GSREDN'A KNJIŽNICA CELJE
\iO p/
c«ff é *
Prodaja kave v pražarni v Žalcu
(za slaščičarno) cena: od 360 do 420 SLT
Žalec,
Šlandrov trg 34a telefon: 063/714-285
Prehodni zbirni center za begunce iz Bosne in Hercegovine v Letušu je še odprt. Ljudje pomagajo, kakor kdo zmore. Kot je povedal vodja centra Janez Meglič, so delovne organizacije, obrtniki, otroci iz šol in drugi prispevali materialna sredstva, denar in drugo v vrednosti 700 tisoč tolarjev. Učenci iz OŠ Polzela so pripravili kar tri akcije, ki jih je vodila Sonja Zajc, mentorica mladih članov rdečega križa. Na sliki: V zadnji akciji so učenci osmih razredov namesto valete in poslovilnih daril prispevali za begunce sadje in drugo.
TONE TAVČAR

Caut
Celje - skladišče D-Per
III 5/1992
5000000233.6
COBISS ®
Leto XIV - številka 6 - junij 1992
Program
TURISTIČNEGA TEDNA Z ŽALSKO NOČJO
Žalec od 20. do 27. junija 1992
20. do 27.
19.	junij ob 17. uri
20.	junij ob 9. uri
ob 20. uri
24.	junij ob 18. uri
25.	junij ob 8. uri ob 19. uri
26.	junij ob 16. uri
27.	junij ob 8.30 ob 9. uri
ob 10. uri ob 11. uri ob 18. uri
ob 18.30 ob 20. uri
Generalni pokrovitelj:
TEDEN UGODNIH NAKUPOV IN SPECIALIZIRANE PONUDBE
(v blagovnicah Nama, Savinjka, Agrina in zasebnih prodajalnah)
FESTIVAL AKUSTIČNE GLASBE (Šlandrov trg v Žalcu)
MEDNARODNI ŽENSKI ROKOMETNI TURNIR
(Hrvatska, Avstrija, Rusija, Slovenija, dvorana športnega centra)
FESTIVAL AKUSTIČNE GLASBE (dvorana Hmezad Žalec)
NOČNI TURNIR V MALEM NOGOMETU (v športnem parku Žalec)
BUDNICA (Šlandrov trg)
POZDRAVLJENA SLOVENIJA
(svečanost ob dnevu osamosvojitve, Šlandrov trg)
TURIZEM V SAVINJSKI DOLINI
(okrogla miza v dvorani gasilskega doma v Žalcu)
BALINARSKI TURNIR
(športni park)
TENIS TURNIR (športni park)
TRIM KOLESARJENJE PROMENADNI KONCERT (v mestnem parku)
KMEČKA OHCET S ŠRANGANJEM (na Šlandrovem trgu)
NASTOP PADALCEV (pri kulturnem domu Žalec) PROMENADNI KONCERT laških godbenikov z mažuretkami DEMONSTRACIJA KARATEJA i park Žalec)
LSKA NOČ (ansambli: Don Mentoni band, Nočna izmena, Irena Vrčkovnik, Veriga, Mix-Max, Hmeljarski kvintet, Čudežna polja) POLNILNICA COCA-COLA ŽALEC
(športni | ŽALSKA
Volilno razpoloženje v občini
Uredništvo Savinjčana je za bralce in bralke pripravilo manjšo terensko anketno raziskavo. Ker se je na objavljene anketne lističe v aprilski in majski številki Savinjčana odzvalo komaj 40 bralk in bralcev, smo v juniju opravili terensko anketo med Savinjčani. Skupaj s slednjimi in prištetimi prispelimi anketnimi lističi po pošti je na anketo odgovorilo 532 anketirancev.
Kot sami lahko ugotovite, bi v danem trenutku Savinjčani v veliki večini volili Drnovškove liberalne demokrate, na drugem mestu so Peterletovi krščanski demokfati in na tretjem mestu Ribičičevi prenovitelji. Neopredeljenih v občini je le 16,35%.
Zlate citre
Sedmo SREČANJE SLOVENSKIH CITRARJEV, ki bo letos v okviru 12. poletnih kulturnih prireditev v Grižah, bo v letnem gledališču v nedeljo, 12. julija 1992, ob 16. uri.
Ker ŽKO Slovenije ni izvedla dogovorjenih področnih srečanj citrarjev, so člani strokovnega sveta za nastop izbrali 20 najuspešnejših citrarjev. Tisti, ki bodo še naknadno želeli nastopiti na prireditvi, bodo morali pokazati svoje znanje pred strokovno komisijo med 14. in 15. uro pred prireditvijo.
Letos bodo pripravili tudi razstavo najstarejših in najnovejših citer, ki jo bodo odprli ob 13. uri v letnem gledališču. Zato vabijo vse, ki hranijo doma to glasbilo, da ga prinesejo na ogled.
Zlata harmonika
V Matkah bo 12. julija pod pokroviteljstvom TKS in domačih gasilcev potekalo izbirno tekmovanje harmonikarjev za ZLATO HARMONIKO LJUBEČNA ’92.
Prireditev bodo popestrili dopoldne ob 9. uri z gasilskim tekmovanjem, ob 14. uri pa se bo pričelo harmonikarsko tekmovanje. Prireditev bo vodil Sašo Hribar.
Vsi, ki želijo tekmovati, se lahko prijavijo do petka, 10. julija, na telefon 723-403 (Leber).
Napovedali stavko
Občinski izvršni svet je na zadnji seji obravnaval težaven položaj mlekarne Celeia in proizvajalcev mleka. Direktor Ervin Janežič je izvršni svet seznanil z gospodarskimi razmerami, predstavniki savinjskih kmetov pa so zagrozili s stavko, če se razmere ne bodo hitro razrešile.
»V sedanjih težkih gospodarskih razmerah, ki izvirajo iz preteklosti, dograjevanje mlekarne z obratnimi sredstvi ima namreč negativne posledice še sedaj, izguba trga in večanje zalog mlečnih izdelkov v zadnjem obdobju, je zašla
mlekarna na rob obstoja, posledice pa že čutijo tudi proizvajalci mleka. Spoštujemo zakon in odkupujemo vse mleko, kar pa ne delajo ostale mlekarne v Sloveniji. Naša mlekarna proizvaja predvsem konzumno mleko, ki je najmanj akumulativno in ima socialni predznak. Tudi zaradi tega in pa težav s hrvaškim trgom bi slovenska vlada in pa občine v celjski regiji morale priskočiti na pomoč, sicer bodo prizadeti delavci mlekarne in več kot pet tisoč proizvajalcev mleka,« je med drugim dejal Ervin Janežič. Marjan Ri-
bič, predsednik kmečke zveze, je člane izvršnega sveta seznanil z namero o zapori magistralne ceste in stavko, s katero bodo opozorili na težave proizvajalcev mleka. Vinko Drča, republiški poslanec, pa je dejal da sedanja vlada nima pravega posluha za reševanje težav slovenskih mlekarn.
Izvršni svet je po razpravi sklenil, da bodo organizirali sestanek s predstavniki IS celjske regije, s stališči pa seznanili slovensko vlado. Sprejeli so tudi informacijo in pobude mlekarne.
jk
Pokal Rusinjam
Za uspešen zaključek letošnje rokometne sezone RK Žalec so pripravili še mednarodni ženski rokometni turnir, kjer so nastopile poleg domače ekipe še ekipa St. Petersburg iz Rusije in ekipa Zamet iz Hrvaške. Pred pričetkom turnirja je na krajši slovesnosti spregovoril župan Milan Dobnik. Turnir je uspel, pokal Savinjske doline je odšel v Rusijo. Rezultati srečanj: St. Petersburg : Zamet 22:22, Žalec : St. Petersburg 24:26, Žalec : Zamet 24:24. Za najboljšo igralko turnirja so trenerji proglasili igralko Žalca Vanjo Dolar. Med odmorom so se srečale pionirke Žalca in Zameta, kjer so bile boljšeŽalčanke z rezultatom 12:10. Da je turnir tako lepo uspel, gre predvsem zahvala rokometnim delavcem RK Žalec in številnim sponzorjem. Na sliki: Z otvoritve turnirja. Več o uspehu žalskega rokometa na športni strani.
TONE TAVČAR
SLOVICA
SLOVICA Slovensko-švicarska konfederacija, zveza prijateljevanja in sodelovanja, je zveza pripadnikov in prijateljev Slovenije in Švice, narodov obeh dežel.
SLOVICA ima namen razvijati prijateljstvo in sodelovanje med ljudmi in institucijami obeh deželna področju družbenega, kulturnega političnega in gospodarskega življenja.
SLOVICA naj bo most povezovanja ljudi različnih dežel ter prispevek h graditvi konfederalne, miroljubne in demokratične Evrope.
Po ustanovnem zboru švicarskega dela SLOVICE - Slovensko-švicarske konfederacije v Zurichu 14. marca 1992 Vas
vabimo
NA USTANOVNI ZBOR SLOVENSKEGA DELA SLOVICE - Slovensko-švicarske konfederacije zveze prijateljevanja in sodelovanja, ki bo v
NEDELJO, 28. JUNIJA 1992, OB 11. URI V KULTURNEM DOMU V ŽALCU
OBČINA ŽALEC
OBČINSKI SEKRETARIAT ZA VARSTVO OKOLJA IN UREJANJE PROSTORA ŽALEC, SAVINJSKE ČETE 5
Na podlagi določb pravilnika o normativih in standardih ter postopku za uveljavljanje pravice do socialnega stanovanja v najem in pravilnika za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem, po sklepu, ki ga je sprejel Izvršni svet Občine Žalec na seji 9. 6. 1992, Občinski sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora v okviru občinskega stanovanjskega programa objavlja
I. JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ
Razpis zajema sedem stanovanj, ki bodo vseljiva do konca leta 1992. Upravičencem se bodo dodelila tudi vsa eventuelno izpraznjena socialna stanovanja in stanovanja splošnega družbenega premoženja, ki niso predvidena za vračilo po zakonu o denacionalizaciji in se bodo izpraznila v teku veljavnosti prednostne iste.
Rok za vlaganje vlog z zahtevanimi prilogami in dokazili je od 1.7. 1992 do 30. 7. 1992.
RAZPISNI POGOJI
Upravičenci za pridobitev socialnih stanovanj so.
-	Občani občine Žalec, ki so državljani Republike Slovenije.
-	Delavci, upokojenci, katerih dohodek na družinskega člana ne presega dohodka, določenega s predpisi s področja socialnega varstva, in sicer:
-	za družine z več družinskimi člani do 50%
neto dohodka v Republiki Sloveniji v preteklem letu na družinskega člana	5.161,00 SLT
-	za samske delavce ali upokojence do 65%
neto dohodka v RS v preteklem letu	6.709,00 SLT
-	za mlade družine (starost zakoncev ne sme presegati 30
let) do 70% neto dohodka v RS v preteklem letu na družinskega člana	7.225,00SLT
Povprečni osebni dohodek v RS je v letu 1991 znašal 10.322,00SLT
-	Državljani, ki niso lastniki počitniške hišice ali stanovanja oz. druge nepremičnine (velja tudi za ožje družinske člane). - Državljani, ki niso lastniki premičnine, ki presega 25% vrednosti primernega stanovanja (vrednost se določi glede na normativ za primerno stanovanje, odvisno od števila družinskih članov - velja tudi za ožje družinske člane).
Prosilci za pridobitev socialnega stanovanja morajo vlogi, ki mora biti pravilno izpolnjena na predpisanem obrazcu (obrazec dobijo na Občinskem sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora, Pečnikova 1 - bivša stanovanjska skupnost) priložiti še naslednja potrdila in dokazila:
-	potrdilo o državljanstvu (izda Občina Žalec)
-	potrdilo o premoženjskem stanju in stalnem bivališču (izda občina Žalec)
Na potrdilu o premoženjskem stanju zabeleži Sekretariat za občo upravo in notranje zadeve - promet tudi morebitno lastništvo avtomobila (potrditi tudi v primeru, ko občan oz. ostali člani družine nevazpolagajo z vozilom)
-	potrdilo o neto osebnih dohodkih za leto 1991 za vse zaposlene družinske člane (obvezno z vsemi dodatki po izdanem obrazcu), za upokojence bomo dobili podatke iz evidence SPIZ Ljubljana, za prejemnike denarne pomoči kot edinega oz. dopolnilnega vira preživljanja izda potrdilo Center za socialno delo Žalec
-	pismeno izjavo prosilca o dohodkih izven delovnega razmerja za vse družinske člane (skupna izjava, ki jo potrdi krajevna skupnost)
-	za vse družinske člane, ki niso zaposleni in so starejši od 15 let in se šolajo, je potrebno predložiti potrdilo o šolanju. Nezaposleni morajo biti prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje kot iskalci zaposlitve (potrdilo izda Zavod za zaposlovanje, ki v primeru nezaposlitve osebe izrecno navede to dejstvo v potrdilo).
-	osebe, ki živijo v izvenzakonski skupnosti, morajo podati izjavo o času trajanja take skupnosti
-	o statusu samohranilke iziroma samohranilca izda potrdilo Center za socialno delo
-	o morebitnem ločenem življenju staršev in mladoletnih otrok izda potrdilo Center za socialno delo (bivanje otrok v rejniških družinah, zavodu, oskrba v tuji družini)
-	trajna obolenja družinskih članov, ki so pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami, prosilec dokazuje z izvidom zdravniške komisije I. stopnje.
Na podlagi vloženih vlog bo upravni organ ugotovil upravičenost, opravil oglede stanovanjskih razmer in sestavil prednostno listo, po kateri se bodo dodeljevala socialna stanovanja.
Podjetja in organizacije, katerih naloga je med drugim tudi sodelovati pri reševanju stanovanjskih problemov svojih delavcev in članov, napotijo vse zainteresirane, da se prijavijo na razpis v skladu z objavljenimi pogoji.
Mladi
raziskovalci
Akcija mladi raziskovalec je zaključena. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se je povečalo število udeležencev, pa tudi kakovost je boljša. Delo je bilo dobro organizirano in usklajeno in vso pohvalo je treba izreči raziskovalcem iz osnovnih šol, njihovim mentorjem in ocenjevalcem nalog.
Predstavljenih je bilo kar 35 nalog, od tega enajst s področja računalništva. Delo je trajalo vsaj eno leto, čeprav se je akcija uradno pričela z razpisom v decembrski številki Savinjčana in zaključila z okroglo mizo 10. junija v glasbeni šoli. Sodelovale so vse šole z individualnimi in skupinskimi avtorji, tako da je v raziskovanje zajet zelo širok krog učencev. Dogovorili smo se, da bomo izdelali kriterije in skrbeli za kakovostne naloge.
