ULLUVIILUH AULmiVH lUUAfVNt JI UMrtLbH URdUilJt ULUUU ULWuUH ttdiiLtiuoiul $5. fV. 1963 v v : ■"Mili,4 i Sano • dni. nas čas še loč L od praznikt 1 majar, Zbrali sc- bomo na proslavahj se odpravili na izlete, obiskali kraje? ki. pomenijo svetle spdnenike delavskemu ,raz_ reduo Toda zdaj ne praznujemo 1 maja v borbi za pravicer ienveg v znamenju naših uspehov ! Naša država j j bila vsa leta po vojni orgomno gradbišče kjer so delale neštete roke delovnih ljudi* Zgradili smo nove tovarnefželeznice,, ceste, hidrocentrale in še vrsto drugih objektov, da bi čim hitreje premagali zaostalost ki nam jo je kot ledišč '.no zapu- j stila izkoriščevalska oblasto Hudo je bile takrat, Potrebni so j bili veliki napori, ker smo mora—, li z lastnimi, si.lami premagati I težave, ki so bile ne prvi pogled! nepremostljive o Toda želja po I lepšem in boljšem življenju , je j vedno zmagalaf zmagovalk je prav | tako, kot r >.3U; ko sc se borilij naši narodi na eolu s komunisti- | čno partijo o"ugoslavije za sociali no in nacionalno osvoboditev0 I Mi vsi se globoko zavedamoy da nas delavski razred praznuje 1 maj v svobodi kakršr>p> "■‘■“r. i lavski razred v svetilo Pri tem paj se zavedamo j da smo morali to svot-bodo drago plačati- Padlo je na tisoče najboljših sino^v in hče±a | I I naše domovine« Naši uspehi v izgradnji domovine predstavljajo zalije nejlepši in najmogočnejši spo-meniko 1 maj pomeni za vse nas tudi borbeni praznik proletariata vsega sve— ta<, NaŠ delavski razred z zvezo komunistov na čelu je neštetokrat dokazal svoj internac ionalizem in solidarnost v'boju z drugimi narodi za osvoboditev* Veselimo se, ker proslavljamo 1 maj v svobodi, veselimo se ter smo prepričani, da bomo iz leta v leto še lepše in boljše živeli* Pri vsem tem pa želimo, da bi vsi delovni ljudje vsega sveta kmalu svobodno pra>-znovali 1 maj* , Istočasno si želimo da bi svet našel rešitev za številne probleme, da ne bi vojna postala sredstvo za njihova reševanja, temveč pogajanja* Tako bi ohranili mir* Vsi ga želimo, ker hočemo deliti in ustvarjati, saj imamo še mnogo načrtov* Naj živi 1 A J . naš bor- beni klavski praznik I Čenažar barija CEST ^AMCČESTrTAMOGESTlTAMOCEST« V DNEH OP . 25 - 31 c 117.. JE BIL NA BLEDU SEMINAR O SIi2D3TVIH OBVEŠČANJA DELAVNIH- KOLEKTIVOV,. UDELEŽILO SE GA JE 32 UREDNIKOV TOVARNIŠKIH GLASIL IZ VSE SLcVENI.JEo MED-NJEH TUDI UREDNIK " NAŠE SiVlJČINE " 03 ZAKLJUČKU SEMNA2JA SO SODELOVALI TUDI IREDSTaVNIKI KOLEKT]V0V<> IZ NAŠEGA PODJETJA .TE BJ.L NAVZOČ ORG.* SEKRETAR TOV , DOBERLET MIODRAG. 7 razvoju"našihdražbeno - ekonomskih * odnosov v gospodar rii.m, kulturnem, prosvetnem* zdravstvenem in javnem živi je nju prihaja vsak dan v ospredje vprašanje pravilnega o b v e -š č a n j ž a v I jan o v - u p r a v 1 j a I' c e v o vseh najvažnejših ekonomskih in političnih dogajanjih doma in na tujem. Nemogoče je je nnmreč komurkoli in kjerkoli aktiv-j-no-in uspešno sodelovati in odločati, če s, problemom, pojavom ali dogodkom, o 'katerem naj izreče svoje mišljenje, predlaga ustrezno rešitev, sam ni v celoti iri svoji razumski ravni primerni obveščen« Če mu to odpustimo, se sicer zaveda svojih pravic odločanja, toda ne omogočimo mu ničesar drugega, ko' da je del glasovalnega stroja, ki sprejema določene predloge, ne da je o njih in njibovi pravilnosti prepričan* V pogojih vse intenzivnejšega poglabljanja delavskega in družbenega uprav Ijanja je pričelo postajati pravočasno, pravilno in primerno obveščanje bolj in bolj nujnoZaradi vse intenzivnejšega poglabljanja naše socialistične demokracije in zaradi prenašanja vodno šfeviJSnogših in zahtevnejših nalog s celotnega družbenoekonomskega in političnega dogajanja na široke mnoj-žice delovnih ljudi postaja obveščanje državljanov ne samo logična potreba, npr več zakonita nujnost«, Osnutek nove ustave je tudi med drugimi jasno naka- zal potrebo in pravico obveščanja kot eno izmed temeljnih pravic in svoboščin občana. Očitno je, da se dogajajo sedaj pri nas kvalitetne spremembe, kar zadeva vprašanje obveščanja. Kaj rado sc je dogajalo v preteklosti in tiiariskje.se še dogaja, da je bila resnična informiranost članov neke < delovno organizacije v največji meri odvisna od večje ali manjše dobre volje posameznih organov in da so jo in jo še pojmujejo ponekod kot metodo uspešnega dela, ne pa kot nujen pogoj uspešnega o d 1 o Čanja. Zato so in še kje odločajo člani delavskih svetov o stvareh, ki ,jih dodobra he razumejo in za katere/ne zado stno pripravijeni. Izkušnje nas že nekaj let opozarjajo, kako škodljiva je takšna prakso,,saj krni zanimanje in možnost neposrednega upravljanja. Osnutek novo ustave povsem jasno nakazuje x>omembne spremembe, kar zadeva vprašanje obveščanja^ in obveščenosti obcnoia# ■3ravi,da je j " pravica biti javno obveščen o de- | lu predstavniškia tales .n njiho- j vih organov, in posebej >ravica,bi—j ti v delovni organizacij , v kateri j občan dela, seznanjen z materialnim | tov ali ustvarjalnih uspehov, homogenosti kolektiva, energičnega reševanja kritičnih situacij in sproščenega zadovoljstva ter ponosa zaradi doseženih uspehovl Sleherni član se bo v takem primeru zavedal, da je T in finančnim-stanjem, z .zvrševanjenj uspehu vložea tudi del njegovih pri- V 1 • 1 • V _ V -1 , i I J . • v« • • • 1 . - načrtov in drugi! splošn h aktov, s poslovanjem in sploh z dolom njenih organov upr avl j a: l j a Kolektiv je treb redno obveščati, o vsem, kar so v njera in izven njega dogaja, zlast:. če je-slednje tesno povezanp z njegovim nadaljnim delom in razvojem* Kolektiv mora biti redno in vselej na tekočem s problematiko celovne org: nizacije in stalno soznanjem z nje nimi delov-f nimi uspehi,, neuspehi in potrebami* \ Kaj vse naj pridf pri ter v poštev bi bilo predolgo’ezno naštevati, gaj zavisi c d- dar ih razm< r in pogojev, o čem je treba ko.' 