgoviro DRA60TIN SIREC, CEUE, Cailfciim fll i Slav. občlEBtvn in trgovcem vi ndno csznsniam, da sem otvoril popolnoma novo urejeno trgovino z mt-nafakturnim in modnim blagom. Založil sem ista, z ogromno m (¡ožino km» so scrtiraceg» inozemskega bkgs, po čadovito nizkih cenah. Za naklonjenost se cen j. odjemalcem priporočam, zagotavlja 06 prijazno in solidno postrežbo z odlič, spostov. Dragotia Šlrss. VEDNO NOVOSTI! KONKURENČNE CENE! Umetna gnojila kalijeva sol, kostna moka, kostni saperfosfat itd. itd. ' dobavlja najknlantneje : MIN KG V mm ssss ŽALEC 2-4 SLOVENIJA 970 ZahUTiit« pumdb« ia vafio »k«, po! vagonada In manjis množin« ¡ñ m K m » k K m k Mlinarji, kmetje, stavbeniki iti stavbni pod- SfiSTžiiM mmm m paljedsljsko v trgali»] za košare in relati 2-3 PRI JOSIP ANTLOGA, Maribor TRG SVOBODE (Soiiaaplata). Tamkaj ti sprejemajo tadl vsa t to stroko spadajoča popravi*.»* Pismeaim vprafonjsin je priložiti znamko sa odgovor. 923 ZAHVALA. Zs vsa dokaza ljubeinjivega sočutja v bolezni kakor tudi povodom inrt! našega srčnega ljabljentga «Oj-rjga, očeta brata in strica Alojzija Ahtika pssaataita t dtjingsTti, 6silosa ?0 izrekamo tem pot m nijsrčnejšo zahralo ssroinikom, sosedom, prijateljem ia zaauct-m. Najlepša brila sa častno sprsnntrG t OH vi Uj gptejme vdova brez otrok za trojo. Naslov v opravi. 18 t dobrem sta nn, v lepem pil-jtsnem kraju na prodaj, deiet 'jrslov zemlje. Hiša in gospodar sko poslopje je v dobrem stan i. Cei.a se izve pri posestniku Francu Žiit t Gladon^esa pri Sv. Venčsdo, BI. SiBtrica. 2-2 1061 G13.S0 Vi T, bro° ohran je\ s 6 oktaranii, maejta ma le par stron ia njlasbe, je za izreduo nin k, Gabrovlje 4t. 24, pnita Konjce. 2—2 V Med. unlvepa. dr. Franjo Jankovic ordinira razen nedelje in praznikov vsaki 2-2 dan od 11. do 13. ura ic4& v MAHiBORU, Prešernova uii» It 4/1.-2 Naroiaite Si m Gospodar. « It delniška dražba. Oddelek tovarna za stroje DUNAJ, Erdbergerl&nde 28 c—34 c. Higrairl, Zi OLJA za poljedelske obrata Poseje y 10 urah od 250 do 1800 kg semenskega zrnja. TOVARNE: Dnnaj—Liesing, Dnaajsko Novo mesto-Felixdorf. 2—2 017 Namo 1 mi 2_i imate od kolodvora pa do špecerijske trgovine FRECE & PLAHUTA, Celje Aleks^nsirotra (|3**£j K^loiv^aka) ulicu 7. Vedno svežo špecerijska m tol^nijaleio';blago Izdajatelj In ssal.» Kai, tisk« društvo. Odpovorai urednika Franjo Z&hoL OMak Cirllove tiskarne v. Mariboru.