Hvala vsem in prijetne, zaslužene počitnice, saj iz" malega raste veliko.
Danica Dolinšek
Hmeljarji v težavah
Savinjskim hmeljarjem, ki še niso pozabili Markovičevih časov, se že bližajo novi, podobni tedanjim. Zaradi tečaja marke so bili tedaj prizadeti za 2,5 milijona DEM, v zadnjih treh mesecih pa že imajo za 500 tisoč DEM manj prihodka. Stroški pridelave hmelja neukrotljivo rastejo in so višji od uradne inflacije, na ceno hmelja na svetovnem trgu pa Export-import ne more vplivati. »Na težave smo opozorili republiško vlado, izvozne stimulacije pa so zaenkrat samo še obljube. Zavedamo se, da so hmeljarji prizadeti tako kot vsi izvozniki. Na zahodu v takšnih primerih pomaga država, zato upravičeno pričakujemo pomoč naše vlade,« pravi direktor Ivo Bračun.
jk
Bilo je čudovito
Na štiridnevnem obisku so se v Savinjski dolini mudili učitelji, člani kluba Slovica iz Švice. Ogledali so si nekatere turistične zanimivosti Savinjske doline, obiskali pa so tudi Logarsko dolino in Ljubljano. Srečali so se s kolegi osnovnih šol Polzela in Žalec, zanimali pa so se za naš šolski sistem. V pogovoru pri predsedniku občinske skupščine so povedali, da so prvič v Sloveniji in da so presenečeni nad lepotami in zanimivostmi še zlasti Savinjske doline.
Na posnetku švicarski učitelji pred osnovno šolo Žalec, kjer jih je sprejel ravnatelj Adi
Vidmajer.
Izobraževanje hmeljarjev
V Savinjski dolini se vse več hmeljarjev odloča, da bodo škropili sami. Za to pa je potrebno znanje, ki so si ga hmeljarji pridobili na seminarju, ki sta ga pripravila Kmetijsko pospeševalna služba in Inštitut za hmeljarstvo. Seminar je vodil Milan Novak, prof. na višji agronomski šoli v Mariboru.
»Za pravilno škropljenje je poleg znanja potrebna tudi sodobna tehnična oprema.
V Savinjski dolini varstvu okolja namenjate veliko pozornosti, kar dokazujejo tudi novi sodobni traktorji.
Z njim lahko natančno uravnavamo porabo škropiv in tako manj obremenjujemo okolje. V hmeljarstvu moramo upoštevati stroga mednarodna merila, saj hmelja
Nov stroj Sipove družine
največ izvažamo. Zavedati skih razmerah pa si samo pa se moramo, da je biološko takšne^ hrane še ne moremo zdrava hrana dražja, zanjo privoščiti,« je dejal Milan bomo pač morali seči globlje Novak, v žep. V sedanjih gospodar-	jk
Na domačiji Lobnikar v Marija Reki je SIP pred dnevi demonstriral nov motorni kosil-nik TWIST 170 D. Na demonstraciji so se zbrali strokovnjaki s kmetijskega področja, kmetijske mehanizacije in republiškega sekretariata za varnost v cestnem prometu. Med gosti je bil tudi Albin De-
bevc, namestnik ministra za kmetijstvo, ki je nov stroj tudi krstil.
Nov kosilnik je namenjen spravilu na nagnjenih pobočjih kot tudi za ravnino. Mostna izvedba z dvojno koso zagotavlja kakovostno košnjo vseh vrst trav, s priključkom, tračnim obračalnikom, pa dobro
obračanje in čisto zgrabljanje. Nanj bo mogoče priključiti tudi snežni plug.
Tako SIP v sodelovanju s kmetijskim inštitutom, Biotehnično fakulteto in višjo agronomsko šolo že nekaj časa uspešno dela na univerzalni mehanizaciji. Dokaz za to je tudi nov stroj, ki mu želimo uspešen pohod na domačem in tujem tržišču.
D. Naraglav
Časopis »Savinjčan« izdaja ČZP »Savinjski občan«, p. o., Žalec, Heroja Staneta 1
Telefon: 711-433, 711-451, Fax: 711-433
Ustanovitelj in izdajatelj: Skupščina občine Žalec Predsednik izdajateljskega sveta: Milan Dobnik Uredniški odbor: Franci Žagar (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), Janez Cukjati, Nataša Jan, Brane Lobnikar, Darko Naraglav, Andreja Žolnir, Hen-’ rik Krajnc, Adi Vidmajer Vodja dopisništva: Vladka Cerovšek
Lektorica: Mojca Nahtigal Naklada: 13.000 izvodov Tisk: D. P. Delo, Tisk časopisov ih revij, p. o., Ljubljana, Titova 35.
Po sklepu RK za informiranje št. 23-91 je Savinjčan oproščen TPD.
I O rj	Stanovanjsko podjetje
W11 nV/j Žalec
Najemnine za stanovanja in poslovne prostore so se od 1. junija 1992 povečale za 5,5 odstotka. Dovoljena rast za junij znaša 5,12 odstotka. Povprečna najemnina za stanovanje v juniju znaša 2.005.60 tolarjev in je 39,25 tolarjev za m2.
Povprečna najemnina za m2 poslovnega prostora znaša za junij 254,40 tolarja.
Ljudska univerza Žalec
Dovolj možnosti izobraževanja
Intervju z direktorjem Andrejem Sotoškom
Človek se vse življenje uči. Znanja ni nikoli preveč, saj tako lažje premagujemo prepreke, ki so postavljene na naši življenjski poti. Ze lastne izkušnje in izkušnje drugih nam pri tem veliko pomagajo, še več znanja za vsakdanjo rabo, bodoči poklic, za prekvalifikacijo in izboljšanje družbenega statusa pa nam lahko dajo organizirane izobraževalne oblike. Tudi v naši občini imamo svoj izobraževalni	zavod,
Ljudsko univerzo	Žalec.
Kakšna je njena sedanja vloga . in kakšne novosti pripravlja smo zvedeli v razgovoru z direktorjem Ljudske univerze Žalec Andrejem Sotoškom.
»Že slabo leto je, odkar smo se iz Delavske univerze preimenovali v Ljudsko univerzo - usposabljanje stalnega izobraževanja, in spremenili celostno podobo našega zavoda.
Bistvenih sprememb sicer ni, še naprej ostajamo javni zavod, smo pa vložili veliko truda za boljšo kakovost izobraževanja in razširili izobraževalne oblike in programe. Precejšna sredstva in napore smo vložili v razvoj računalniškega izobraževanja. Nabavili in opremili smo računalniško učilnico ter izpeljali prve izobraževalne oblike. Velik del naših razvojnih nalog je posvečen dokvalifikacijam, prekvalifikacijam in drugim oblikam izobraževanja, kar poteka skupaj z zavodom za zaposlovanje in z zainteresiranimi podjetji v občini. Nekaj malega smo v lanskem letu storili tudi na področju višjega in srednjega izobraževanja.
Pripravljamo tudi nove programe, ki bodo na voljo v naslednjem šolskem letu, se pravi jeseni,« je uvodoma povedal^
naš sogovornik Andrej So-tošek.
Vaš zavod se je vedno trudil in izvajal kakovostne izobraževalne programe. Kakšne novosti boste ponudili v prihodnje?
»Gre predvsem za verificirane programe. V postopku verifikacije je v Ljubljani priprava specializacije na V. stopnji izobraževanja za evropsko tajnico. To naj bi bil nekakšen specializiran izobraževalni program, prilagojen in poenoten z evropskim normativom in bi ga po uspešno izpeljani verifikaciji lahko izvajali v celi Sloveniji. Program je zahteven in nudi evropski standard znanja, primerljiv z drugimi evropskimi državami, zlasti z nemško-avstrijsko-švicar-skim modelom, ki je tudi dejansko zajet v tem normativu. Poleg tega pripravljamo nekaj programov krajših oblik izo-
Rekordno število nastopajočih
Občinska gasilska zveza Žalec je prejšnjo soboto in nedeljo pripravila v Žalcu občinsko tekmovanje za vse kategorije. Skupaj je nastopilo kar 125 desetin, ki so se pomerile v raznih gasilskih spretnostih.
Vrstni red članice A: 1. Sveti Lovrenc, 2. Ločica ob Savinji, 3. Kapla-Pondor; članice B: 1. IGD Tekstilne tovarne Prebold II., 2. IGD Tekstilne to-
varne Prebold I., 3. Velika Pi-rešica; člani A: 1. Braslovče I., 2. Braslovče II., 3. Latkova vas; člani B: 1. Šešče, 2. IGD Tekstilne tovarne Prebold, 3. Grajska vas; pionirke: 1. Ponikva, 2. Ojstriška vas, 3. Liboje; pionirji: 1. Latkova vas, 2. Velika Pirešica, 3. Trnava; mladinke: 1. Trnava, 2. Ponikva II., 3. Ponikva I.; mladinci: 1. Ponikva II., 2. Prebold, 3.
Mladinski servis na samostojni poti
Študentski in dijaški žep sta vedno prazna! Temu preprostemu, a žal resničnemu dejstvu ne gre oporekati. Občasna in začasna dela pa tu in tam le zakrpajo kakšen plitek žep, toliko, da se skozenj ne vidi praznina. Mladinski servis je v začetku deloval pod okriljem ZSMS, potem pod okriljem njene politične naslednice LDS. Sedaj pa ubira povsem samostojne korake.
Predstavniki Mladinskega servisa Velenje so v skladu z novo zakonodajo na področju posredovanja del z ministrstvom za delo Republike Slovenije podpisali koncesijsko pogodbo in dobili pooblastilo za posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom na območju občin Velenja, Žalca, Kamnika in Domžal. Še naprej pa ostaja mladinski servis neprofitna organizacija. Sklad, ki se je oblikoval, pa je namenjen izk-
ljučno financiranju obštudij-skih dejavnosti. V Žalcu se ta sredstva nakazujejo Mladinskemu klubu Žalec, v katerega se lahko prostovoljno in brezplačno včlanijo vsi redni dijaki in študentje iz žalske občine. Ker se pričenja sezona »obveznih praks« in počitniškega dela, naj ne bo odveč, če spomnim dijake in študente, da je za nastop takega dela dobro imeti napotnico mladinskega servisa, ker v takšnem primeru delo, ki ga opravite preko servisa, ne sodi v dohodnino niti ni kako drugače obdavčeno.
Za vpis v mladinski servis potrebujete originalno potrdilo o vpisu v šolo in hranilno knjigo katere izmed bank, ni pa pogoj, ker jo po potrebi odpremo tudi mi na servisu. Vsako delo je tudi zavarovano pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Poleg tega pa se z dvigom napotnice zavarujete prek maribor-
braževanja, ki so namenjene najširši populaciji. Mednje sodi tudi šola za starše, kajti zavedamo se, da potrebujejo starši vedno več pomoči in nasvetov za delo s svojimi otroki. Nekaj teh oblik je bilo že izvedenih, in to zelo uspešno. Velja povedati, da so to brezplačne oblike, financirata jih občina in republika. Ne smemo izpustiti novih oblik usposabljena v tujih jezikih, kot so sugesto-pedija in različni strokovni jeziki, od poslovnega, komunikacije, različnih jezikov posameznih strok, panog v gospodarstvu. Skratka, na tem področju pripravljamo precej novosti, veliko programov pa je še v preskušanju, vendar računamo, da bomo jeseni z njimi že lahko začeli aktivno tržiti in jih ponujati možnim koristnikom naših oblik izobraževanja.«
Kako pa se težka gospodarska situacija in pomankanje denarja odraža v delu vašega zavoda? Ali se občani še odločajo za posamezne izobraževalne programe?
»Na žalost postaja izobraževanje ugodnost tistih, ki imajo denar. Vse manj pa je ljudi iz vrst delavcev z nizkimi osebnimi dohodki, saj imajo denar le za golo preživetje. To je nesmisel, ki je vedno bolj opazen tudi v slovenskem šolstvu. Trudimo se, da vsem tistim, ki se odločijo za šolanje pri nas, omogočimo čim ustreznejše pogoje usposabljanja. Zato
Velika Pirešica; starejši člani: (veterani) 1. Matke, 2. Zabu-kovica, 3. Dobriša vas-Pe-trovče.
Po besedah predsednika OGZ Žalec Rudija Hermana in poveljnika Antona Verka je bilo tekmovanje dobro pripravljeno, po številu desetin pa rekordno. Na sliki: Med nastopom najmlajših - pionirjev.
T. TAVČAR
ske zavarovalnice tudi v primeru invalidnosti ali smrti, povrnjene pa dobite tudi morebitne stroške zdravljenja.
Pa veliko dobro plačanega dela vam želim. Morda bo priložnost za zaslužek že občasno varstvo otrok na domu, kajti v našem servisu sedaj pospešeno uvajamo tudi to dejavnost. Za to lahko, zelo prijetno in hvaležno delo morate biti stari najmanj 18 let, opraviti pa morate tridnevni brezplačni seminar BABY SITTER, ki bo 15., 16. in 17. junija 1992 v prostorih MLADINSKEGA SERVISA V VELENJU. V najkrajšem možnem času pa bo seminar (kot je že bilo obljubljeno) organiziran tudi v Žalcu.
V Mladinskem servisu Izpostava Žalec vas pričakujemo vsak delavnik med 6.00 in 14.00 ali po telefonu 714-216.
KLAUDIJA KAČ
Počitniške
aktivnosti
Občinska zveza DPM Žalec nam je sporočila program poletnih počitniških aktivnosti, ki jih je žal prejela le od treh šol v občini in planinskega društva Prebold. Po njem se bodo izvajale naslednje dejavnosti, in sicer bo:
OSNOVNA ŠOLA GRIŽE s taborniki TEMNI ROVI organizira taborjenje od 12. do 21. julija pri ŽUŽEMBERKU. Planinsko društvo Griže pa bo organiziralo od 26. julija do 2. avgusta počitnice v LOGARSKI DOLINI.
OSNOVNA ŠOLA PREBOLD bo v juliju prvi teden namenila ŠPORTNIM IGRAM, drugi teden VADBI TENISA S TENIŠKIM TURNIRJEM, tretji teden PLAVANJU, četrti PLANINSKEMU IZLETU na Žvajgo, peti teden pa ŠPORTNIM IGRAM IN ATLETIKI.