'ktiv seznanjati danes in o čem jutri. Veliko je število vprašanj na katera mora odgovoriti sleherni proizvajalec — upravljaleo, če hočemo pričakovati od njoge vsestransko aktivnost v odloč mju in že hočemo da bo postal zavestni sodelavec kolektiva ir. gospoda? na svojem. V naših pogojih dolavskef:. in družbenega upravljanja naved >na in podobna -vprašanja ne morejo biti stvar upravno - opdratitfnega osebja* Poleg tega, da'so živijenskega p omena za celoten kolektiv in da je sa mo on dolžan in upr ivičen zavestno usmerjati ook. dogajanj po po< sameznih vprašanj .h, tudi sistem delitve nujno zahteva poznavanje s-tvari zaradi uavostnih na )orov za njihovo čim ustreznejšo r šitev. Če bomo pritegnili s splci nim se-znanj anj em•ne po sredni h pr v i zvaj al-cev o dogajanju v kolektiva in komuni, o nalogah, problemih in neuspehih kolektiva in z mobilizacijskimi ukrepi vplival:, nanje, potem nam tudi ne bo ter.ko Jose' i maksima] nih proizvodnih ekonomski]: rezulta^- zadevanj, mišljenja in volje v celokupen rezultat delavne organizacije in da ne gradi socializma zaradi soci* alizma, marveč zaradi in za samega se» za ožji in’širši kolektiv, za dru- žbeno skupnost mapm Zajc Bojan NESREČI IZVEN DELA ČUFER FILIP, lesna industrijski te^ hnik, zaposlen na delovnem mostu to* hnologa, je dne 7* 3« 1963 na poti na delo na cesti Begunje — Elan padel zaradi poledenele ceste# Pri padcu si je poškodoval levo koleno in ker mu je kolono začelo otekatij jo mo« ral iskati zdravniško pomoč. Vzrok s Poledenela cesta«. J e še v bolniškem stale žil. KAVČIČ IVAN, vodja oddelka nabave, J je dne 26. 3* 1963 imel službene opravke na INTERTRANS-^JLOBUS Jesenice. V pisarni direktorja omenjenega podjetja so mu ponudili stol da sede« Kb se je imenovan vsedel ; se je stoL sesul. Pri padcu je poškodovanec z zadnjim delom glave u-darml ob.naslonj ač VZROK: Ni faktorja v delovnem okolju* Izgubljeni 4 delovni dnevi. • '.*■ 't2 PO SL. C YNEGA POrtOC !LA L.pnik Jo\ V •’ r, ji V '•* **" r 1... • U* ; , • ' ■ 1 ». ,v *#iV;i)W.Hjer jdva z.iAdtbm 4,961 šo bili. izplačani delavcem sledeči osebna | dšSnoi&L.y . .v t' . v ' . "J- ^ 1 C. - x- ‘ t<_ i H' * >s > .* -fjA' 1 ■* -.inetto osebni'dohodek • • +i' ' vrsta izxila.čila 1961 1962 Indeks' 1962 19 sr za dt'lo po učinku 48,213U65,- 57,454.215,- 119,1 2; za,.delja po času za nadurni ‘‘dodatek 38,834.422,- 47,o24.257,- 121,0 3. 2,197.91*0,-. 2,415.829,- llo,o 4. za .-Hočni^dodato k 137fl7o,- . \ >., j - . 150,325,- lo9,5 Skupaj za" izvršeno delo": 89*382.667,- lo7,044.626,- 119,7 - 5. • ...v*, za redni letni dopust 6-y7o7.932,- 7,623^862,- 113,6 6. Za izr&drie dopuste ■ 558.888,- - 436*271,- 77,9 7. za državne praznike 2,o97.1p6,- 2,234.193,- lo6,5 8. za prekinitve pri delu. # >167*156,- 237.233,- 142,o Skupaj. ne izvršeno delo: + , :Š ' A- r •' '* .9,531.082,- 10,531.659,- llo,4 9. za plan proizvodnje in prodi 18,574.094,- 21,b71.o89,- 113,4 lo. za nižje nabavne cene . j . \ 11 '* dodatek na ..leta sluzb$ izplačilo' razlike za delo 349.329,- II9.480,- 34,2 11. 12. 1,1q2.561,- 1,274.544,- 115,6 pq nižji kategoriji 647.570 919.233,- 142,o 13. za kvaliteto proizvodnje 551.87o,- l,o4o.387,- 188,4 14. za prihranke pri materialu 1 1,o76.3o6,— 889.797,- 82,7 15. po raznih osnovah ... 1,251.199,- 1,703,413,- 142,5 > '• Skupaj gibljivi del po osnovah za nagrajevanje' 23,552.869,-.. 27,o97.943,- 115,o SKUPAJ ZA DEUb V LETU 1962: 122,466.618,— 144,673.928,- 118,1 16. za preteklo leto o,159»245:>,- 229.167,- 2,8 VSE SKUPAJ. V LETU 1962 130.625.863,- 144.903.095,” 11Q,9 • • . l! - • . » I V osebne dohodke-, pa se štejejo tudi druga razna, izplačila kot: a/ dnevnice nad odrejeno višino'( nočnine) W avtovožnja nad odrejene višino c/ kritje izgube menze ? ■ t • \ d/- dejnine članom DS ' *• T e/ razne dotacije, nagrade f/ izplačila za letni dopust dotacije > '■' \ V primerjavi z letom 1961 je bilo navedenih izplačil obračunanih v netto znesku 1961 1962 Indeks V ' \ ' ' • . . . C ■ . . ' \. - dnevnice nad odr&jeno višino - Avtovožnja nad odrejeno višino - izplačila za letni dopust - kritje izgube menze - razne dotacije, nagrade"" 572,940,- 238.440,- 366.7po,- 2,o36.82o,— 59,18o,- 062.496,- 385.137,- l,o35.5o6,- 3,707.679,- 872.37o,- 150.5 161.5 202,3 106., o * Skupaj druga izplač. 3,274.000,- 6,943.188,- 212,2 Skupaj vsa izplačila v netto znesku 125,740.698,- \ ■ 151.617.116,- 12o,5 Skupaj ure PQvprečje na uro 1,034.289,- 121,5 I,o06.47o,— 139,5 lo5,o 114,8 Mesečno povprečje 25.272,- 29.ol6,- 114,8 Ta primerjave je razvidno, da so eEektivni osebni dohodki narasli za 12,4% in da je doseženo v letu 1962 mesečno povprečje 27*635,- din v nasprotju z letom 1961, ko je povprečje znašalo 24.627,— din« Ker pa tudi razna dru-da izplačila bremenijo osebne dohodke, izkazuje izplačilo celotnih oseb>-nih dohodkov 14,8 Ostala izplačila so najbolj porastla pri dotacijah za dopuste ( povprečna osnova ) in pri dotaciji obratu družbene prehrane« Zaradi delne podražitve živilskih potrebščin je prispevek na obrok povečan od 21 dni v letu 1961 na 32 dni v letu 1962. Če povečane osebne dohodke primerjamo na doseženo proizvodnjo in povečano produktivnost, laliko ugotovimo, da je proizvodnja na zaposlenega narasla za 9,5 Efektivno povečanje osebnih dohodkov za 12,4 % tako v celoti ni krito s povečano produktivnostjo. Razlika izvira delno iz povečanja za 4oo din na račun podražitve žitaric delno pa na povečanje postavk pri spremembi pravilniki o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov. Brutto osebnih dohodki pa izkazujejo nekaj večje povečanje zaradi vpli' va povečanja dopolnilnega proračunskega prispevka od o % na 15 Primerjava je sledeča : 1961 1962 Indeks - brutto vkalkulirana nih OD in druga izplačila 217,51o.9o9,- 267,oo4.ooo,- 122,7 — Obračiknane ure , . l,o34«289,- 1,o86,47o,- lo5,o o - Povprečje na uro brutto - osebni dohodki 21o,2 245,7 116,0 »„ » f Iz primerjave je že takoj razvidno, da so skupni netto osebni dohodki, narasli za 14,3 % na zaposlenega, brutto osebni dohodki pa za 16,8 Razlika izvira iz povečanega dojjolnilnega proračunskega prispevka* O Iz tabele, ki je priložena kompletnemu poročilu, je razvidno razmerje povprečnin osebnih dohodkov po kvalifikacijski strukturi in zaposlenih* Pri tem je razvidno, da so v vseh kvalifikacijskih skupinah povprečni osebni dohodki, v razmerju do leta 1961 narasli, z izjemo pri visoko— strokovnih uslužbencih, kjer sg povprečni netto prejemki v letu 1962 nižji kot v letu 1961. Vzrok na to je v anižanju razponov ned najnižjo in najvišjo [»stavko in v znižanju za visokostrokovne po merilih za plan proizvodnje in prodajo. Primerjava povprečnih netto urnih postavk je sledeča: 1961 1962 Indeks nekvalificirani delavci 7o 84 12o,o polkvalificirani delavci 86 97 112,7 kvalificirani delavci 113 126 llo,o visokokvalificirani delavci 148 . 