V avgustu bo prvi teden namenjen ATLETIKI ter POLETNI ŠOLI NEMŠČINE, in sicer 20 ur za učence, ki niso končali osmega razreda OŠ. Drugi teden bo PLAVANJE, tretji ŠPORTNE IGRE IN ATLETIKA in četrti teden PLANINSKI IZLET k domu pod Reško planino.
OSNOVNA ŠOLA ŽALEC organizira vse tja do 15. avgusta ATLETSKO PIONIRSKO POLETNO ŠOLO, in sicer vsak dan ob 17. uri na stadionu OŠ Žalec. Od 3. do 30. julija pa bo potekala tudi PLANINSKA PIONIRSKA ŠOLA.
PLANINSKO DRUŠTVO PREBOLD bo izvedlo planinsko pionirsko šolo SLOVENSKA TRANSVERZALA OD MARIBORA DO SLOVENJ GRADCA, ki bo potekala 24., 25. in 26. julija, na ta dan bo tudi izlet na URŠLJO GORO, 9. avgusta pa izlet na RADUHO.
smo skušali, in s temi aktivnostmi tudi nadaljujemo, pridobiti čim več uradno dovoljenih pogodb, tako da prispeva sredstva tako država kot naročniki, kot je zavod za zaposlovanje. Prvič pa smo naleteli na dokaj ugoden odziv občinske vlade.
Zato že imamo določene oblike, ki jih lahko ponudimo brezplačno, kar je precejšnja ugodnost v teh kriznih časih. Če bodo ugodili našim zahtevam po sofinanciranju izobraževanja odraslih, bomo lahko že jeseni ponudili določene oblike bistveno cenejše, da se bo zanje lahko odločilo večje število ljudi. Izobraževalne oblike, ki so povezane s plačilom celotne šolnine, so dejansko najtežje za reševanje in veliko breme za koristnike naših uslug. Tem skušamo pomagati z odmikom plačil, z obročnim odplačevanjem, z družinskimi popusti in podobnimi ugodnostmi.«
Kot vemo, je vloga vašega .zavoda nadvse široka in pomembna tudi na področju kulturnega udejstvovanja, o čemer priča vse bolj poznana plesna šola Bolero. Kaj bi lahko rekli o tem?
»Del naše dejavnosti vključuje tudi dvig splošne kulturne ravni naših občanov in otrok. Tako v sklopu teh dejavnosti razvijamo tudi plesno dejavnost, in sicer v plesni šoli Bolero Žalec. Šola vključuje okrog 250 otrok in zajema vse
Andrej Sotošek
starostne kategorije od otrok do odraslih, za katere pripravljamo posebne plesne tečaje družabnega plesa. V sklopu te šole delujeta dve dejavnosti, in sicer plesna šola, ki razvija plesne sposobnosti družabnega in jazz baleta, in pa seveda selekcije, ki delujejo v pionirski in mladinski kategoriji na področju jazz baleta in družabnih plesov. Letos smo se prvič udeležili državnega prvenstva, ki ga je organizirala Zveza plesnih učiteljev Slovenije. Naša mlajša selekcija, pionirska, je v jazz baletu osvojila tretje mesto, za kar ima največ zaslug njihov vodja Mile Podobnik iz Ljubljane. Ta uspeh je za nas velika spodbuda za nadaljnje delo, kakor tudi spodbuda Savinjskemu magazinu kot generalnemu pokrovitelju, da bo nekako utrdil in še poglobil stike z našo plesno šolo...«
Tako direktor Andrej Sotošek. Na koncu izdajmo še njihovo željo. Nadvse radi bi namreč obnovili fasado objekta, vendar sami tega ne bodo zmogli, zato upajo, da jim bo priskočila na pomoč širša družbena skupnost.
D.Naraglav
OBVESTILO ETAŽNIM LASTNIKOM STANOVANJ
22. člen stanovanjskega zakona določa, da morajo , lastniki stanovanj v večstanovanjski hiši zaradi urejenja medsebojnih razmerij v zvezi z upravljanjem večstanovanjske hiše in funkcionalnega zemljišča skleniti pogodbo o upravljanju.
Ker je iz evidence sklenjenih pogodb razvidno, da nekateri še niso izpolnili svoje obveznosti, pozivamo vse, da to storijo čim prej, kajti neurejena razmerja onemogočajo izvajanje tekočih vzdrževalnih del in normalno delovanje v zgradbah.
OBČINA ŽALEC
Občinski sekretariat za varstvo
okolja in urejanje prostora
M
Adriatic*
zavarovalna družba d.d.
VSE VRSTE ZAVAROVANJ
SPREJMITE NASVET NAŠIH ZASTOPNIKOV
assicuraziom s.p.a.
POOBLAŠČENE AGENCIJE IN ZASTOPNIKI;
AZUR d.o.o., Bevkova 6, Žalec, tel.: 712-181, 711-223
delovni čas: od 8. do 12., sreda do 17. ure
VRANSKO: Romuald PAVLIČ, Brode 24, Vransko TABOR, GOMILSKO, TRNAVA: Viktor DROLC, Črni Vrh 45, tel.: 726-004
BRASLOVČE, LETUŠ: Renata ROTER-KRALJ, Rakovlje 49 POLZELA, ANDRAŽ: Andrej POTOČNIK, Polzela 86, tel.: 721-128
GALICIJA, VINSKA GORA: Marija STUDNIČKA, Podvin 216, Žalec, tel.: 712-734
ŠEMPETER, PONIKVA: Bojan PUSTINEK, Podvin 1, Polzela, tel.: 721-086
PREBOLD: Dragica šON, Migojnice 122, Griže, tel.: 714-418 GRIŽE, ŠEŠČE: Alida VODEB, Pongrac 100/a, Griže, tel.: 713-887
LIBOJE, PETROVČE: Marjana TOPOLOVEC, Podvin 232, Žalec, tel.: 714-479
ŽALEC, VRBJE: Jernej KOŠTOMAJ, Fl. Pohlina 4, Žalec, tel.: 712-447
ŽALEC: Tatjana LAZAR, Kidričeva 7, Žalec, tel.: 713-468
Raziskava javnega mnenja
Kot smo že uvodoma zapisali, je na anketo odgovorilo 532 anonimnih anketirancev, ki so v terenski anketi navedli tudi kraj, od koder prihajajo. Na vprašanja so dogovarjali občani in občanke iz 39 različnih krajev. Od tega je na anketo odgovarjalo nekaj prebivalcev okoliških občin: 15 iz Celja, 11 iz Velenja, 5 iz Ljubljane, 2 iz Kranja, 2 iz Trbovelj, 2 iz Sevnice in 1 iz Mozirja. Ugotovimo lahko, da je na anketo od-
fovorilo: 101 anketiranec iz ,alca, iz Prebolda 30, s Polzele 29, iz Petrovč 18, iz Gotovelj 17, iz Zabukovice 16, iz Šempetra 15, iz Braslovč 14, iz Go-milskega 12, z Vranskega 10 in ostali iz različnih krajev po občini.
Kot vidite, je prvo vprašanje: Al NAMERAVATE VOLITI NA NASLEDNJIH VOLITVAH kar 382 vprašanih (ali 72%) odgovorilo pritrdilno. 73 (ali 14%) vprašanih ne bi šlo volit iz tega ali onega razloga, medtem ko jih je 77 še nedoločenih (ali 14%). V primerjavi s Stikovimi (Delo) ali Spemo-vimi (Večer) anketami ali anketami Variante (Neodvisni Dnevnik) je procent neodločenih sila majhen.
Katero stranko bi volili v tem trenutku ?
raziskava : 0.6.1902 numerus s 622 graf : stranke nad 3%
krščanskih demokratov, za stranko Socialdemokratske prenove se je odločilo 49 anketiranih (ah 9%), za Demokratsko stranko se je odločilo 35 vprašanih (ali 7%), za Zelene Slovenije bi v tem trenutku volilo 29 vprašanih (ali 5%) in za Socialdemokratsko stranko Slovenije bi volilo 15 anekti-rancev (ali 3%). Od vseh vprašanih bi jih volilo 8 (ali 1,5%) za Narodne demokrate, 7 (ali 1,3%) za Socialistično stranko
Ali nameravate voliti na naslednjih volitvah ?
NE VEM 14*
raziskava: 11.6.1902 numerus :	632
Na vprašanje KATERO STRANKO BI VOLILI V TEM TRENUTKU se je večina vprašanih odločila za Libe-ralno-demokratsko stranko (222 vprašanih ali 42%). 75 vprašanih (ali 14%) se je odločilo za stranko Slovenskih
Slovenije in • 5 (ali 0,9%) za Slovensko ljudsko stranko.
V primerjavi z anketami v republiki so vsi rezultati nekoliko višji, toda to se ujema z manjšim procentom neodločenih, ki se v republiki suče okoli 40% (pri nas 14%). Ugo-
Zahvala in priznanje
Socialistična stranka Slovenije - predsedstvo območnega odbora Žalec se javno zahvaljuje Planinskemu društvu Žalec za izvrstno izvedeno srečanje na Bukovici ob 27. aprilu - dnevu upora slovenskega naroda. Obiskovalci od blizu in daleč so množično dokazali, da še vedno spoštujejo te usodne zgodovinske mejnike iz časov narodnoosvobodilne borbe. Poleg številnih borcev in drugih udeležencev NOB se je srečanja udeležilo tudi veliko mladih. Vrlim planincem pa gre poleg poguma še posebno priznanje zaradi novih delovnih uspehov pri dograditvi planinskega doma na Bukovici. Zato jih je naša stranka izdatno podprla s finančnim prispevkom. Povedali so, da so zaprosili za pomoč tudi druge stranke, vendar niso od nobene prejeli niti odgovora. Naše predsedstvo meni, da moramo v strankah del sredstev nameniti tudi za delo uspešnih društev, zlasti takih, katerih dejavnost koristi najširšemu krogu ljudi.
Predsedstvo SSS, območni odbor Žalec
Pripravljalni odbor Društva upokojencev Griže vabi
upokojence, rudarje, invalide, borce NOV in ostale občane v
soboto, 4. julija 1992, ob 16. uri na
SREČANJE OB DNEVU RUDARJEV v letno gledališče v Griže
Obeta se bogat kulturni program in postrežba po zmernih cenah.
Vabljeni!
tovimo pa lahko, da so stranke po vrstnem redu glede na prejete glasove enako razporejene kot v vseh analizah, delanih v republiki. Nerealno nizek se nam zdi odstotek tistih, ki bo volili Slovensko ljudsko stranko zato, ker je bila kar polovica anketiranih iz pretežno kmetijskih krajev.
107 vprašanih (ali 20%) se ni moglo odločiti za nobeno od parlamentarnih strank, ki so bile napisane na anketnem lističu. Dva anketirana izmed neodločenih sta se odločila na svoji stranki: 1 za Krambergerjevo Domovinsko narodno stranko in 1 za Demokratsko stranko upokojencev.
Zelo zanimivi so odgovori na vprašanje KATERE ŽALSKE POLITIČNE VELJAKE POZNATE in z njim povezano dodatno vprašanje KATEREMU IZMED NJIH BI ZAUPA-
LI. Največ anketiranih pozna predsednika SO Žalec Milana Dobnika (188 vprašanih), toda zaupalo bi mu le 88 anketiranih. Drugi najbolj poznan je predsednik IS Žalec Boris Kranjc (121 vprašanih); njemu bi zaupalo 19 tistih, ki ga poznajo. Dovolj poznan je tudi predsednik Socialistične stranke Žalec (50 anketiranih), vendar pa mu ne bi zaupal nihče od tistih, ki ga poznajo. Sekretar Občinskega odbora Liberalno-demokratske stranke Žalec Gregor Vovk je znan 48 anketiranim, od teh bi mu zaupalo 10 vprašanih. Od ostalih strankarskih veljakov ljudje poznajo še dr. Janeza Cukjatija, prvaka Slovenskih krščanskih demokratov (28 anektriranih ga pozna, štirje bi mu zaupali), pa Franca Ogrisa, poslanca Demosa
v zboru občin v Slovenskem parlamentu (27 glasov, da ga poznajo in 1 vprašani bi mu ■ zaupal), predsednika Občinskega odbora Liberalnodemokratske stranke Žalec Andreja Šporina (24 ljudi ga pozna,
7 vprašanih bi mu zaupalo) in Francija Tratarja, predsedni-
ka žalske SDP (16 občank in občanov ga pozna in 10 bi mu zaupalo). Med ostalimi ljudje poznajo še nekdanje politike Janeza Megliča (22 vprašanih ga pozna, nobeden mu ne bi zaupal), Janeza Korfliča (36 ljudi ga pozna, nobeden mu ne bi zaupal).
Katere žalske politične veljake poznate 7
raziskava :11.6.1992 numerus : 632
Kateremu izmed njih bi zaupali ?
raziskava :11.6.1002 numerus : 632
Bolj evidentno je, da 234 ljudi od 532 naključnih mimoidočih ne pozna nobenega žalskega političnega veljaka; torej lahko ugotovimo, da je 44% vprašanih nezainteresiranih za politiko. V dodatnem vprašanju (Kateremu izmed njih bi zaupali?) se jih je kar 382 (ali slabih 72%) odločilo, da ne re zaupati nobenemu od Žalskih političnih veljakov. Gospodarska stiska, socialna trenja, politično strankarsko adoles-centno obnašanje v parlamentu in drugi objektivni depresivni vzroki za življenje ljudi so prav gotovo vplivali na ljudi, da svojo zlovoljo, indiferentnost in razočaranje izražajo z velikim nezaupanjem v kvalitete in pravičnost politike in njenih predstavnikov.
Kandidiral za poslanca in propadel
Nekega jutra, bilo je v letu 1964, ko sem se že nekoliko bolj pozno odpravljal v službo, .se je pred hišo ustavil avto, za njim pa še eden. Takoj za tem se je pred vhodom nabrala gruča ljudi. Zagledal sem več znanih obrazov iz Savinjske doline. Rudija Hribarja in njegovo ženo sem takoj prepoznal, pa Franceta Jurhaja, po domače Skrabarja z Vranskega in še druge. Ko smo posedli za mizo, sem pomislil, s čim bi postregel, pa je Skrabar takoj povzel besedo: »Cankar, ne skrbi, malico imamo s seboj.« In že je iz vrečke začel vleči na dan klobase, od katerih se je še kadilo. »Včeraj sem jih naredil, čez noč so bile v dimu, zjutraj pa jih je žena skuhala.« Pavla jih je narezala in prečudovit vonj se je razširil po sobi.