166 112,1 s kupa j delavci: loO 124 114,9 srednje strokovni uslužbenci l3o 143 llo,o visokostrokovni uslužbenci 257 25o 97,3 skupaj uslužbenci 157 171 lo8,9 VSI ZAPOSLENI SKUPAJ: 118 133 112,4 Zelo aanimivo sliko nam pokaže tudi primerjava mesečnega povprečja izplačanih osebnih dohodkov po razponih, ki jih mesečno spremljamo: mesečni netto lorejemki 1961 1962 Indeks ' r. število delavca % Od skup. štev. Število de lavca io od skup. števo del. 1962 1961 do loooo _ od loooo - 15*ooo 33 6,7 7 1,4 21,2 Od 15.000 - 2o.ooo 171 34,9 86 17,5 5o,2 od 2o^ooo - 25»ooo 149 3o,5 158 32,2 lo6*o od 25.000 - 3o*ooo 71 14,5 I06 21,6 149,2 | od 30^000 - 4oiooo 45 9,2 ’ 99 2o,2 22o,o od 4o»ooo - 5o.ooo 11 2,2 22 4,5 2oo,o , od 5o.ooo - 60.000 6 1,2 7 1,4 116,6 1 od 60.000 - 80.000 1 o,2 5 1,0 5oo,o od 80,000 - loo.ooo 1 o,2 1 0,2 loo,o 1 od loo.ooo- 12o.ooo 2 o,4 - — . -i nad 12o.ooo — — — - — SKUPAJ ZAJETIH DELAVCEV : 490 - 491 - 100,0 | Iz pregleda je razvidno, da se je število takih delavcev s prejemki do 2o.ooo,- din močno znižalo, da pa je najbolj povečano število takih delavcev s prejemki od 25.ooo,-------- 5o,ooo,- din. Nasprotno pa se je zmanjšajo število delavcev s prejemki nad 80.000,- od 3 + letu 1961 na 1 v letu 1962. MG nadaljevanje s str .20 REŠITEV NALOG IZ HiEJŠNJE ŠTEVILKE 1. Najenostavnejše ugotovimo število' palic takole : Če pomnožimo število ene vrste vodoravnih z eno vrsto navpičnih polj, dobimo kot zmnožek število vseh polj. V našem slučaju pridejo v poštev le zmnožki 2ox2, lox4 ali 8x5. Če je v eni vrsti n.pr. 8 polj je palic samo 7. Od gornjih zmnožkov bi prišel v poštev edino lox4. 40 oziroma za ono manj palic 9 in 3, kajti vodoravnih palic mora biti trikrat toliko kot navpičnih. Mreža bo imela 12 palic, kar je Posavc mimogre— 1. ... de pogruntalo 2«/ Naloga je prav lahka, saj je dvone sfcno število, ki ima na mestu ednice devet, deljivo edino število 49 z enomestnim številom in sicer s sedem. Račun se glasi : 49 ~T *= V 3./Rešitev"naloge jo prikazana ob naslovu* R - r ZAŠČITA STROJEV ^“NAPRAV i ii ^ Ako analiziramo vrsto ukrepov, ki smo jih izvršili na! področju zaščite j strojev in naprav, •.lahko ugotovimo, da so izvršeni najbolj; potrebni zaščitni | ukrepi. K tem ukre-j-pom je posebno pri-j • poinogla sanitarna ' inšpekcija mn inšp«f kpi.ja dela ObLO Ra-j :-;do.vljica s svojimi 'j ^rednimi "bigi-j ensko - tah- ukrepov pri ureditvi transporta, delovnih me stili 'in' proizvodnji in v pomožnih obratih ( predvsem kotlovnica ). V prihodnjem letu. ter... v nadalje bo naloga na področju HIV v. podjetju predvsem pri izpopohgtivanj.u zaščitnih ukrepov oziroma naptav*'iskanju čim racio-naljnejše zaščite, ate lavnih mest1, ter vsestranskim ukrepom,. da se .bodo zašči- » r tna sredstva doslednjo uporabljala. Seveda bo pa morala vloga izobraževanja zaposlenih odigrati veliko vlogo, čo bomo hoteli, da nesreče ne. bodo zopet * porasle* 3. HIGIENSKO TEHNIČNA ZASCITi 'ničnimi pre- — ~—^>TTftedi, na osnovi j katerih je bilo izvršpnih niz raz-1 ličnih varnostnih ukrepov, Seveda f pri tem ne smemo zanematiti' delo I naše komisije za higiensko - teh- j nično varstvo pri delu ter vloge odgovornih oseb / mojstrov, oddel-j kovodij itd./, ki so v večini primerov polagali zaščiti strojev pozornost ter skrbeli, da so se zaščitne naprave vedno uporabljale -------- * • .Velik problem še vedno predstavlja zastarel strojni park, .kjer je ze- lo otežkočeno izvesti sodobne in po predpisih urejene zaščitne na- ' prave, Povdariti pa moramo, da smo, z dograditvijo nove proizvodne ha-l. le smučarskega obrata nadomestili ; tudi n>.ve stroje, ki so opremljeni s sodobnimi in kvalitetnimi zaščij-tnimi napravami. Enako smo tudi ; izpopolnili strojni park v ostalih' obratih. j A. Zaš č itna ste dstva s Poleg zaščite strojev in naprav jej bilo izvršenih veliko varnostnih I V zašžita-scftclstvh so se Vsako leto vlagala večino večja finančna sredstva. V zadnjih letih smo v,glavnem iskali najbolj primerna zaščitna*sredstva, ki •bi, odgovarjala našim delovnim pogojem-twr tudi 'dosogLi dobre rezultate. Ako danes analiziramo samo.porabijena osebna zaščite 'Sredstva, lahko ugotovimo, da se izda na posameznika v podjetju eca 7.3CL,- din, oziroma če upoštevamo samo obrate cca lo.ooo,- din na posameznika. To je visoko povprečje, seveda pa so se pokazali*tudi določeni rezultati. Ne moremo še ugotavljati, da se zaščitna sredstva doslednjo uporablja predvsem pri brušenju, vendar lahko tovimo, da je'bilo zelo malo poškodb ugo-J zaradi tega, ker ni bilo no razpolago primernih zaščitnih sredstev I največkrat je bil vzrok le neupo- j raba istih« V zadnjih letih je opai-ziti tudi pozitivne rezultate na zmanjšanju poklicnih obolenj, ki I so bila prej pogosto prav zaradi specifičnosti naše proizvodaje0 I Tu je veliko pomagalo doslenja u— j poraba zaščitnih rokavic ter za*- i ščita rok z raznimi kremami0 Z zaščitnimi rokavicami smo imeli vel-dno težkoče, predvsem ker je bil njihov rok trajanja zelo kratek«, I Ta problem se vedno bolj rešuje ; predvsem z dobavo specialnih zc i ščitnih rokavic iz uvoza0 Prepričani smo, da so naše zašči-j tne prchotesne obleke v skladu s potrebami ter, da bomo morali v bodoče gledati da jih še bolj izpopolnimo« Mislimo, da bo ena najvažnejših nalog v prihdonjem letu doslednja uporaba zaščitnih sredstev ter njih izpopolnjevanje p V letu 1961 smo izdali za HTV 4,919.1o5,- din, medtem ko smo v lanskem letu izdali 14,639o0oof-r din in to : A/ za osebno zaščito 3,239«ooo,~>’ b/ za tehnično " 2, loo<,ooo,4 c/ za higienski " 9;.ooo0ooo,"t’ sistematični pregledi oseb, ki dela-i! jo s poliestri ( izdelava plasti- j čnih čolnov) f L i Poleg teh ukrepov je naš obratni | J zdravnik večkrat obiskal podjetje I ter skupaj s službo HTV reševal I konkretne zdravstvene probleme v ! proizvodnji« j.'-'-- I I Kakor vsako leto Sno tudi v letoš-I njem letu poslali 9 zdravstveno in j | socialno šibkejših delavcev na brez-; plačno letovanje po liniji ZZSZ Ra— j I dovljica. > . I -j. . .,■■■■.. | , b/ Bolovanja Problematika visokega porasta bolo' vanj je aktualna že nekaj let, po— I sebho pa v zadnjih letih, ko stalež ! bolnikov kljub vsem ukrepom raste 4 i V podjetju se je število nesreč pri delu v prvem polletju 1962 zmanjšalo za 14o ‘fo napram nesrečam v istem obdobju tr letu 1961, zelo pa je pora- I stel odstotek bolovanj. V prvem polletju 1961 je bil odstotek bolovanj napram izvršenim dninam samo 3,1 $ v prvem polletjul lanskega leta pa je znašal že 7,3 °!o ali 236 % porastka. | Ako analizirano stanje z izgubljenimi ■delovnimi urami, lahko ugotovimo, dal smo v lanskem letu izgubili 87.796 delovnih ur ( brez upoštevanja ne_ zgod in porodniških dopustov), medtem ko smo v letu 1961 izgubili zaracl-da bolovanj 53.41o delovnih ur. To stanje pomeni, da je odstotek bolo- i vanj porastel napram lanskemu letu 39,2 fo. Za tako visok porast bolovanj v lanskem letu je edina olajševalna okol— nost gripa, ki jo razsajala v spo— mladanskih mesecih, vendar ne bi smelo biti tako odstopanje, Nikako se ne moremo sprijazniti, da orgomna finančna sredstva, ki jih vladamo v zboljšanje delovnih pogojev zaposlenih niso ak da načrtno izkoriščajo socialni zavarovanje in skupnost, vendar smo potem morali vložiti tudi veliko truda. Smatramo, da bo tu treba storiti odločnejšo korake, posebno ker je v veljavi že novi zakon o socialnem zavarovanju« Poročilo bi lahko dokumentirali z na-slenjo dokumentacijo: v ■ . ^ Število izgubljenih delovnih ur zaradi foolovanj v letu 1962 ** 87.796 ur Število izgubljenih delovnih ur zarcv-di nesreč pri delu v letu 1962' 4.24o ur Skupno število izgubljenih dni zaradi bolovanj in nesreč pri delu 92.036 ur. Zaradi bolovanj (brez upoštevanja nesreč pri delu in porodniških dopustov) je boloval- povprečno vsak zaposleni 154 delovnih ur ali 19,2 dni. Skupno torej odpade zaradi bolovanj in nesreč pri delu na vsakega zaposlenega 163,3 delovnih ur ali 2o,4 del. dni. V letu 1962 jc bilo opravljenih l,o86.47o delovnih ur, zaradi bolovanj in nezgod pa smo izgubili 92.o36 delavnih ur kar znašq. 8,47/6 na vse Opravljene delovne ure v podjetju. Vrednost ene opravljene delovne ure v letu 1962 je bila cca 82o,- 87.796 delov.ur izgub.zaradi bolovanj x 820 = 17,992.720,- Vrednost ene opravljene uro v letu 1962 je bila vca 82o,~ 4.2o delov, ur izgub.zaradi noe-rečj i)ri delu x 82o,- = 3,475.800,- V letu 1962 srno torej :*.tnhili : a/ zaradi bolovanj 71,992.72o,— b/ zaradi nezgod 3,476*800,- 8 K U P A J : 75,469.520,- Pred leti smo ustanovili ni ' sindikatu vzajemno samopomoč « Iz-| delan je bil poslovnik, izvoljen odbor in delo je steklo« Mnogo članov kolektiva je že v raznih težavah poseglo po njej0 Marsikateremu je bilo pomagano pri njegovih trenutnih finančnih težavah. Na sploh : Samopomoč se je dobro obnesla« Z leti obstoja pa je vsa zadeva malce zbledela. Vsaj tako smo zvedeli od blagajnika in knjigovodja, ki zadevo držita še kolikor toliko v rokah# Za uslugo jih je marsikdo že ozmerjal in celo obsojalo Sprašujemo se, kje je odbor samopomoči ? Kje je aktivnost za razšeritev taf ko pomembne humane dejavnosti ? Splačalo bi se po sindikalni liniji zopet podvzeti ukrepe, da se Vrnjenih posojili/ 381.860,- ■ > * ! samopomoč zopet postavi na noge. Se nekaj podatkov iz poslovanja 1962 : Prometa ; 465,000,- din Izdanih posojil: 409*800,- din Čw primerjamo prodajo telovadnega orodja več let nazaj ugotavljamo iz leta v leto sorazmerno večjo realizacijo, izjemno v preteklem letu, ker je zaradi stagnacije prodaja v drugem kvartalu padla na minimum, Ta vsakoletni porast se cclraža predvsem pri opremi vedno modernejših telovadnih dvoranah, trenutno jih opremljamo 22, kakor tudi pri večjih dotacijah za šport* Prikaz gibanja prodaje v primerjavi prvega tromesečja preteklega leta z letošnjem, prikazuje le 14 % večjo realizacijo, odnosno v številkah s leto 1962 leto 1963 januar 7,832,232,- 6,649.632,- gebruar 3,351«39o,-- 6,111.446,- marec 7-353.838,- 8,468„685,- Skupno din , 18,542.460, 21,229cn'63,- v> dočim beležimo na račun neizdelanih planiranih količin za prvi kvartal doma, kot tudi v kooperaciji izpad nad lo milijonov in to: pri telovadnih kozah, deskah odskočnih z vzmetjo, blazinah iz kravine Telovadnih obročih, švedskih ribstolih in plezalnih drogovih 5 m;, PRIKAZ POVEČANJA PRODAJE I„ KVARTAL 19 6 2 - 19 6 3 Tek. št. NAZIV ARTIKLA EM P r od 1„ kvarta a n o 62, I. kvart, 63 1. Bradlja olimpijska kom 7 22 2. Bralja šolska n 9 13 3. Bradlja nizka n 6 9 4. Konj telovadni n 11 19 5. Koza telovadna ti 19 4o 6. Omara švedska n 15 54 7. Deska odskočna z vzmetjo n 13 28 8. Deska odskočna navadna it 19 41 9. Gred visoka ti 17 37 lo« Klop švedska n 22 67 11. Gred nizka n 14 39 12. Blazina iz kravine ii 82 139 13. 12 Blazina iz jadrovine ii 12 38 14. Telovadni obroči ko m 775 looo 15. Švedske lestve !! 