Medtem ko smo jedli in se pogovarjali, sem sam pri sebi ugibal, kaj jih je prineslo v takem številu. Z Rudijem sva bila prijatelja, prav tako s Skrabarjem, pa tudi z Ramšakovim Francijem, učiteljem, ki je bil tudi v delegaciji. Rudi je bil direktor tekstilne tovarne v Šempetru, kjer so izdelovali odlične rjuhe in drugo blago, vse dokler ni žalska občina uspela zaradi nekih posebnih interesov ta dobro delujoči obrat likvidirati. Skrabar je bil napreden kmet iz Bistrice pri Vranskem, ki se je po vojni zavzeto vrgel na elektrifikacijo svoje in okoliških vasi in še posebno hribovitih predelov.
Krožnik s klobasami je bil že skoraj prazen, ko je pogovor utihnil, Rudi pa mi je pomežiknil in rekel. »Se čudiš, kaj, da smo takole iznenada pridrli k tebi?« Iz nadaljnjega pogovora sem naposled razbral, da so se v dolini pogovorili, da me predlagajo za republiškega poslanca. In zdaj so prišli, da se pogovorimo. Osupel in izne-naden najprej nisem mogel do besede. Potem sem le spregovoril in povedal, da so prišli
zaman. »Ne bom kandidiral, sicer pa že tako imate kandidata, kaj bi potem še jaz?«
»Ti boš drugi kandidat, naš, to je zdaj dovoljeno. Onega je postavila oblast, pa nismo zadovoljni z njim.« Torej, jaz naj bi bil nekakšen opozicijski kandidat, sem pomislil in stvar mi ni bila nič všeč. Opazoval sem jih. Saj to so sami partizanski ljudje, zdaj se gremo pa nekakšno opozicijo. Vedel sem, da zdaj pod našo novo oblastjo ni vse tako, kot bi moralo biti. »Daj, pristani, glej, vsa dolina je nekoč vedela za partizana Cankarja, ljudje ti zaupajo...« Kaj vse so mi natrosili tisto uro ali dve, preden so odšli. Zaradi prijateljev, ki so se toliko trudili, sem za slovo obljubil, da bom premislil. Morda se odločim.
Objava mojega imena na kandidatni listi je vzbudila vznemirjenje med občinskimi funkcionarji. Dobil sem pismo, naj se zglasim na komiteju. Vabili so me tudi na zvezo borcev. Dogovorili smo se, da oboje opravim v enem dnevu. Sekretar partije me je sprejel še dokaj prijazno, nakar mi je začel dopovedovati, da imajo vse dobro organizirano za volitve, da ni potrebno, da bi bila dva kandidata, da zaupajo že imenovanemu kandidatu, da bi moja kandidatura samo vznemirila ljudi itd. Govoril je dolgo in me prepričeval, naj odstopim od kandidature. »Ne morem,« sem odgovoril, »veže me dana obljuba ljudem. Odstopim samo v primeru, da ljudje, ki so me predlagali, pristanejo na to.« Vedel sem, da ne bodo. Zelo hladno sva se poslovila in odšel sem na zvezo borcev. Se vedno rahlo naivno prepričan, da me bodo oni podprli, saj sem vendar njihov človek. Toda razočaranje. Med tem ko je bil sekretar sam, me je zdaj pričakal ves odbor. Kar vsi so se spravili nadme, češ da vnašam nemir in zdraho v do-
slej tako mimo Savinjsko dolino. Ob takem nastopu pa me je napadla trma, da sem sklenil, da se ne umaknem za nobeno ceno.
Tedni so minevali, volitve so se bližale. V tem času dobim pismo Socialistične zveze, ki mi sporoča, naj nastopim na dveh predvolilnih zborovanjih, na Vranskem in v Šentrupertu. V tem času sem se ponesrečil in zaradi poškodovane roke nisem mogel voziti avta. S pomočjo prijatelja sem vseeno nastopil na obeh zborovanjih.
• Socialistična zveza je agitirala za svojega kandidata. Njen predsednik se je na moč trudil, da me onemogoči pri volitvah, češ, drugi kandidat je neki star penzionist iz Ljubljane, s katerim si ne bomo mogli dosti pomagati. Ni povedal, da sem domačin in da sem bil partizan, kar je v tistem času, pred skoraj tridesetimi leti, nekaj pomenilo.
Ko sem za te stvari izvedel, mi je bilo močno žal, da zaradi poškodbe ne morem toliko med ljudi, kakor bi bilo potrebno. Slišal pa sem tudi drugačne novice. Tako so mi povedali, da je stari Lahoda, kmet iz črnega Vrha, izjavil, da ni v svojem življenju šel volit, zdaj pa, ko Cankar kandidira, bo šel.
V nedeljo so mi prijatelji, ki so obiskovali volišča, povedali, da dobro kaže zame. V ponedeljek berem v časopisu, da sem dobil največ glasov. Tudi radio poroča tako, toda že uro kasneje poroča, da je bila pomota, češ da je zmagal moj protikandidat. In pri tem je ostalo. Šele čez leta mi je nekdo povedal, da mu je znanec iz volilne komisije zaupal, da so presipali kroglice.
Že takrat, takoj po volitvah, mi je povedal predsednik republiške komisije, da sem pogrešil, ker nisem na vsako volišče postavil svojega zastopnika. Kaj sem hotel, v teh stvareh sem bil neizkušen.
In kaj bi bilo, če bi bil izvoljen? V Savinjski dolini so začeli ustanavljati velik kmetijski kombinat in ker je bilo graščinske zemlje premalo, so kmetom jemali najbolj rodovitne njive sredi doline, v zameno pa so jim prepuščpali slabo rodovitno zemljo v odročnih predelih, ki za kombinat ni bila zanimiva. Savinjski kmetje so v tistih časih doživljali težko krizo spričo krivic, ki so jim bile prizadejane. Če bi bil poslanec, bi se kmetje prav gotovo zatekali k meni po pomoč, jaz pa bi bil v škripcih, rad bi jim pomagal, a jim ne bi mogel.
Rado Zakonjšek-Cankar
Srečanje socialistov v Zajčji dobravi
Socialistična stranka Slovenije je pripravila srečanje svojih članov, na katerem sta bila slavnostna govornika Viktor Žakelj in Borut Šuklje. V kulturnem programu so nastopili pevski zbor Artes Leberales, dekliški zbor Svobode Zadobrava, ekipa Moped sho-wa, Top show band, Victory ter povezovalec in kantav-tor Sašo Hribar.
Srečanja se je udeležilo okoli devetsto slovenskih socialistov, med katerimi pa ni bilo Celjanov. Žalčani smo se srečanja udeležili v lepem številu in si podobnih srečanj še želimo.	J• Grobelnik
Mlekarna, rejci in zadruge kličejo na pomoč
Zaloge se večajo, denarja ni, agonija pa se
•III!
Med mlekarnami v Sloveniji, ki se prav tako ubadajo s presežki mleka in mlečnih izdelkov ter s plačevanjem mleka pridelovalcem, je v najtežjem položaju mlekarna v Arji vasi. Vojna in splošna kriza tudi njim ni prizanesla, čeravno težave niso od včeraj, ampak se kronično vlečejo že ves čas obratovanja. Kdo je za to kriv, je več ali manj jasno. Dejstvo pa je, da vedno najkrajši konec potegnejo proizvajalci in potrošniki. V tem času potekajo najrazličnejše razprave, posveti, akcije za slovensko mleko, ki ga je naenkrat mnogo preveč. Zaloge se kopičijo, denarja za plačilo proizvajalcem ni, situacija pa je zaostrena in negotova. Kaj pa na vse to pravijo nekateri rejci?
Nihče ni vesel, njihovi obrazi so zaskrbljeni, denarja niso dobili že dva meseca, položnice pa je potrebno plačati. Kupiti bi bilo potrebno to in ono, a nimajo s čim. Morebitni prihranki kopnijo in ko bo teh
zmanjkalo, marsikomu jih je že, tudi računov za elektriko, pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter davkov in drugih obveznosti ne bodo mogli več poravnati. Začaran krog, iz katerega ne vidijo prave poti. Vsi se strinjajo, da brez pomoči države ne bo šlo. Jože Zagožen iz Matk, ki spada po oddaji mleka med največje proizvajalce v dolini, ima v hlevu kar 22 krav molznic, med katerimi je tudi rekorderka, ki da dnevno 36 ali celo več litrov mleka. S pašno-košnim sistemom, silažo in tudi nakupom krmil uspeva prehraniti svojo čredo, ne more pa si zamisliti, kam bi z mlekom, če bi prišlo do zmanjšanega odkupa ali do zaprtja mlekarne. Njihova letna proizvodnja znaša več kot 100.000 litrov mleka, to pa je količina, nad katero se je vredno zamisliti, saj predstavlja večletno delo pridnih Joževih rok in njegove družine. Težko je bilo doseči takšno raven, zato bi bilo kruto in nečloveško zaradi nespametne politike, slabega vodstva in še
Trgovina ŠIK Šempeter
Bogata ponudBa blaga in volne
- :
V prostorih nekdanje videoteke Puma, v bližini restavracije Rimljan, je pred kratkim odprla svojo trgovino Brigita Jevnikar. Šempeter je tako zopet dobil specializirano trgovino z blagom, ki so jo mnogi nekdanji kupci kar pogrešali, saj so bili dolga leta navajeni tu kupovati poceni in kakovostno metrsko blago.
Brigita Jevnikar nudi svojim kupcem predvsem jersi in bombažne tkanine Goranjske predilnice, Lokateks Škofja Loka, s katero ima pogodbeno razmerje. Poleg blaga pa se v njeni trgovini lahko oskrbite s kakovostno volno za ročno in strojno pletenje istega proizvajalca. Kot pravi lastnica, pa se bodo trudili povabiti k sodelovanju tudi druge proizvajalce in zagotavljali s tem tudi tovarniške cene.
Trgovino, ki je lepo urejena in bogato založena, lahko obiščete vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Pridite in se prepričajte, da je tudi poceni nakup dober nakup.	D. N.
dober dan zeleno
NOVO NA ODDELKU POSEBNE PONUDBE
majice vseh barv	265	sit
natikači iz uvoza od 130 sit dalje ženski sandali
iz uvoza od 1.900 do 2.560 sit italijanski moški čevlji 3.958 sit kavbojke: otroške, moške, ženske 890-2.520 sit šolske torbe	1.500	sit
plavalni pripomočki (blazine, rokavčki, plavutke, maske, žoge) po najugodnejših cenah
BLAGOVNICA

Jože Zagožen
česa izničiti vsa ta prizadevanja. Pomoč države je nujna, pravi Jože, saj drugače ne vidijo pravega izhoda iz agonije, ki vklešča tako rejce kot mlekarje in zadruge. Rešitev je, samo napak preteklosti se je treba znebiti in postaviti vse na trdnejše temelje, še meni Jože Zagožen. Tudi Franci Uplaznik, prav tako iz Matk, nima veselega obraza. Kar nekaj let je trajalo, da sta z ženo ustvarila kakovostno čredo, uredila pašnike, nabavila potrebno opremo in si s proizvodnjo mleka utrla pot v lepše življenje na hribovski domačiji. Težko si je zamisliti, da bi bilo sedaj vse to izničeno. V hlevu ima Franci 16 krav molznic, dnevno pa odda približno 300 litrov mleka. Ima pašno-košni sistem, krave imajo tudi nočno pašo. Da lahko prehrani čredo, je potrebno pašnike dognojevati. Gnojila pa niso poceni, zato izpad plačila krepko občuti. Potrebno je poravnati tudi druge obveznosti, denarja pa praktično ni več. Ne ve, kako se bo vse skupaj izteklo, misli pa, da bo pomoč širše družbene skupnosti nujna. Franci je polovico zasluženega denarja za oddano mleko v aprilu nadomestil s koruzo, to pa je le 20 odstotkov vsega denarja, kolikor mu ga dolguje mlekarna. Nič drugače ni pri ostalih rejcih v dolini. Svetovi, po domače Ka-randovi, iz Kaplje vasi se z mlekom oz. njegovo proiz-
Terezija Svet
15
let
vodnjo bavijo že dolgo let. Pri njih je tudi zbiralnica, zato vedo povedati, da bi kar 13 kmetij, ki oddajajo mleko, lahko v kratkem zašlo v velike finančne težave, če jim mleka ne bodo plačali. Svetovi molzejo devet krav, dnevno pa oddajo okrog 150 litrov mleka. »Zaostanek plačila je za nas rejce velik problem, saj smo s tem denarjem gospodarili iz mese-cea v mesec, plačevali račune in obračali denar tako, kot je bilo za nas najbolj prav. Sedaj naenkrat tega denarja ni in ne vemo, kako bomo lahko poravnali svoje obveznosti do družbe,« pravi Terezija Svet. Upa pa, da se bodo v vladi le dogovorili tako, da bo za vse prav, saj bi bila prava katastrofa, če bi prišlo do zmanjšanja odkupa oz. popolne prekinitve.
Pa še kako je vse to res, saj je kar 140.000 slovenskih kmečkih družin vezano na dohodek od mleka. Usahnitev tega vira bi pomenila osiromašenje kmečkega podeželja. Tega pa si nedvomno ne smemo privoščiti. Izhod iz slovenske mlečne krize nedvomno je, vendar najti pravo pot iz tega labirinta ni in ne bo lahka naloga. Oči rejcev so uprte v državo, ta pa naj bi od mlekarn odkupila vse zaloge zrelih sirov, mleka v prahu in masla, vse to pa naj bi prodali v tujino. Poleg tega prihajajo pobude o boljši zaščiti domače proizvodnje in bolj nadzorovanem uvozu mleka in mlečnih izdelkov v Slovenijo. Na ministrstvu za kmetijstvo ponovno obljubljajo, da bodo pripravili strategijo predelave in predelave mleka, so pa tudi proti vsakršne-
Franc Uplaznik
mu zmanjševanju odkupa. Ob vsem tem čas nezadržno teče, klic na pomoč pa ne bo utihnil vse dotlej, dokler se stanje ne izboljša.
Darko Naraglav
Bio dom
V prejšnji številki Savinjčana smo napovedali, da delavci Bio doma pripravljajo presenečenje za svoje kupce. Sedežno garnituro, ki je rezultat lastnega znanja in dela, si lahko v lepo urejenih razstavnih prostorih namreč že ogledate. Da je kupce že pritegnila, potrjujejo podatki o prodaji in zanimanju številnih kupcev. Seveda je zanimiva tudi cena, 59 tisoč SLT, ki je sprejemljiva oziroma je zelo ugodna tudi za tiste s tanjšo denarnico. Bio dom na Teharski 111 v Celju vas vabi, v njem boste našli vse za vaš dom.
- - ^r~~ mmWBk£ss£l

NAJUGODNEJŠI KREDITNI POGOJI	
tekstil 4 mesece 6 mesecev	20% polog BREZ OBRESTI BREZ POLOGA, 24% obresti (4% na mesec)
tehnika 4 mesece 6 mesecev	20% polog BREZ OBRSTI BREZ POLOGA, 36% obresti (6% na mesec)
pohištvo 8 mesecev 8 mesecev 5 mesecev	20% polog, 48% obresti (6% na mesec) BREZ POLOGA, 56% obresti (7% na mesec) 20% polog, 25% obresti (5% na mesec)
Novo v Nami - preproge	
5 mesecev	30% polog, 15% obresti (3% na mesec)
MOŽNOST NAKUPA NA 4 ČEKE!!!	
Obiščite preurejena oddelka športa in tehnike v 1. etaži prodajnega centra NAMA LEVEC.
Tovarna krmil Žalec
Po sledovih dobljenega osata
Alenka Novak in Nada Turnšek na zatožni klopi
V zadnji številki našega glasila je komisija dodelila Tovarni krmil Žalec bodeči osat in s tem odprla problem tovarne, ki je neposrečeno locirana tik ob stanovanjskih soseskah. Neprijeten vonj, ki se širi po okolici, in številne kolonije golobov, ki imajo tu pravi raj za življenje, postajajo vse večji problem. Petintrideset zaposlenih za vse to ni veliko krivo, čeravno bi bilo mogoče vsaj zunanjo podobo nekoliko polepšati ter z ustreznimi filtri preprečiti širjenje neprijetnih vonjav. Na vse to smo želeli dobiti odgovor ter se hkrati tudi pomeniti, kako bodo spremenili podobo svoje delovne organizacije. Na zatožni klopi, sta se torej znašli direktorica Alenka Novak in tehnologinja Nada Turnšek, ki sta bili hkrati tudi v vlogi dežurnega krivca.	'
finančno zmogli, bi že jutri bili v novi, sodobnejši in okolju prijaznejši tovarni...«

Alenka Novak:
»Bodeči osat, ki ste nam ga podelili, sprejemamo z mešanimi občutki, saj je tovarna dediščina preteklosti, o novi lokaciji pa zaenkrat lahko le sanjamo. Vsekakor pa se bomo trudili po svojih najboljših močeh izboljšati sedanje stanje. Želje in hotenja ter načrti za tovarno na drugi lokaciji pa ostajajo še naprej, saj tovarna ne moti le Žalčanov, ampak tudi nas zaposlene, ki delamo v neustreznih razmerah. Ce bi
Nada Turnšek:
»Dobljeni osat je bil zaslužen, ali pa tudi ne, nedvomno pa nas bo spodbujal k izboljšanju sedanjega videza tovarne. Tovarna je stara, vanjo se je v preteklosti izredno malo vlagalo, morda tudi zato, ker je bila načrtovana nova. To pa pomeni, da je sedanja oprema zastarela in da je treba veliko vlagati v posodabljanje. Sicer pa je že sama stavba neprimerna in ne odgovarja normativom za tovarno krmil. Nekaj se da še izboljšati, vendar povsem tega problema ne bo mogoče rešiti vse dotlej, dokler bomo tu. Ljudje krmila potrebujejo in tovarne ni mogoče enostavno zapreti...«
Proizvodnja v tovarni krmil ekološko ni toliko problematična, da bi jo zaradi tega lahko zaprli, vendar pa"prah, vonjave in golobi ostajajo.
Nada Turnšek:
»Glede golobov smo zakonsko omejeni, saj ne smemo in tudi humano ne bi bilo, izvajati kakršnih koli zastrupitev. Tablete za preprečevanje razmnoževanja pa so bile neučinkovite. Tako nam ostaja le zamreževanje oken in čim tesnejše zaprtje proizvodnih prostorov. To že izvajamo, tako da upamo, da bo zaradi zmanjšanja možnosti prehranjevanja teh in tudi drugih živali ta problem nekoliko manjši...
Alenka Novak:
»Mislim, da je bistvo povedala že tehnologinja, vsaj kar se tiče golobov. Glede prahu in vonjav ter raztrošene hrane pa bi dejala, da bomo storili največ, kar bo mogoče. Še najlažje bo pri rastrosu surovin, kjer bomo poostrili nadzor nad prevozniki, ki nam dovažajo surovine, namestili pa bomo tudi zaščitno steno pri vsip-nem jašku, ki bo preprečevala dviganje prahu v ozračje. Težje pa bo glede vonja, ki je posledica termične obdelave krme in nove tehnologije - pale-tiranja krmil. Tu bomo z ustreznimi inštitucijami poskušali najti rešitev in te vonjave zmanjšati s posebnimi filtri. Upamo pa, da to ne bo prehudo breme za našo delovno organizacijo, saj bo drugače problem težje rešljiv. Z mrežami na oknih pa bomo preprečili nalete golobov, ki nam razbijajo šipe in s tem pripomorejo, da je tovarna videti neurejena.«
Glavna dejavnost tovarne krmil je proizvodnja vseh vrst krmnih mešanic za vse kategorije živali. To pa še ni vse, zato je prav, da kompleksno razjasnimo vašo vlogo in pomen za širši slovenski prostor. Kako bi torej predstavili vašo delovno organizacijo?
»Mislim, da je vaša ugotovitev točna, poleg že omenjenega pa skrbimo za ustrezno skladiščenje vseh vrst žitaric ter nabavo ter prodajo krmnih surovin za proizvodnjo krmnih mešanic.
Pred vojno smo se s surovinami oskrbovali v naših južnejših'republikah, in to v višini 80 do 90 odstotkov. Proteinske komponente, kot so ribja moka in sojine tropine, pa so prihajale iz uvoza, iz različnih delov sveta. Predvsem iz Amerike, Brazilije, Latinske Amerike in v zadnjem času tudi iz Azije. Po osamosvojitvi Slovenije se je položaj bistveno spremenil, saj so se nam južna
tržišča zaprla in to je povzročilo težave z oskrbo surovin. Iskali smo nove dobavitelje in sedaj se z žitaricami oskrbujemo v glavnem iz Madžarske in Hrvaške. Sojine tropine in ribja moka prihajajo tudi iz Italije, manjše količine surovin pa iz že prej omenjenih držav oz. celin...«
Kako pa je sedaj s prodajo vaših proizvodov in kako to vpliva na obseg proizvodnje?
»Zaradi vsesplošne krize je tudi proizvodnja v naši tovarni nekoliko zmanjšana. Padec prodaje je predvsem v organizirani proizvodnji, v kooperacijski reji in pa deloma tudi v družbenem sektorju. Z vojno na Hrvaškem in v BiH smo izgubili velik del jugoslovanskega tržišča, kamor je Jata, kot naš največji odjemalec krmnih mešanic, prodajala meso in mesne izdelke. Zanimivo pa je, da prodaja prek trgovin rahlo narašča, kar kaže, da se vedno več ljudi zaradi težke gospodarske in socialne problematike odloča za prirejo živine, mleka, jajc in mesa...«
Tako naši sogovornici, mi pa še dodajmo, da se zavedamo, da problemov ni mogoče rešiti čez noč, vsi skupaj pa bomo zadovoljni, če bosta bodeči osat in ta pogovor prispevala k začetku reševanja težav. Zagotovo pa brez pomoči občine in drugih ter izboljšanja gospodarske situacije ne smemo preveč pričakovati.
Darko Naraglav
LDS in ekologija
Travnik in ekologija
Šolska knjižnica na Osnovni šoli Vere Šlander Polzela je v tem mesecu v okviru projekta TRAVNIK organizirala okroglo mizo o ekološki problematiki travniških površin v okolici Polzele. Nanjo smo povabili strokovnjaka za to področje Franceta OSETA z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo.
Pogovor so usmerjali člani knjižničarskega in biološkega krožka ter nekaj petošolcev z mentoricami Valerijo PUKL, Marijo URBANČ in Nevenko JERIN.
Sogovornika smo seznanili z rezultati naših raziskav, ki smo jih izvedli na negnojenem, naravno gnojenem in umetno gnojenem travniku, pa tudi z anketami in intervjuji.
Skupaj smo razpletli marsikatero neznanko, na katero smo naleteli pri raziskovalnem delu. Sicer pa je naš gost zelo pohvalil naša skupna prizadevanja in sodelovanje na okrogli mizi, saj je prav od osveščenosti vsakega izmed nas odvisno, kakšna bo naša prihodnost. Tistega dne je bila knjižnica odeta v sveže šopke travniških cvetlic. Bilo je lepo in nepozabno.
3. 6. 1992 pa je potekal v šolski knjižnici republiški seminar knjižničarjev, ki so si ogledali sklepni del in predstavitev celotnega projekta TRAVNIK. Zaradi izrednega zanimanja udeležencev smo seminar ponovili še dvakrat.	Valerija PUKL
DATUM		DEL RASTLINE IN URA
1.	sreda	cvet do 12. ure
2.	četrtek	plod do 12. ure
3.	petek	plod
4.	sobota	plod
5.	nedelja		, od 20. cvet
6.	ponedeljek	plod
7.	torek	plod
8.	sreda	plod
9.	četrtek	cvet
10.	petek	cvet do 7.. od 8. list
11.	sobota	list do 18.. od 19. cvet
12.	nedelja	list do 10., od 11. do 23. plod
13.	ponedeljek	plod
14.	torek	plod
15.	sreda	plod do 6., od 7. korenina
16.	četrtek	korenina
17.	petek	cvet
18.	sobota	cvet
19.	nedelja	cvet do 17., od 18. Ust
20.	ponedeljek	Ust
21.	torek	list
22.	sreda	list do 20., od 21. plod
23.	četrtek	plod
24.	petek	plod do 16., od 17. korenina
25.	sobota	korenina
26.	nedelja	korenina
27.	ponededeljek	korenina do 6., od 12. cvet
28.	torek	cvet
29.	sreda	od 5. do 18. list
30.	četrtek	od 18. plod
31.	petek	plod
Čevljarstvo Petek
Žalec (Nade Cilenšek 8)
odslej v Nami Žalec (poleg restavracije)
Odprto: od 8. do 17. ure, sobota od 8. do 13. ure telefon: 711-231
Izšla je knjiga o reki Savinji
Liberalno demokratska stranka Žalec se je skupaj z občinskima odboroma LDS Mozirje in Velenje že lani, pred začetkom vojne v Sloveniji, lotila zbiranja gradiva za izdajo ekološke knjige o reki Savinji in njenih pritokih, ki jo najbolj onesnažujejo. Knjiga je sedaj izšla, več o njej in njeni vsebini pa smo povprašali njenega urednika in sekretarja LDS Žalec Gregorja Vovka.
Na vprašanje, kaj jim je bilo vodilo pri izdaji te knjige, je povedal, da predvsem želja po seznanitvi in osveščanju širšega kroga ljudi z ekološkimi problemi, katerim posvečajo liberalni demokrati že ves čas veliko pozornost.
»Knjiga je izšla v nakladi 1800 izvodov, izdal jo je odbor za založništvo, tisk in promocijo slovenske besede pri ORS Žalec. Med izdajatelje in založnike pa se priključujeta poleg občinskega odbora LDS Žalec še občinska odbora LDS Mozirje in Velenje. V knjigi je zajeta podrobna, ekološka analiza porečja Savinje, posebno Pake, ki je eden glavnih onesnaževalcev Savinje od Mozirja navzdol, in pa vseh pritokov, ki so fekalno neurejeni in so kanali za industrijske odplake. Knjiga je shematsko urejena. Bralec se najprej spozna s hidrografskim orisom Savinje, njeno zgodovinsko opisno shemo, vodnimi viri porečja in nekaterimi posebnimi značilnostmi reke Savinje. Podobno je obdelana tudi Paka. V smislu ekologije so pretočni režimi manj pomembni, pomembni pa so v smislu sa-moočiščevanja Savinje. Njen značaj je hudourniški in zato se v veliki meri tudi sama očiščuje. V knjigi so tudi poglavja o posameznih kategorijah plu-tantov, ki so na mapah za vsako občino posebej označeni po sistematizaciji oddaje kubič-
1T
Grega Vovk
nih metrov vode. To pa pomeni, da imamo plutante, skozi katere gre do 50 tisoč kubičnih metrov vode, nad 50 do 500 tisoč in nad 500 tisoč kubičnih metrov vode. Slednja sta le dva, in sicer Velenje ter termoelektrarna Šoštanj. Prvič imamo možnost v knjigi najti kataster plutantov in kdo vse Savinjo onesnažuje oz. je potencialni onasneževalec. V knjigi je zajeta tudi problematika jezer, in sicer Velenjskega, Žov-neškega in Braslovškega. Poleg teh kemičnih bioloških analiz pa obstaja podrobna obdelava odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ki je najbolje urejeno v občini Žalec. To je nek evidenčni pokazatelj, kako naj bi potekalo nadaljnje saniranje porečij v Sloveniji, kajti tako dobro obstoječ režim v Žalcu z izgradnjo določenega dela kolektorskega omrežja in-s planiranim kolek-torskim omrežjem celo do Braslovškega jezera je seveda dober vzgled za normalno delovanje takšnega sistema v Sloveniji ...«
Kot vemo, obravnavate v knjigi, tudi turizem?
»Res je. Splošna ugotovitev je, da je ta dejavnost v vseh
treh občinah slabo razvita oziroma je ne spodbujajo. Obravnavali smo športnorekreativ-ni, kmetijski turizem, posebej je omenjeni tudi jamarski turizem. Vključena je problematika galerijskega in kulturnega turizma, povezanega z etnič-no-sakralnim turizmom. Ta analiza v okviru turistične problematike je pokazala, da potrebuje Slovenija aktivno politiko na področju turizma, aktivno v smislu močnega ekonomskega stabilizatorja slabih gospodarskih oz. socialnih razmer v naši državi. Za bodoče bralce te knjige naj še povem, da je vključeno še poglavje o ribištvu in ribogojni-štvu, da je priključen k knjigi tudi slovarček manj razumljivih besed, ki se strokovno ne dajo drugače izpisati, in da je ob koncu navedeno lepo število pokroviteljev, ki so omogočili, da je knjiga izšla.«
Knjiga je nedvomno obsežno delo širokega kroga ljudi in še zlasti avtorjev. Kdo so tisti, ki dajejo težo vsebini knjige?