5 9 16. Ribstol švedski H 93 151 17. Krogi amerikanski n 19 35 18. Drogovi telovadni ii 22 27 19. Plezalna vrv 5 n ti 44 64 2o. Plezalni drog 5 m n 35 42 Iz .prednjega jo razvidno, da se je prodaja nekaterih artiklov izvi— šala tudi za 200 c/o pri čemer se nehote pojavlja bojazenr da proizvodi* nja, ki je močno zasedena z izvoznimi artikli, kot tudi kooperanti, ne bodo kos potrebam domačega tržišča- Obsežni program novogradenj nam tudi v bodoče odpira lepo perspektivo pri opremi telovadnic in lahko pričakujemo temu primerno večje povpraševanje0 Enak problem se pojavlja tudi pri izdelavi gasilskih lestev0 Vprašamo se kakšna bo proizvodnja v bodoče pri čemer ne smemo pozabiti na bližajočo se zimsko sezonoj t„j0 izdelavo smuči o KLjub temu, da smo uspeli na tem področju obdržati primat po vsej državi, se v takih trenutkih- ko ne moremo pravočasno in v določenih ro kih zadovoljiti naše kupce, prav rada vsiljuje konkurenca, ki išče razne oblike, da bi uspevala vsaj na svojem področju,, . • S sistematičnim delom in s stalno povezavo komerciale s proizvodnjo, je nujno treba sproti odstranjevati nastale probleme in t.o v vsakem pogledu v korist naših odjemalcev« Arh Silva I i O PROBLEMU HiuIZVoDNJE I.N VLoGI TEHNIČNE INTiiLEOHNCE V PODJETJU Osnovna organizacija ZK v podjetju v zadnjem obdobju obravnava na, ; svojih sestankih veliko o notranji problematiki, to je predvsem o j reševanju problemov proizvodnje in vlogi naše tehnične intelegence j. pri reševanju teh problemov# Prav | zadDji redni sestanki osnovne or- ’ ganizacije so pokazali, da obsta— j ja niz problemov, do katerih bomo morali polagati veliko več yo«j zornosti ter aerzeti odločnejša iti enotnejša stališča. Opaža se, da se o posameznih problemih v po—' djetju razpravlja preveč ozko, o- | ziroma ugotavlja se, da bi se pri reševanju notranje problematike | v podjetju moralo razpravljati v širši obliki in k reševanju pri- ; tegniti večje število tehnične in-telegence, seveda pa ne bi smeli pri' tem pozabiti na naš kader v neposrednji proizvodnji ( mojstri,: oddelkovodji)» Večkrat na sestankih ugotavljamo, da konkretno ni tesnega sodelovanja med tehničnim vodstvom in proizvodnjo. Vzrokovv| zakaj ni sodelovanja je več, vendar pa bi pri sodelovanju vseh naših tehničnih kadrov in z enot- i nim nastopanjem te pomanklj ivosti . v mnogem efektivnejše odpravljali. Vsi ti podatki n&ra govorijo,' da inano;. trenutno dovolj ‘kadra*, ki lahko v večjem merilu pozitivno vpliva na modernizacijo.proizvodnje in k dvigu produktivnosti« K znanstveni raziskovalnemu delu pa'bo Vsekakor dal prispevek ustanovljeni Institut v podjetju, ki ima nalogo osvojiti nove proizvode, da bomo lahko sli vzporedno z razvojem te panoge na mednarodnem tržišču« • 1 Zadnji sklop Osnovno organizacije, da se prične v okviru BIT—a z organiziranimi predavanju un posvetovanji o vs6h aktualnih problemih v jjo-djetju, predvsem problematika v proizvodnji, bo vsekakor važen prispevek k še večjim uspehom našega podjetja doma in v svetu«. Posebno če bodo ta posvetovanja zajela čim širši krog ljudi, ki direktno ali indirektno sodelujejo pri reševanju problematike v proizvodnji. Zajc Dojan iMNmU V podjetju je trenutno zaposlenih okoli 2o inžinirjev in tehnikov, v letošnjem letu pa nam bo dala Tehnična srednja šola na Bledu zopet nov kader, tako'da se bo število inžinirjev in tehnikov dvignilo v podjetju na približno 30 ali 6 % na povprečno število zaposlenih v podjetju. n A j,Ob smrti PERKO VALENTINA - vratarja |upokojenca se iz tega mesta zu~ ; lival jujerfio : - upravi in sindikatu podjetja j- tovarniškim gasilcem in vratarjem <— vsem članom kolektiva Za izrečeno sožalje, venco in izkazano pozornost, predvsem na pogrebu. Perko - Knafelj-evi v. F. j STANJE DELOVNE SILE V ZAČETKU MESECA MARCA : V rednem delovnetii razmerju moških i žensk: Skupaj: 262 226 488 V začasnem delovnem razmerju; moških s 2 . . vajenci : žensk 2 v, . . . moški : 4 Skupaj : 4 STANJE DELOVNE SILE NA KONCU MARCA V rodnem delovnem razmerju : moških: 252 žensk : 227 Skupaj s 479 V začasnem delovnem razmerju Moških : 2 žemsk : 2 vajenci : Skupaj : 4 moški : 4 TI SLEDEČI DELAVCI : 1. Justin ERANC — mizar KV, 20 GUTERMAN STJEPAN - delavec NK, 3. ROBIČ TEREZIJA - uslužbenka SS, 4. AMBROŽIČ ALOJZ — mizar KV, 5o GAŠPERIN ANTONIJA -delavka NK, 6. GRČAR HELENA - delavka 71 OVSEN3K OLGA - delavka NK, 8; BALOH SONJA - delavka NK, 9. PETERMAN PAVEL - kolar KV, 10. KOROŠEC STANISLAV - delavec NK, 11. SMODIŠ MIRO - mizar KV VSEM NOVO SPREJETIM DELAVCEM ŽELIMO MNOGO USPEILi PRI DELU l V MESECU MARCU SO ZAPUSTILI PODJETJE 10 BAN BOŽO - po sporazumu 2. BULOVEC ERIKA - po sporazumu 3 o ZUPAN JANEZ - v poskusnem roku 4» SODJA iiARIJA - po sporazumu 5. PETRIČ MIRA - po sporazumu h, BENEDIČIČ JOŽE - v JLA, 7; MRAK FR/iNC - v JLA 8« PIRKMAIER ANDREJ - v JLA, 9; TOt/iŠIČ JANKO - v JLA lo c VOVK JANKO - v JLA, 11„ ŠLIBAR AVGUST - v JLA, 12. ŽILIH JANEZ - v JLA 13; HRIBAR JANEZ - v. JLA, 14«, POLENČIČ VINKO - v JLA, 15 o JELENC PETER - v JLA, 16* PETERNELJ JANEZ - V JLA, 17.BEŠEIER JOŽE — v JLA, 18J ŠTULAR IVAN - v JLA, 1$„ BIZJAK FRANC - po sporazumu radi upokojitve POROČILA SE JE TOV. I S.KR A Mira - V MESECU MARCU SO BILI NA NOVO SPREJE-i del^vka v lesnBra obfatu« ČESTITAMO IN JI ŽELIMO MNOGO SREČE IN Z.JX)VOLJSTVA v/Zakonskem stanu i rojstva PLEVNIK LJUBA ^deklicc W/. ZARADI IZREDNE ZANIMIVOSTI GORNJEGA .ČLJtfAA NI) BO' ODVEČ , DA SE... OB TEM ZAMISLIMd ......................... ' . ... ' " ’ 1 Kakor .£e precej drugih športnih , ne zgodi ničesar, da bi ta športna zvrst! panog- ponekod'bolj ali matij-ne j ne tonila čedalje bolj v pravo farso v 1 more ) in morda tudi no mara) s ; očeh tistih, ki so. se ji zapisali kot samim amaterskim elanom dohajati ; idealisti in pravi športniki. I. vrhunski! tako je tnega smu-valnega ka opazno za Z.j carskega tekmoj-nemu lažinraateriznu so storili največjo dra skoraj ne- ; usluga..m^ogi..tov;irnarji in izdelovalci jadral v .. 1 smuči, ki so vrsto slovitih mož med novih časov, tudi del eli-j Temu vsako leto širšemu in manj prikira-I I vi«i nnft.1t * • n.l pski ni smučarji pridobili kot 'reklamne i kioske oziroma leteče reklamne, table za j , svoje izdel-ka« To uslugo seveda bogato | : nagrajujejo in nekateri so -šli pri'tem j- celo tako daleč, da izplačujejo svojim i "• stalnim roklarnantom redne letne dohodke, i ki dosegajo ( baje ) bajne zneske. Pravij vij o,da takle .vrhunski amater naj nove j- J ; šega kova, ki 50 lahko - če ga ni ope- i harila kakšna, izredna smola - redoma uvršča na kakšno izmed prvih desetih mest .1' I pri najbolj iminitnih nastopih križem . 