»Teh je več, nedvomno pa so to dr. Boris Kalin za področje ribištva in ribogojništva, mag. Jaglenka Leban-Markulj z Vrtnarstva Celje za področje ukrajinarstva, Matjaž Šalej iz Velenja, študent, ki se ukvarja z ekologijo, Andrej Ermenc z mozirske komunale in dip. biologinja Polona Barič s čistilne naprave v Kasazah. Poleg teh pa so prispevke napisali še drugi avtorji, tako da je knjiga resnično pestra, zanimiva in pomembna za najširši krog bralcev, saj zajema kompleksno problematiko porečja Savinje - okolja, v katerem živimo. Največja zahvala za nastanek knjige pa velja Katarini Jošt iz Nivoja Celje, ki se že od leta 1973 ukvarja s problematiko porečja Savinje, saj nam je strokovno, delovno in impulzivno veliko pomagala, da je ta knjiga izšla...«
D. Naraglav
Pomoč krajanom
V tem trenutku, ko nam na vrata trkajo begunci iz BiH, je zelo pomembno, da povemo, kako dela krajevna organizacija RK na Polzeli.
Delo obsega vsakomesečno merjenje krvnega pritiska, ki se ga udeleži 30 do 40 krajanov s Polzele in Pariželj, pri čemer jim svetuje medicinska sestra. Če bi imeli sredstva, bi delo rahlo razširili, kajti čas čaka-
nja pri zdravniku in participacija so marsikomu v breme.
Vsako leto v povprečju daruje kri okoli šest darovalcev, ki s svojim humanim delovanjem pritegnejo veliko novih, mladih darovalcev.
Ko bomo imeli svoje lastne prostore, ki jih sedaj nimamo, bomo lahko še bolje delali. Zavedamo se, da veliko Polzela-nov potrebuje tako ali drugač-
no pomoč, zato se bomo še bolj povezali z organizacijami na Polzeli, iskali bomo tudi pomoč pri obrtnikih in podjetjih. Zahvaliti pa se moramo podjetniku PS Steblovniku iz Pariželj, ki bo naš pokrovitelj. Sodelovali bomo tudi s krajevno skupnostjo Polzela in zdravstveno postajo na Polzeli.
Marjan Palir
Nov 700-kilogramski zvon
Pred dnevi je v šempetrskem zvoniku prvič zapel novi 700-kilogramski bronasti zvon, ki
je svoje petje združil s tremi prejšnjimi. Kot je v svojem pozdravnem nagovoru pove-
Pivnica Režaj
dal domači župnik, Mirko Škoflek, bo ta zvon z ostalimi tremi vernikom te župnije in okoliških vzbujal s svojim petjem veselje ob slovesnostih in misel na smrt, kadar bo pel ob odhodu koga v večnost.
Novi zvon je ob prisotnosti vernikov in duhovnikov sosednjih župnij blagoslovil mariborski škof dr. Franc Kramberger, v zvonik pa so ga dvignili letošnji birmanci. Zvon so izdelali v žalskem Ferralitu in je že njihov 1068. Denar za nakup so zbrali krajani, zasebniki in tudi delovne organizacije. Na sliki: S slovesnosti.
T.T.
Po obronkih Galicije
Planinska sekcija Galicija vljudno vabi na KRESNO NOČ na Šentjungerti na predvečer slovenskega državnega praznika, 24. junija, ob 19. uri z bogatim kulturnim programom ter starimi šegami in navadami, povezanimi s kresovanjem. Pridite, ne bo vam žal!
Janez Meglič
Prebold je postal bogatejši še za eno gostinsko-turistično pridobitev. Zakonca Režaj iz Dolenje vasi pri Preboldu sta namreč v sklopu trgovine s čevlji in bistroja odprla še
Krajani proti južni trasi
Čeprav smo v prejšnji številki Savinjčana zapisali, da za gradnjo avtoceste v občini ni več ovir, pa se je s predvideno južno traso zataknilo. Krajani Trnave, Polzele in Ločice so namreč odločno proti tej trasi avtoceste in vztrajajo pri prvotni. Ohranitev nekdanjega rimskega tabora ne more odtehtati uničenja najbolj rodovitne zemlje, zato kmečka stranka odločno nasprotuje predvideni južni trasi. Predsednik občinske skupščine Milan Dobnik, republiška poslanca Stanko Busar ih Franc Zagožen so krajanom Ločice obljubili, da se bodo zavzeli za prvotno traso in da se strinjajo z zahtevami krajanov.
»Zapleti z bodočo avtocesto izgradnjo samo odmikajo, kar očitno ustreza odgovornim v republiki,« je na zboru krajanov Ločice dejal Vinko Debelak, dogajanja pa takšno ugotovitev vse bolj potrjujejo.
jk
Nova zvonova
V Galiciji je bil minulo soboto in nedeljo velik praznik. V tej župniji so namreč blagoslovili dva nova zvona, ki so ju izdelali v žalskem Ferralitu. Prvi, ki tehta 989 kg, je posvečen sv. Jakobu, zavetniku župnijske cerkve, drugi, ki tehta 619 kg pa sv. Jožefu delavcu. Slovesnost - posvetitev zvonov je vodil mariborski škof dr. Franc Kramberger.
•T. T.
pivnico. V njej nudijo svetlo in temno laško pivo s hot-dogom, preste in druge priboljške. Ponudba pa je pestra zlasti ob sobotah, ko so na voljo jedi z žara.	-Dar-
FARMA in KLAVNICA PIŠČANCEV
Fisar
TABOR 45, tel.: 726-204
-	sveže piščančje meso (veterinarsko pregledano)
-	živi piščanci za zakol ali nadaljnjo rejo
(ob petkih popoldne in sobotah)
KONKURENČNE CENE
SERVIS
zamrzovalnikov in hladilnikov (vseh vrst)
•	menjava izolacij na podu
•	večja popravila - plačilo na dva čeka
Milan TERGLAV, Polzela 137/a
telefon-fax: 063/721-406 non - stop
Pesem v maju
Kulturno društvo Risto Savin Ponikva je v lepo urejeni dvorani zadružnega doma pripravilo zanimivo prireditev, ki so jo poimenovali Pesem v maju. K sodelovanju so povabili moški pevski zbor Vinska Gora, mešani zbor iz Šentilja, kvintet iz Andraža, moški zbor
iz Kavč, oktet Podglarji, številnim poslušalcem pa so se predstavili tudi domači moški, dekliški in mešani zbor pod vodstvom Elice Kos Nedeljsko popoldne so pevci obogatili z narodno in umetnostno pesmijo, prireditev pa naj bi postala tradicionalna.	jk
»Dvorana v zadružnem domu je za krajane Ponikve velika pridobitev. Vodstvo krajevne skupnosti ima za to največ zaslug, brez prostovoljnega dela pa dvorane ne bi bilo. Odprli smo jo marca ob materinskem dnevu. V njej so že gostovali gledališčniki iz Tabora, gledališko predstavo pa pripravlja tudi naše društvo,« je dejala predsednica Nada Jelen.
Interclub zaprt
V teh dneh mineva leto dni, odkar so v Preboldu ustanovili Skupnost prizadetih krajanov, katere namen je, da s svojo dejavnostjo v stanovanjsko sosesko okrog Hotela Prebold ponovno vrne nočni mir. Res je, da kaljenje nočnega miru ni od včeraj, da se je v tem delu Prebolda začelo že s postavitvijo in obratovanjem hotela. Res pa je, da tako neznosno kot v zadnjem letu, ni bilo nikoli. Tedaj je namreč začela obratovati diskoteka Interclub, ki sta jo uredila Roman Jurički in Borut Podlunšek.
Z odločbo je delovni čas sedaj dovoljen samo do 22. ure zvečer. To pa je ura, ko je diskoteka šele začenjala obratovati. Ta ukrep naj bi prinesel dolgo pričakovani mir in brez-skrbnejše spanje mnogim Pre-boldčanom, še posebej tistim, kf živijo v bližini hotela. S tem pa tudi Skupnost prizadetih krajanov izgublja svojo vlogo in nalogo.
Dolga, kar predolga je zgodba vseh nočnih peripetij, ki so v zadnjem času prerastle že v pravi kriminal. Brezštevilne so prijave občanov ali intervencije policistov, ki pa kljub temu niso mogli zagotoviti ustreznega javnega reda in miru. S tem ukrepom, za katerega so se soglasno odločili na skupni seji predstavniki krajevne skupnosti, občine, policije in prizadetih krajanov, naj bi bil problem rešen. Brez dvoma pa popolnega miru nikoli ne bo, saj je hotel pač hotel, ki ima svoje goste, ki so bolj ali manj glasni. Nespametnih odločitev tistih, ki so krivi, da stoji hotel sredi stanovanjske soseske, ob šoli in zdravstvenem domu, pa ni mogoče popraviti. S skrajšanjem obratovalnega časa ali kar zaprtja diskoteke obstaja upanje, da bodo petkovi in sobotni večeri sedaj mnogo lepši in prijaznejši. Ne bo več pretepov, poškodovanih avtomobilov, zelenic, prometnih znakov in še česa, kar je ostajalo za mladimi, ki so v poznih nočnih oz. zgodnjih jutranjih urah kolovratili po Preboldu. Seveda pa se z zaprtjem Intercluba ne strinjajo mladi, ki so zahajali v diskoteko, in pa Roman Jurički ter Borut Podlunšek, ki sta v njeno ureditev vložila veliko denarja. Kot je povedal Ro-
man Jurički, je sedaj zadevo predal odvetnikom, saj se nikakor ne misli odpovedati denarju, ki ga je vložil v ureditev diskoteke. Zora Koren, ki ima v najemu preostali zgornji del hotela, pa pravi, da se je že večkrat poskušala pogovoriti z Juričkim, da bi se stanje izboljšalo, vendar ni bil nikdar pripravljen prisluhniti. Zaradi razgrajaških navad obiskovalcev diskoteke, ki so naredili ogromno škode, v hotelu ob petkih in sobotah ni bilo resnih gostov.
Kar je morda za enega dobro, je za drugega slabo. Nedvomno pa so bili najbolj prizadeti stanovalci, ki ob koncu tedna niso imeli mirnih noči. Sedaj upajo, da bodo lahko mirneje spali, motili pa jih ne bodo hotelski gostje, ki ne zahajajo v diskoteko, kajti za obratovanje hotela velja odločba, da bo lahko odprt le do 22. ure zvečer. Gostinske storitve po tej uri bodo lahko nudili le gostom, ki bodo nastanjeni v hotelu.
D. Naraglav
Feliksu Reberšku v spomin
Na pragu poletja je usahnilo srce Feliksu Reberšku iz Prebolda, človeku, katerega moto življenja sta bila delo in akcija. Srce, ki mu je že večkrat ponagajalo, ga je sedaj dokončno pustilo na cedilu. Z njegovo smrtjo odhaja iz Prebolda osebnost, ki jo bomo prav vsi, ki smo ga poznali, z njim ustvarjali in prispevali k razgibanosti življenja v kraju, še kako pogrešali. Njegovo delo, njegov lik pa za vedno ostaja v našem spominu.
Feliksova življenjska pot ni bila lahka. Rodil se je v družini polproletarcev v Motniku pri Kamniku. Svoja obzorja si je širil v osnovni šoli na Vranskem in v obrtni šoli, kjer se je izučil za kleparja. Znanje je nato izpopolnjeval v tovarni Emo - takratni Westnovi tovarni posode. Prišla je vojna, zapor v celjskem Starem piskru in nato svoboda. Po vojni je delal v TT Prebold, kjer je našel kruh za družino, ki si jo je ustvaril v času vojne vihre. Tu je delal vse do leta 1961, ‘ nato pa je postal s svojo torbo in orodjem ustanovitelj novega kovinskega podjetja v Preboldu. Polnih 16 let je bil Feliks obratovodja ključavničarske delavnice in v tem času se je ta močno razširila in posodobila, podjetje pa se je preimenovalo v MIK Prebold.
Z upokojitvijo, ki ji je botrovala bolezen, pa se je začelo za Feliksa novo obdobje življenja. Prebolel je dva srčna infarkta, vendar ga nista strla. Kot družbeno angažiran krajan in delavec se je soočal z najrazličnejšimi dolžnostmi in funkcijami, zato tudi po upokojitvi ni miroval. Postal je srce in duša preboldskih upokojencev ter motor njihovega družabnega življenja.
Nepravično bi bilo, če bi pozabili omeniti Feliksovo veliko ljubezen do lepe slovenske pesmi, saj je pel od leta 1949 pa do svoje smrti v preboldskem moškem pevskem zboru. Več kot 50 let pa je delal tudi v gasilski organizaciji.
D. Naraglav
8. STRAN-JUNIJ 1992
___________________________________Savinjčan
Rajmond Debevc - svetovni strelski šampion
Odsfej mož in kmalu tudi oče
Poročno kosilo v gostišču Kmet v Preboldu
Rajmund Debevc - svetovni st Odslej mož in kmalu tudi oče Poročno kosilo v gostišču Kme Gostišče Kmet v Preboldu, ki sta ga pred dobrimi osmimi meseci prevzela v svoje roke Meta in Tomaž Štefula iz Kamnika, je v petek, 12. junija, gostilo najimenitnejšo osebnost slovenskega in svetovnega strelskega športa. Ni težko uganiti, da gre za Rajmunda Debevca, človeka, ki ima najmirnejšo roko in naj-preciznejše oko v Sloveniji. Številni državni in svetovni rekordi to potrjujejo, vprašanje pa je, kako zbran je bil ta dan, ko je stopil pred matičarja in v zakonski stan. Vsekakor pa je bil to življenjski strel, ki ga je pripeljal na pot moža in skorajšnega očeta in je poleg športnih strelskih dosežkov krona njegovega dosedanjega življenja.
Skromno, brez posebnega pompa in le v krogu prič, staršev in njima najbližjih sta dahnila svoj da pred matičarjem. Nato so se odpeljali v Pre-
bold, kjer sta jih pričakala gostitelja Meta in Tomaž s,svojimi sodelavci in prijatelji. Tu pa smo bili tudi mi in ju za hip zmotili z nekaj vprašanji, na katera sta oba rada odgovorila.
Na vprašanje, kako to, da ju je pot na poročno kosilo zanesla v Prebold, je Rajmund povedal: »Ko sem razmišljal, kam bi odšli na poročno kosilo, sem se spomnil na meni draga prijatelja Meto in Tomaža, s katerima se dobro poznam že iz Kamnika, kjer smo prej skupaj živeli.
V Preboldu, ki je sicer športno dokaj poznam kraj, saj je bil kar petkrat proglašen za najboljšo mestno krajevno skupnost v športni rekreaciji v Sloveniji, ne gostimo prav pogosto tako uspešne osebnosti s športnega področja.
Številne medalje in rekordi z državnih, evropskih in svetovnih prvenstev so za tabo, pred vrati pa je olimpiada?
»Olimpiada v Barceloni je neke vrste vrh vseh mojih do-
sedanjih uspehov, seveda pa se z njo moji načrti in želje ne zaključujejo, saj mislim vsaj še en olimpijski ciklus vztrajati v tem strelskem svetovnem cirkusu. Težko rečem, kako bo na olimpiadi, saj je to tekmovanje le enkrat na štiri leta in vse je odvisno od trenutnega razpoloženja, ko lahko dobiš vse ali ostaneš brez odličja. Vsekakor bi želel osvojiti medaljo in s tem dati slovenskemu športu in naši mladi državi tudi olimpijsko odličje, vendar je poleg znanja pomembna tildi športna sreča. Upam na najboljše.«
Za tabo je veliko število najvidnejših dosežkov in svetovnih rekordov. Katero od teh pa ti je najbolj pri srcu?
»Težko bi rekel, mislim pa, da sta mi trenutno najbolj pri srcu zlati medalji, ki sem ju lani osvojil na svetovnem prvenstvu v streljanju s samostrelom, saj sem bil menda prvi slovenski športnik, ki je nastopil pod zastavo Slovenije. Teh občutkov se ne da opisati,
Peter Tkalec
Orglice so zaigrali
Ljubezen do glazbe ga plemeniti in osrečuje
Orglice so glasbeni inštrument, ki s svojimi zvoki najbolj spominjajo na harmoniko, zato jim tudi upravičeno rečemo ustna harmonika. Z njo se srečujejo otroci vseh starosti in so največkrat njihov prvi inštrument na poti v svet glasbe. Le malo pa je takšnih, ki se na orglice nauče tudi igrati v pravem pomenu besede. Petru Tkalcu iz Zaloga pri Šempetru je to uspelo, saj je kot samouk sedaj že pravi virtuoz na tem inštrumentu. O tem pa so se prepričali tudi udeleženci letošnjega prvomajskega srečanja na Šmiglovi zidanici in drugi, ki so Petra spoznali ob kakšni drugi priložnosti.
Ko smo ga videli tudi mi, je kar nekako izstopal s svojo obleko in klobukom, ko pa je zaigral, se nismo mogli načuditi njegovim vižam, ki jih je spretno izvabljal iz svojega in-
štrumenta, ki je, kot smo zvedeli, njegov nepogrešljiv sopotnik. Peter je začel igrati na ustne harmonike, ko je imel le nekaj let. Za vadbo mu je služil, kot sam pravi, star radio. Ob poslušanju viž na radiu je
bili pa so neizmerno lepi, doživeti in nikoli pozabljeni.«
Danes si prevzel nase tudi družinske obveznosti. Kako bo to vplivalo na tebe oziroma kako boš vse to lahko usklajeval?
»Mislim, da posebnih problemov ne bo. Z ženo Metko že tri leta živiva skupaj in je poroka le še formalnost. Ker sem že doslej uspešno usklajeval študij, šport, delo v trgovini in še vse drugo, mislim, da tudi v prihodnosti to ne bo pretežko.«
Zakonsko življenje torej ne bo ovirS tvoji uspešni športni karieri?.
»Nasprotno, mislim, da bo še spodbuda.«
In kakšni so tvoji občutki na današnji dan?
»Počutim se zelo lepo in rečem lahko, da sem srečen.«
Kaj pa na vse to pravi Metka Založnik-Debevc iz Velenja, sedaj žena enega najboljših strelcev na svetu?
»Vesela sem, srečna in zadovoljna hkrati. Že doslej nama
Tunstičn^
Otroška prireditev MIŠ MAŠ, ki jo pripravljata osnovna šola in Svoboda Griže, privablja vsako leto več obiskovalcev. Letos jo je obiskalo več kot 15 tisoč obiskovalcev, znana pa je po vsej Sloveniji. Poleg številnih ansamblov so za zabavo otrok in starejših poskrbeli organizatorji, ki so omogočili jahanje na konjih, vožnjo s turističnimi vlaki, živahno pa je bilo tudi na lutkovnem odru. Uspela je tudi akcija zbiranja igrač za begunce. Organizatorjem te izredno uspešne prireditve komisija podeljuje turistično vrtnico.
Na posnetku najmlajši rokerji, na desni pa nekoliko starejši, ki se kratkotrajne plohe niso ustrašili.	jk
je bilo lepo in mislim, da bo z naraščajem, ki ga pričakujeva, v prihodnje še lepše. Kar težko pa je bilo najti čas za poroko, saj že v nedeljo Rajmunda čaka ena izmed tekem. Bo pa naslednjih štirinajst dni doma, tako da bova lahko šla tudi na poročno potovanje na Palma de Malorco.«
Kakšni pa so vajini življenjski načrti?
»Imeti več otrok, srečo in veselje v družini in še vse, kar spada zraven.«
Danes je dež in pravijo, da to na takšen dan pomeni rodnost?
»Pravijo, da tudi veliko denarja. Če to drži, potem naj kar pada, saj ga nikoli ni preveč. Družina, kot je načrtujeva, ga bo prav gotovo potrebovala.«
Rajmunda čaka olimpiada,
vas pa...?
»... še en srečen dogodek. V septembru pričakujeva naraščaj, s tem pa pride delo matere in gospodinje. Vsega tega pa se neizmerno veselim, ker bo tako Rajmundova odsotnost manj opazna, saj bo dovolj opravka z nego in vzgojo otroka.«
Tako Metka in Rajmund Debevc, obema naše iskrene čestitke. Rajmundu pa še naprej ostro oko in mimo roko ter veliko sreče in uspeha na olim-Piadi-	D. N araglav
m 4
Med darili ni manjkal niti valar.
fnjska
Moja dolma
lovil tone in se tako naučil igranja. Ljubezen do igranja in tudi plesa ga je vodila med folkloriste na Dobrni. Tu je šest let tudi vodil folklorno skupino, tri leta pa je bil tudi sam plesalec. Sedaj je brez zaposlitve, invalid, vendar ga veselje do igranja drži pokonci. Igra med prijatelji, znanci, na kakšni ohceti in ob drugih priložnostih, še največ pa takrat, ko je sam. Življenje mu ni postlano z rožicami, kljub temu pa je veseljak, dela pri kmetih in z igranjem na orglice razveseljuje tako sebe kot druge.
Takšen je Peter Tkalec, posebnež, preprostež, veseljak in glasbenik samouk, ki zna kljub tegobam ceniti življenje. Tudi mi mu zaželimo vse naj-lepše in obilo glasbenih užitkov ob igranju na svojo ustno harmoniko.
D. Naraglav
Nada Mulej Ženska na poti k sebi
ZAUPAJTE VASE!
Ženske v življenju pogosto odlagajo pomembne odločitve, ker se jim zdi, da jih niso sposobne uresničiti. Nimajo zaupanja vase, so notranje zavrte, nemočne in pasivne. Manj ko zaupajo vase, bolj so prepričane, da imajo drugi moč in pravico spreminjati njihovo življenje.
Kako odpravite občutek manjvrednosti?
Ljudje, ki so premalo samozavestni, *so lahko včasih zelo naporni za okolico. Kadar se znajdejo v konfliktni situaciji, ki ogroža njihov jaz, se odzivajo z agresivnostjo ali negotovostjo.
Agresivnost je lahko neposredna in se kaže z izbruhi čustev, ki prisotne spravljajo v zadrego. Bolj neprijetna je posredna agresivnost, ki prizadene na prikrit, zahrbten način. Kaže se v izrazu obraza, kot ironija, užaljenost in redkobesednost. Zlasti ženske rade tako reagirajo. Posledica je, da zbujajo slabo vest sogovorniku, ki začne razmišljati, v čem je ravnal napačno.
Druga oblika vedenja pri ljudeh, ki premalo zaupajo vase, je negotovost. Z njo sporočajo drugim, da si za vsako ceno želijo pridobiti njihovo naklonjenost, obenem pa jih prepričati, da morajo prevzeti odgovornost zanje.
Če tudi vi reagirate na tak način, se malce zamislite. Samozavest namreč ne pomeni povzdigovanja lastne osebnosti nad druge, ampak predvsem to, da poznate svoje potrebe in pravice, obenem pa dopuščate tudi drugim, da izražajo in uveljavljajo svoje.
Kaj morate storiti, da boste postali samozavestnejši?
*	Spremenite svojo naravnanost.
Manjvrednostni kompleksi izvirajo v glavnem iz obdobja, ko ste bili v resnici šibški in odvisni - iz otroštva. Zavedajte se, da so se vaše življenjske okoliščine zdaj, ko ste odrasli, spremenile. Tudi če imajo ti občutki realno osnovo, ne delajte iz njih zaključkov, kajti nikoli ni prepozno, da začnete spreminjati svoje življenje.
*	Sprejmite ali spremenite dejstva.
Marsičesa res ni mogoče spreminjati (npr. kratkovidnosti ali prenizke postave...), toda nikar si po nepotrebnem ne grenite življenja, ampak se sprijaznite z realnostjo. Pomanjkljivost lahko izravnate na drugem področju, če ste pripravljeni v to vložiti nekaj napora. Tako ste lahko npr. kljub kratkovidnosti priljubljen sogovornik, ker imate morda dobro razvite komunikacijske spretnosti. Nanje pa seveda lahko vplivate.
*	Storite tako, kot da bi...
Tudi če imate tremo in vas je strah, si nadenite držo samozavestnega človeka. Govorite glasno in razločno. Ne glejte prestrašeno in ne sedite negotovo na robu stola, ampak se udobno namestite. Tudi nesproščena drža telesa učinkuje na duševnost.
*	Pogosto »govorite« pozitvni notranji dialog.
Vsak izmed nas se v duhu pogovarja s seboj, ima notranje dialoge. Kdor ima občutek manjvrednosti, zaznava predvsem negativne notranje signale, ki se izražajo v takihle sugestijah: »Ne, ne bom se potegovala za to mesto, saj me tako ne bodo sprejeli.« Poskusite raje razmišljati takole: »Zakaj ne bi poskusila? Navsezadnje dobro obvladam svojo stroko.«
*	Zavestno odkrivajte in sprejemajte svoje občutke.
Soočite se z njimi in si ne prizadevajte krčevito, da bi jih prikrili. Če si jih v določenih okoliščinah priznate, boste občutili olajšanje.
*	Počutite se enakopravni z drugimi.
Nikoli se v mislih ne primerjajte z drugimi, ampak se skušajte postaviti ob njih. Ne povzdigujte jih, ker so bogatejši, bolj znani in močnejši od vas. Ne dopovedujte si kar naprej, v čem so boljši od vas. Vsak človek je svet zase, zato niso boljši, ampak samo drugačni. Kot vsi ljudje imajo kreposti in šibke točke, zato si jih poskusite predstavljati, kako pomivajo posodo, previjajo dojenčka ali pa si jih zamislite v spodnjem perilu.
*	Vaš glas naj bo odločen,
jasen, vendar ne agresiven. Sogovorniku glejte v oči, a ne tako dolgo, da bo umaknil pogled. Vadite govor.
Pozabite neprijetnosti.
Kljub trudu vas včasih prevzamejo črne misli. Čim prej pozabite neprijeten doživljaj in uprite pogled v prihodnost. In ne pozabite, da je samozavest lastnost, ki vam ni prirojena, ampak si jo pridobite. Zato se ne izogibajte neprijetnim situacijam, ki zahtevajo od vas odgovornost. Sprejmite jih kot izziv, jih pogumno izkoristite sebi v prid in spoznali boste, da je samozaupanje lastnost, ki se je lahko priučimo kot npr. igranja na inštrument.
Tudi vi ste včasih ponosni na dobro opravljeno delo. Osredotočite se na pozitivno v sebi, na vse tisto, kar vas dela drugačne, boljše od drugih. Pri nadrejenih naredite malce »reklame« zase, morda bodo začeli odkrivati vaše kvalitete.
Mislite, da to ni žensko? Nihče vam ne bo branil, da boste pokazali tudi »tipične« ženske lastnosti, kot so občutljivost, skrbnost, toplina, ustrežljivost. Uveljavili jih boste še bolje, če jim boste dodali odločnost, trdnost v stališčih, zmožnost načrtovanja, organizacijske sposobnosti...
Bodo drugi imeli radi takšno »močno« žensko? Gotovo! Kar pa je najvažnejše: radi se boste imeli tudi vi sami.
(se nadaljuje)
Hvala, lepo nam je
Prehodni zbirni center za begunce v naši občini je v Letušu v domu krajanov in je odprt že mesec dni. V njem prebiva od 50 do 70 beguncev iz raznih krajev Bosne in Hercegovine, največ pa je mater in otrok. Prejšnji teden smo jih obiskali in povprašali, kako se počutijo.
Menim, da je naša družina tu najštevilnejša. Poleg mene in moje hčerke, ki jo imam na rokah in je nepokretna, so tu še moje štiri hčerke in ena vnukinja. Tu nam je dobro.
Aza Kovačevič: Mož je na delu v Izraelu, jaz pa sem z 17-mesečnim sinom, ki ga imam
, é w
liSSSk
bom moral na stara leta po svetu. Doma so ostali še trije bratje z družinami. Tu mi nič ne manjka. Nisem lačen, zadovoljen sem.
Fadila Murkič: »Doma sem blizu Gračanice, tu pa sem že petnajst dni. Resda nam tu nič
à.<
Emina Ibraševič: Doma sem iz Zvomika, v zbirnem centru v Letušu pa sem že dvajset dni.
Hava Muhahasainovič: Tu
sem z dvema sinovoma. Doma sem iz Gračanice, mož je ostal doma. V Ljubljani so nas lepo sprejeli, pa tudi tu nam nič ne manjka. Želim si, da bi bilo vojne konec in da bi lahko odšli domov.
v naročju, v Letušu. Potovali smo kar tri dni. Bilo je mučno in hvala vsem, ki so omogočili, da smo mi tu brez skrbi. Imamo hrano, tudi zdravnik nas obišče.