1 . peščice pceebej nadarjenih alp- ;■ po Ebropi? lahko zasluži pri svojem deIon skih smučarjev z najbolj značil- dajalcu tudi do 36 tisoč DM letno. Poleti' nim zastopnikom Avstrijcem Sailet, je morebiti colo zaradi lepšega tudi'ra- 1 jem, ki si je s športnimi lovori ; hlo zaposlen, na jesen pa 'oprta smuči . 1 odprla sijajno.živijensko karie- ] ( na katerih jo nič kolikokrat dovolj 1 , , ro pri filmu in na odru, niti o- j kričeče'‘naslikana, kdo jih izdeluje) in 1 nih drugih, ki so se onkraj At- ; se nato z njimi sprehaja od prizorišča | lantika zapisali v tako imenova- I do prizorišča ter nabira športno bilan- | ni smtičnvski cirkus, katerim po pavočilu in željah kažejo svoje veščine na snegu, marveč preosta-j imenitnejši amaterski parali v olimpij- i vode. Ne mislimo pri tem’ tiste co, in se n to z njimi sprehaja nih r pravilih- tudi še pravico, da bo na naj-! skem okolju prihodnje leto v Innsbrucku startal na enem prestižih mest, ker je le mojstre na smučeh, ki se vsa' ko setzono prevažajo od tekme do tekme in pobirajo športno slavo j pač favorit. in čast. prav tako 'za. debele de- : narje. Čeprav je vse to dobro z- I Smučarske organizacije z vrhavnim fo-nano ne samo vsem, ki jih hodijo | rumom v tej zimskošportni panogi si občudovat, ampak tudi vrhovnim : kljub zavesti, da gre ta. razvoj krivo športnim ustanovam, ki dajejo tem pot, ne vedo prav pomagati« Tovarne smuči prireditvam ves športni sijaj,se i - zlasti v A striji - so se že tako usiArale z materialnimi vjblivi med elito teh tekmovalcev, da bi bila taka operacija predvsem zanje preveč boleča. Tehnični strokovn j alti se kratko malo izgovarjajo, da svO' jim ljudem še zdaleč ne merejo naročati, s kakšnimi smučini naj tekmujejo. Izdelovalci so porabili to slabost in vskočili najprej z darili v naravi, brž nato pa so jim dodali še lepe nagrade za tiste, radi kupčij sitih interesov,, 0 stvari so ki so jih znali zasta\iti tako, da je šlo obenem s človekom od ust do ust tudi ime rekvizita, ki ga je uporabljal. Poznavalci so trdno prepričani, da se ta investicija tovarnarjem bogato obrestuje, ker bi jo bili sicer že zdavnaj ustavili. Saj so trgovci in ne športniki ! Vpliv poslovnega sveta na športno smučanje je že tako močan, da so se začeli zastopniki posameznih' tvrdk.s športnimi artikli vrivati celo med razne odbore pri prirediteljih, da bi tudi po tej poti stof-rili kaj več za boljšo prodajo svof-jih izdelkov. Letos so v Franciji že pojavili neki avstrijski zastopniki te vrste, ki so jih potem javno krcali, toda vse je ostalo pri starem. Najbolj vneti zagovorni ki čistega smučarskega športa sa—| mo govorijo, da se jo treba vrniti nazaj k pravemu iimaterstvu, ne pa na pritisk nekaterih podjetnih fa-!.rikantov tiščati v neko vrhunsko formo, ki je že blizu akrobatike, in ji lahko streže samo na denar pohlepen smučar, mora pa za dosego ustrezne forme in kondicije delati leto in ,,an. Torej poklicni smučar z vsem ugodjem in.najboljšimi pogoji, da to zmore. R^sni opazovalci sodijo, da bi se dalo morda temu zlu za pravo silo odpomoči z normiranjem smučarskih rekvizitov, kakor je to urejeno v drugih športnih panogah. Strokovnjaki gledajo na to pobudo s precejšnjo skepso, ker imajo smučar ji. glede trdote, kakovosti in gradiva smučk povsem individualne želje. Vsekakor x>a bi bilo prav,, da bi FIS udarila po reklamnih objavah vsaj na obeh reprezantančnih prireditvah, na svetovnem prvenstvu in olimpiadi ter na njih prepovedala vsako uporabo smuči z oznako izdelovalcac Tako bi bi- li vsaj ti prireditvi neprizadeti za- se že začeli pogovarjati, po vseh priliki pa se bodo težko urdinili za kaj primernega, kajti umik industrije s smučarskih terenov bi prinesel' hkrati ogromenpadec za deset let ali še več nazaj, česer pa tudi FIS no more opravičiti pred nikomer« Tovarnarji so pač močni ( brez vsakega treninga ! ) dobro pa se zavedajo tudi, da imajo mnogo najboljših smučarjev na svoji strani« • m o o a Hi Kitajska ima 650 milijonov prebivalcev kar pomeni, da ima Kitajska 22 % vseh ljudi na svetu« letni prirastek znaša 2 % ali 13 milijonov, Sano ena petina Kitajcev je starejša ftot 45 leto ® Podatki OZN o svetovnem prebivalstvu po barvah poltis 930 milijonov belih, 93o milijonov rdečih in rjavih ter 24o milijonov črnih ljudi. O Sadež, ki dozori šele v lo letih, zraste na palmovcu, ki uspeva na otočju Seychellest To je največji sadež na svetu, saj mori v obsegu malone meter, v dolžino pa kakih 60 centimetrov„ Dozorjeni sadež utegne tehtati okrog 25 kg. R-e k Najprej citat francosko modno kreatorke Maggy Rouff Moški jo pri modi konservativen« Da— našnj i ne zaupa včerajšnjo objokuje in zadnjo ljubi šele takrat, ko je postala že predzadnja. Preteklosti je hvale že žen, sedanjost kritizira in prihodnjost gleda postrani. Prepričan je, da je vsaka nova moda smešna, sovraži spremembe in zagovarja stare dobre navade. Če bi šlo po njegovem, bi bili verjetno še vodno pri živalskih kožah in figovih listih .... " Bo kar držalo. Kadar gre za modo, so moški konservativni. Vendar bi je brez njih morda sploh ne bilo. Moda pa živi .... velikokrat njim nakljub, vedno pa tudi zavoljo njih. Tudi moški so seve-; tla radi lepi,čeprav nimajo radi krojača in se izogibajo trgovin s tekstilom, kjer se zavije prodajalec v blago kot antični traged v nagubano togo. Kar pa vrst1 je ideal Mister Universum z naoljeno atletsko mišičasto postavo in zadržanim dihom, kakr.sen straši v stotih izdajah pd Ažurne o-bale pa'do Bačvic. Prav čudno je da navadno ženo niso navdušene nad takimi neineadertalci in jim e vedno bolj ugajajo skrbno oblečeni žje, ki se lahko pohvalijo š parnetno | glavo in drugimi lastnostmi, ki iaa- o malo opraviti s širokimi rameni. Za prvo pomoč pri skrbni obleki najprej nekaj zapovedi ! 1. Perilo naj bo vedno bolo« 2. Kravata mora brez grajo harmo— nirati z obleko. 3. Črte, pike in karo sodijo le k enobarvni obleki. 4. K vzorčasti obleki nosite enobarvne srajce in enob''.rvne kravate. 5. Bela srajca je vendo elegantna, vedno primerna in pristoji povsod. 6. Nogavice morajo biti z obleko barvno zglašone in diskretne, 7. Isto velja za klobuk in rokavice. 8. Rjava obleka ni za svečane priložnosti po peti ari. Zato pa je siva, razen za res svečane prireditve vedno primerna. 0 modnih spromembtih o moški modi, ne bom govorila, pač pa o'Ahilovi peti moškega okusa« Saj veste, kako se velikokrat oblačijo : črtasta srajca, pikčasta kravata in karirasta obleka. Ali pa vsaj: zelena kravata k modri srajci in rjavi obleki. Pa tudi: k športni obleki srebrno siva kravata in k svečano temni obleki oranžno-rujavi čevlji, ki so že nekaj let značilna ".jugoslovanska:' moda"• Pa .še nekaj nasvetov, ki vam bodo prišli prav. Izpdd rokava suknjiča naj gloda na svetlo 1,5 - 2 cm srajčne manšeti. Ovratnik srajce mora biti vedno višji od ovratnika suknjiča. Eleganten moški ne nosi kravate, ki ima pod ovratnikom elastiko. Prav tako niso elegantni beli ali zelo svetli čevlji, tudi poleti ne. Sandale nosi moški samo na počitnicah, nikakor ne v mostu. Nylon prozorna srajca ja tabu. Moški klobuk mora biti vsaj za las potisnjen s stroge horizontale, nikakor pa ne " na korajžo” prav veselo postrani, Z modnimi dodatki, s čutom za prave barve in z dobro moško voljo boste ustvarili videz elegantnega moža. E K A ELAN je imel pred leti svojo kom-pletno camping opremo, toda se jo jo moral radi finančne krize odreči. Zelja po bivanju in počitku ob morju je prav hitro realizirala zamisel zgradbe in postavitve nekaj novih montažnih hišic v Selcah, kajti člani kolektiva,ki so 3e privadili morja, ki so spoznali njegov izredni vpliv za zdravje in rekreacijo delovnega človeka bi se le težko sprijaznili z mislijo, da. nimajo več možno- sti preživeti svoj dopust ob morju. In tako služijo že 4 leta te 4 hišice pa čeprav le zasilno opremljene, popa lnoma svojemu namenu. '4 < V enajsti številki " Smučine" sem lani dal nekaj sugestij za izboljšanje obstoječega stanja in uverjen, da bodo moji predlogi padli na plodna tla čitam v članku tov. Doberleta o campingu 1962 mad drugimi, da z ozirom na potrebno obnovo hišic v Selcah obstoja možnost opustitve campinga. Pri znam, da me jo že sama misel na to močno iznenadila* Vom, da brez dotacij naš camping nikdar ne bo mogel obstojati, tavnotako pa sem tudi prepričan, da so nobeden drug sam ne vzdržuje. Tu je poklican v prvi vrsti sindikat^ kateremu prispevajo člani letno pomembna denarna sredstva, zatem pa tudi Uprava oz. Delavski svet podjetja, da omogočita delovnemu kolektivu cenen j in dostojno bivanje ob morju. Kaj slaba rešitev bi bila, če bi si morali člani in njihovi svojci iskati streho v tujih počitniških domovih in campingih, kjer bi morda dobili mesto v pred - tli posezoni, prav gotovo pa le redki v glavni sezoni. Za bivanje v hotelih naših obmorskih letovišč pa smo, žal, zaenkrat še vii prešibki. Zato mislim, da upravičeno v imenu vseh zainteresiranih apeliram na one, ki odločajo o tem, ali bo camping o— stal ali ne, da uvidijo potrebo po njem in nam ga, kakor vsa lota doslej, pa čeprav ne bi imel možnosti življenja na osnaivi samostojnega gospodarskega računa, tudi letos nudijo v uporabo. Za dvig odstotka^ zasedenosti, oziroma izkoriščenosti razpolož ljivih mest v zadnjih letih zgovorno priča, da nam je camping in to " naš camping " res potreben , It - r AVTORJA RUBRIKE M G tov. R - r , Id JE EDEN NAJBOLJ VESINIH SoDELulVCEV, PROSIMO ZA OPROSTITEV, KER- NJEGOV HlISiEVEK V ZADNJI ŠTEVILKI NI IZŠEL. Z ISTO PROŠNJO SE OBRAČAMO NA BRULCE, KER VEI.iO DA STE TO T.USJJ PuGREElLI. VZROK; TEHNIČNA NEPREDVIDENA NAPA&U > Zato vam šele danes posredujemo zamujeno s ( opr .Urednik ) Kapitan nekega tovornega parnika, je nekoč zabeležil v ladijski dnevnik: ICrmar je bil danes pijan. ICo^je drugi dan krmar streznil in zmedel za to beležko, je slabe voljo in užaljen prosil kapitana naj vpis prečrta, kajti še. nikdar preje ni bil pijan in trdno mu obljubi, da tudi nikdar več ne bo. Kapitan mu le kratko odgovori V ta dnevnik pišemo samo čisto resnico." Ko _ jc prihdonji teden vodil brodarski dnevnik krmar, je že prvi dan vanj zapisal : Kapitan je bil danes, trezen." Morda se bo kdo od bralcev vprašal, zakaj sem v naši rubriki kot uvod napisal to luštno anekdoto, saj vnndai. nima prav nič skupnega z M G . Drži, toda mnenja sem, da dobra smeenica ali -uiekdota pozitivno vpliva na razpoloženje in vsakdo mi bo priznal, da je dobra volja pri reševanju raznih nalog in problemov vsekakor važna, če že ne sploh neobhodno potrebna« Današnje nalogo so_vse v znamenju številk - torej računarji na plan : 1. Tiskarski” škrat je pomeša lv stavnici ( kakor včasih tudi pri nas ) številko nekega računa in izšel je sledeči napačni račun : 2 x 50 = 16 P Eiagajte popraviti napako in premenjajte številke tako, da bo račun zopet točen. 2. Sledeči kvadrat razdeli s premico tako, da bo v^ota številk v obeh dobljenih delih enaka ! 3. Vsak kvadrat predstavlja številko, enake črke v kvadratih pomenijo iste številke. S poskušanjem, premislekom in preudarkom boste dobi- li številke, katere vstavite mesto črk tako, da se bodo vodoravni in navpični seštevki ujemali. A c 1 0 E. * t F F A C £ & Ir 1 G — S 9 20 NADALJEVANJE na str. ~J N£NCINGGR OTO TEDEN SMTCiiRSKJH POLETOV V PLANICI Od 22 do 24 marca je bila v Planici velika, smučarska prireditev " Planica 63 ", Ob zaključku te prireditve lahko u~ gotovino, da so naši skakalci popolnoma zatajili« le bom našteval frzrokov zato, toda dejstvo je, da za tako prireditev nimamo sposobnih skakalcdv. Za časa Polda, Finžgarja, Klunčni- 11 ka je bila razlika 'od njih do inozemcev le' par metrov, danes pa celo več kot 50 metrov. S tem mislim, da som povedal dovolj« Končni vrstni red po vseh skokih je naslednji : 1) Bokcloh (NDR) 2) Klemen (NDR) 3) Kiirth (NDR), 4/ Recknagel (NDR), 5) Brondzaeg (Nor.), 6) Przybyla (P),7) Paljčevski (SZ) 8) Thoma ( Z,Nem*),9) Happle (Z.Nem.) lo Peter Lesser (NDR). Naši so 3e uvrstili takole: 21 Pečar, 23 Zajc, 25 trženj 3o Jemc, 34 Nahtigal, 35 Giaco’ meli, 36 Oman ih 37 Rogelj. D1ŽAVN0 PRVENSTVO V ALPSKIH DISCIPLINAH NA ŠAR PIANINI Ze prvi dan tega^tekmovanja je prinesel presenečenje, v smuku sta se prvo mesto delila Lakota in Detiček, V slalomu-pa je Lakota po—i novno dokazalj da v tej disciplini ni—^ ma tekmeca, saj je zmagal z prednostjo petih sekund, V veleslalomu je zopet Detiček vozil izredno in tudi premočno zmagal, ... Smuk s 1-2 Lakoto-Dotiček, 3, Šumi, Slalom« 1 Lakora, 2 Čop, / Detiček, Veleslalomi 1 Deti^eR’ ,' 2 Šumi in 3 Lakota, Kombinacija: 1 Detiček. 2 Lakota , 3 Šumi, Pri članicah je bil vrstni rod naslednji: Smuk: 1 ICLofutar, 2 Rutar, 3 Fanedel, Slalom: 1 Fanedel, 2 Rutar in 3 Xlo-futar. Veleslalom » 1 Fanddol, 2 Ankele in 3 ICLofutar, ICombinacija » 1 Fanedel, 2 ICLofutar, 3 Rutar* ♦ SVETOVNO PRVENSTVO V HOIGJU NA IEBU V STOCKHOLMU : Končano je to zanimivo tekmovanje enaindvajsetih državnih reprezentanc. Za osvojitev prvega mesta so bili štirje kandidati in do izida zadnje tekme ni bilo mogoče napovedati zmago-govalca, " Štirje veliki. 11 ako jih tako imenujemo to so : Sovjetska zveza^ Kanada, Čehoslovaška in Švedska so med seboj pripravili več presenečenj. Končni vrstni red je’ naslednji : 1 Sovjetska zveza, 2'Švedska, 3 Čehoslovaška in 4 Kanada, Naša reprezentanca je zasedla odlično le mesto, kar je vsekakor velik uspeh za naš hokej. hrr/. POVRATNA NUGOi-ET^A TEKMA ZA POKAL NARODOV V BRUSLJU V fovratni tekmi j ti 'naša nogometna reprezentanca premagala Be Izbiješ iz rezultatom 1 : 0. Ker je v prvi tekmi v Beogradu'tudi zmagala J iigbslavija z 3 : 2. so je naša reprezentanca uvrstila t osmino finala, kjer bo igrala z Švedsko. .v ; .. ■***• PRAVILNA REŠITEV KRIŽANKE IZ HiEJŠNJE ŠTEVILKE Skorbut —■ Ssfist - ko, - Tara — Eter - ara - Salamon — Le — Lava - Norik - Kis - Anion -Nen Urok - grič - harpuna -ftentnik-Real - Oboa-- nat - stika -Jen— ocnik- itak - an -priučen - Ilo— * I : • , k - Ural — epos - in — istina - rt I !• . . , kaverna. ‘ * i IZŽREBANA STA BILA C ' 1. nagrada : BRC AR BOŽA 2.nagrada KOSEL ANTON ml. E^ROllSKI iSAMPIONAT' V ORODNI TELO- , j VABBI V BEOGRADU ---------------- Priprave"za te veliko prireditev j se bližajo koncu. Predsedriik“re— I publike Josip Broz - Tito je spre— j jel prošnjo Organizacijskega ko- j *rqiti?j • •• j : j - ; ; . : ... Anite ta v ameriški federativni dtžavi Severna Karolina je pokazala, da ima več dru^Lij televi-zijSid. sprejemnik kot pa stranišče in tekočo vodo, "" v '• ■; . r 'M? ' Do set/ str okpvn j aksv j e' Izračunar-lo za-s4atistika OZN,, dfe j6_ zdaj zaposlenih v tovarnah orožja po svetu več kot 50 miljtjphov ljudi, —j-«.«*-*1 • •'VT ; • $ - 'V.,; Ženske velikakne sp,redkejše ko* moški ve 1 ilto ril. Naj ve č ja ženska je bila Nemka Iviariaruja Whede, ki se je rodila lote,1866, visoka 1 • >! je bila 255 cm. j J t ' , . w '■ / 'v NAGRADNA KRIŽANKA. VODORAVNO j I. Zaščitnik lovcev, ki je baje bil ustanovitelj babilonskega kraljestva, 6» ošabni, le - dr ag kamen, II. vrsta uganke} 13„zabavišče, 14„ zalet, polet, elan, 15. dve črki iz kratice za našo politično organ0 16. osebni zaiimek, 17 klanje, 18c. oblika pomožnega glagola, 19. zli duh, 2o,. pluta, 21. iz soli, 22. kamen, ki ga uporabljajo v zdravilstvu, tidi barvilo za obraz, 23„ navihanec, nagajivec, 24r. postopanje, pohajanje, 25.velikih oči, 26. rudniški delavec, 28. siv, 29 „ o-brtnik, 3o. star naziv za alkohol-110 L';ijačo, 31. začetnici slovenskega pesnika in prevajalca, ki je bil iskren prijatelj Frana Levstika, 32. vrsta blaga, 33. kratica za veliko državo, 34. gorata pokrajina v Aziji, 35. mesna začimba, 36, strah pred nastopom, 37n prebivalci severa. NAVPIČNO: 1» indijski knez, silen bogataš, 2. vas pod Kamnikom, 3. vprašalni— ca, 4. skrajni del kopnega,ki sega v morje, 5. atenski postavodtv-jalec, ki je slovel po svoji strogosti, 6r majhen starogrški denar tudi prispevki, 7. pripadnik izumr«* lega mongolskega plemena, 8, del kolesa, 9. kazalo, morilo, 12omoško ime j 14, zimski pojav, 15»povest v slikali, 17» prenapetež, gorečnež, 18« te žito dihajoč, 19. enota tuje denarne veljave, 2o. bolezen, 21. majhna ribiška potrebščina, 22» gospodinjska potrebščina, 23. fosforjeva spojina, 24. vas v okolici Celja, 26„ polotok v severni Evropi, 27. načrti, 29. snežna gmota, '3o» števi- lo, 32„ znam, 33. švicarski konton, 34. nikalnica, 35.' dva predloga« 1 SestavilsPotočnik Metod RADOVLJICA SPORED OD 16.4.- 20.5. 16. - 17. IV. 63. Francoski špijosnki film " NOČ VOHUNfOV " 18. —21. IV. 63. Ameriški barvni cinemascope film " VRNITEV V MESTECE PEYT0N " 19. - 21. IV. 63. Sovjetski film " LEGENDA 0 NEL..ENOVANEM » 23. - 24. IV. 63. Ameriški film " RAZBESNELO MORJE " 25. - 28.IV. 63. Francoski barvni CS film " SALAMJ30 " 25. — 28. IV. 63. Jugoslovanski film " SAŠA " 3o. - 1. V. 63. Jugoslovanski film " ZGODNJu JESEN " 2. - 5Ji V. 63. Ameriški film - drama " S.J3INA " 3. - 6. V. 63. Angleški pustovlovski film " ZALIV TIHOTAPCEV '/ ?. —8«. V. 63. Egiptovski film -drama " NEPOZNANA ŽENA " 9, ~ 12» V. 63. Italijanski zgodovinski spektakl CS film " RIMSKA SUŽNJA " lo. — V. 63. Jugoslovanski film NEVARNA POT " 14. - 15. V. 63. Sovjetski film 11 OTAROVA VDOVICA " 16» — 2o» V. 63. Ameriški barvni CS film " DOM NA GRIČU " Ne brusi pri nezaščitenih brusilnih strojih! Tudi najmanjša okvara na stroju lahko povzroči obratno nezgodo! Spolzka tla in nered povzročita nevarne padce! Ali si se prepričal, če so pogonska zobata kolesa dovolj zavarovana! Krožna žaga brez cepilnega klina je za posluževavce nevarna! V lakirnici je zrak nasičen s topili, zato je nevarnost požara velika! Javi takoj elektro-oddelku vsako najmanjšo poškodbo na napeljavi, varovavkah, stikalih itd. Roka je nenadomestljiva - zavarujmo jo pri delu! Pri vsaki najmanjši nezgodi poišči prvo pomoč - odprta rana je nevarna Prehodi morajo biti vedno prosti!