Jožo Kruič: V centru sem najstarejši. Dopolnil sem 83 let in nikdar si nisem mislil, da
Kjer je volja, je tudi pot
Najprej klasika - nato ad hoc
Aleksander Borštnar med gledališčem in ekonomijo
V življenju bi rad marsikaj počel. Njegov nemimi duh je izrazit in kar težko verjameš v to, saj njegova umirjena zunanjost blagodejno vpliva na sogovornika. Aleksander Borštner je čudovit sogovornik! Izjemen poslušalec! Estet! Veliko se je naučil v kratkem času, odkar je postal kulturnik. Mnogo je prinesel s seboj na svet. Le rahlo priprta vrata v ponujeno so se odprla nastežaj! Njegova želja po uveljavljanju lastnih hotenj se bogato razcveta. Izredna svoboda njegovega duha dokazuje tudi njegovo moralno zgrajenost.
Vsako srečanje z njim je prijetno. Pri devetnajstih je velik poznavalec Talijinega hrama: obvlada gledališki jezik, je poznavalec številnih avtorjev, del, spremlja sodobni gledališki utrip tako v slovenskem kot širšem prostoru... Bil je obetaven mladinec, zato se je takratni predsednik krajevne skupnosti na Vranskem Ivan Brišnik namenil iz njega napraviti kulturnika. »Kako?« se je verjetno spraševal. In odločilo se je: Naj gre fant med gledališčnike! Ob odhodu na prvi republiški režiserski seminar sem mu ob stisku roke zaželela veliko uspeha. Bolj redkobeseden je odhajal, saj mi vsega povedanega verjetno ni verjel, morda tudi ne razumel. Po končanem seminarju pa se je vesel in povsem spremenjen vrnil: navdušeno mi je govoril o svojih doživetjih, srečanjih z znanimi mentorji, o svojem razmišljanju... In kot bi trenil, je minil čas. Tokrat sem bila redkobesedna jaz. Spoznala sem, da stopa v vrste gledaliških ustvarjalcev svež obraz in moja redkobesednost je bila le posledica ugodja ob tem spoznanju.
Kljub številnim obveznostim in študiju na ekonomski fakulteti še vedno najde priložnost in me obišče na delov-
nem mestu. Takrat skušava izkoristiti omejen čas in se pogovoriti o vseh novih dogajanjih, izkušnjah in načrtih.
Ko med sodelavci nanese beseda na Aleksandra Boršt-nerja, prijatelji mu rečejo Ali, rada ponovim: v plodni je zemlji seme vskalilo! Že kot otrok je imel Ali bujno domišljijo. Kot kratkohlačnik je marsikaj počel, da pa bo kdaj igralec in režiser - tega se"'ni nadejal. Priložnost ga je le redkokdaj zanesla v gledališče, pa še ta je bila obvezna, obveznosti pa niso bogvedika-ko priljubljene. Tudi okolje, v katerem je odraščal, ni kazalo na preobrazbo v to smer. A danes pravi: »Ne, gledališča ne bom zapustil. Daje mi možnost za izražanje mojih hotenj, ki so raznovrstna. Gledališče pa je tako raznovrstna oblika izražanja,..«
Razmišljal je tudi o vpisu na AGRTF. Morda je za to še čas, ni pa časa za prikrivanje njegovih lastnosti. Postal je član kranjskega gledališča IZZA KULIS, obiskoval je tudi ljubljansko gledališko šolo, rad se izobražuje. Svoje znanje tudi uveljavlja in ne jemlje obiska na seminarjih kot nagrado za minulo delo ali sproščanje telesnih udov. V pretekli sezoni je zrežiral in igral glavno vlo-
MARATON V ŠVICI
Pred kratkim je bilo v švicarskem mestu Bielu že 36. tekmovanje maratoncev. Na njem so sodelovali tudi dolgoprogaši iz naše države. Žalsko občino sta uspešno zastopala Janez Aubreht iz Griž in Tone Vrabl iz Žalca. Med več kot 4000 sodelujočimi sta progo oba uspešno premagala. Janez je tekmoval na najdaljši progi maratona, kjer je potrebno v 24 urah prehoditi in preteči 100 km, Tone pa na najkrajši, ki pa je še vedno dokaj naporna, saj je dolga 36 km. Domov sta se oba vrnila z medaljama. Več o tekmovanju pa v naslednji številki našega glasila.
- Dar -
ne manjka, vendar mi je težko Odšla sem od doma, pot je bila težka, skrbi pa me za svoje štiri hčerke, ki so ostale doma. Rekli so: ,Mama, ti pojdi, me se bomo že kako znašle.“«
T. TAVČAR
90 let Tinčkove mame
Delo recept za dolgo življenje
V krajevni skupnosti Prebold je sedaj že kar nekaj krajanov, ki so stari devetdeset in več let. Pred kratkim se je tej druščini starostnikov pridružila tudi Angela Oplotnik - Tinčkova mama
fomjega dela Prebolda, ivljenjska pot slavljenke ni bila lahka.
Rodila se je v Šaleku pri Velenju. Od tod jo je pot zanesla v Prebold, kjer je po stricu podedovala manjše posestvo. S poroko in družino pa se je začela vsakodnevna bitka za preživetje. Mnogo tega, kar so pridelali na svoji majhni kmetiji, je v košu znosila prek hriba v Trbovlje in tako skupaj z moževo plačo, mezdo tekstilnega delavca, zagotavljala vsakodnevni kruh svojima dvema hčerkama in sinovoma. Ko smo jo povprašali, katero obdobje življenja je bilo zanjo najlepše, nam je dejala, da takrat ko so bili otroci še majhni, najtežje pa je bilo v času vojne, ko so ji okupatorji odpeljali moža na grad Bori, kjer je bil pol leta zaprt.
Angela sedaj živi s hčerko na svojem domu v Preboldu. Je zadovoljna, krepostna in nič kaj ne kaže svojih let.
Še vedno je pri močeh. Tegobe ji povzroča le kila, drugače pa še vedno rada stopi na njivo, vrt in kaj postori. Dela ji nikdar ne zmanjka, če pa že, potem rada kaj prebere, gleda televizijo in tako
preganja dolgčas. Zelo rad pa jo imajo tudi sosedje ii drugi, tako da ji obiskov res nično ne manjka. Nadvse ve selo in nepozabno pa je bil zanjo praznovanje 90. rojst nega dne, ko so se zbrali so rodniki, njeni otroci, vnuk in svečano proslavili ta do godek. Tinčkova mama j' ženska, da malo takšnih, sa se še vedno živo zanima z vsakodnevne dogodke dom. in po svetu, tako da ji skora noben televizijski dnevni: ne uide.
Obisk pri slavljenki je bi zanimiv in prijeten. Prepričali smo se, da je tudi pozna starost lahko lepa, če je človek zdravega razuma in vedre narave. Recepta za dolgo življenje sicer ni, nedvomno pa še vedno drži, da delo krepi človeka. Tinčkovo mamo je in želimo ji, da bi tako bilo še vrsto let, ob stotem letu, če že ne prej, pa se ponovno oglasimo. D. Naraglav
go v komediji HIPOHONDER,, kjer so sodelovali pretežno mladi Prekopčani. Za letos pa se je lotil adaptacije ANTIGONE, ki jo bo verjetno študiral pod streho gledališča ŽAREK v Žalcu. K sodelovanju pa vabi vse mlade, resne, željne igre in dela... Zaveda se, da je izkazano mu zaupanje treba z zaupanjem tudi vrniti.
Ali ne išče somišljenikov med tistimi, ki iščejo svoj izraz za vsako ceno v modernem? Mnogo zvrsti poznamo v gledališkem svetu, pravi, in zagovarja najprej klasiko. Šele po njej je tudi ad’hoc delo lahko (in mora biti) kakovostno. Večina pri nas pa začenja ravno obratno pot, s čimer se dokazuje le njihova majhnost poznavanja osnovnih gledaliških zakonitosti. Na poti med marketingom in gledališčem mu želim veliko volje in uspeha; in kot pravi sam - tudi znanje ekonomije in organiziranja je potrebno za dobro predstavo.
To je dokaz, da so mu ob rojstvu rojenice položile v zibel dobršno mero plemenitosti. Na poti iskanj in nabiranja izkušenj pa mu na srce za popotnico položimo še Konfucijevo misel: Zahtevaj veliko od sebe in pričakuj malo od drugih! Tako si boš prihranil jezo!
JoCk
/O ljubljanska banka
Splošna banka Celje d. d., Celje ]
V AVSTRIJO IN ITALIJO, PO EVROPI ALI V ŠIRNI SVET
Ena izmed značilnosti sodobnega človeka je nenehno gibanje, pa naj gre za poslovna potovanja, izlete, zdraviliški turizem, počitnice ali kaj tretjega. Tudi doma se izogibamo prenašanju večjih vsot denarja, še pomembnejše pa je enostavno in varno poslovanje povsod v tujini. Prav to, sodobno in varno poslovanje povsod v tujini, vam nudimo v Ljubljanski banki, Splošni banki Celje, d.d. Celje.
v AVSTRIJI IN ITALIJI
Vam nudimo možnost poslovanja z devizno varčevalno knjižico Ljubljanske banke v zamejskih bankah, kjer vam bodo prijazno postregli v slovenskem jeziku. Če že imate varčevalno knjižico Ljubljanske banke, lahko odslej z nje dvigujete ali na knjižico vplačujete tujo valuto v enotah Zveze slovenskih zadrug Celovec, Tržaške kreditne banke Trst in Kmečke banke Gorica.
PO EVROPI
Najširšo mrežo plačilnih in menjalnih mest v Evropi in sredozemskih državah zagotavlja evroček sistem. V Ljubljanski banki lahko dobite evroček kartico in evročeke, ki omogočajo dvigovanje gotovine v bankah ter plačevanje blaga in storitev na vseh z nalepko CO označenih prodajnih mestih.
POVSOD PO SVETU
boste lahko enostavno in varno poslovali s potovalnimi čeki najpomembnejših tujih bank, ki jih lahko dobite pri Ljubljanski banki. Potovalni čeki so apoenski, izbirate lahko med različnimi zneski, glasijo pa se na mednarodno uveljavljene valute, ki jih sprejemajo v vseh državah.
Vabimo vas, da se glede dodatnih pojasnil oglasite v banki.
V Grižah so tudi letos pripravili mali pevski tabor z naslovom Pojo naj ljudje, ki je bil 'že osemnajsti po vrsti. Prireditev bi morala biti v letnem gledališču, vendar se je organizator, ženski pevski zbor Svobode Griže, odločil, da zaradi nestalnega vremena prireditev pripravi v dvorani.
Pred pričetkom srečanja je vse pozdravila predsednica zbora Metka Kos, ki je dejala, da na letošnjem, osemnajstem srečanju nastopa devet zborov, ki so se srečanja radi udeležili. Vsem se je zahvalila za sodelovanje in jih že povabila na devetnajsto srečanje. V imenu občinske zveze kulturnih organizacij je spregovoril predsednik Janez Meglič, ki je dejal, da je takšno srečanje pevcev, ne samo od žalske občine, temveč tudi iz drugih krajev, nadvse koristno, pa tudi družabno srečanje po uradnem pevskem nastopu ima svoje dobre lastnosti.
predsednika ZKO Žalec Janeza Megliča, v ozadju pa moški pevski zbor Petrovče.
T. TAVČAR
Na letošnjem srečanju je sodelovalo devet zborov: mešani zbori iz Kranja, Mozirja in Andraža, moški pevski zbori iz
Kamnika, Petrovč in Vinske Gore in ženski pevski zbori iz Kamnika, Šentjurja in Griž. Na sliki:	Med govorom
V Grižah mali pevski tabor
Festival akustične glasbe '92
V letošnjem letu je občinski odbor MLADIH LIBERALNIH DEMOKRATOV znova obudil nekdaj že tradicionalne dneve akustične glasbe v Žalcu. Le ti so privabljali poslušalce akustične glasbe iz vse Slovenije.
Festival so sprejeli na kongresu MLD v Izoli kot vseslovenski projekt MLADIH LIBERALNIH DEMOKRATOV, našel pa je podporo tudi v REPUBLIŠKEM PROGRAMU ZA SOFINANCIRANJE MLADINSKIH PROJEKTOV
v okviru MLADINSKEGA SVETA Slovenije.
Dvodnevni kulturni program se je pričel s programom v petek na prostem na Šlan-drovem trgu. Ta dan je bilo na sporedu nekaj bližnjih izvajalcev in skupen program slovenske etnične glasbe (Kurja koža iz Celja, Piščaci iz Kopra, Ilex iz Slovenj Gradca in drugi). V soboto je program potekal v Hmezadovi dvorani v Žalcu. Po dolgem času so imeli poslušalci priložnost slišati Draga Mlinarca iz Zagreba, pa Boja-
na Drobeža in Janija Kovačiča iz Ljubljane in druge.
Kar bi bilo nenazadnje po-tebno dodati, je misel, da Žalec nujno potrebuje čim več takšnih prireditev, kajti turistična Savinjska dolina bomo postali samo z odprtimi durmi za vse kulturne ustvarjalce.
Festival so omogočili: HKS-Hranilno kreditna služba, Zavarovalnica Triglav, Petrol Celje, Hmezad Export import in NT&RC.
Grega Vovk
Srečanje mladih literatov
Vsakoletna srečanja mladih literatov so vedno dokazovala pomembnost in nujnost v iskanju in odkrivanju nadobudnih piscev. Čeprav prireditve potem na to področje niso vnašale osvežitve, je odbor za šolska kulturna društva pri Zvezi kulturnih organizacij kljub pomislekom o nadaljevanju aktivnosti odločno vztrajal pri razpisu za najboljša literarna dela učencev osnovnih
šol. Letošnjo temo NEKOGA MORAŠ IMETI RAD je zagotovo narekovalo nečloveško početje na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, povod za razmišljanje o »imeti rad« pa je bila tudi naša lanska poletna izkušnja.
Mladi avtorji so se dela lotili resno in ob prebiranju prispelih izdelkov se je' komisija za izbor najboljših le težko odločila, kdo bo dobil nagrade in priznanja.
MINERVA
ŽALEC
telefon: 063/714-224 Obveščamo vas, da je na LOŽNICI pri Žalcu odprta
nova trgovina Minerve,
kjer je mogoče kupiti celoten proizvodno-prodajni program MINERVE Žalec.
To je program vodovoda, kanalizacije, drenaže in odgovarjajočih spojnih in fazonskih elementov.
Prodajalna je odprta: med tednom od 9. do 16. ure, v soboto od 8. do 13. ure.
Posebna ponudba:
PVC kanalizacijska cev 0 110, dolžine 6 m za samo 1.815 sit.
PRIČAKUJEMO VAŠ CENJENI OBISK IN SE PRIPOROČAMO!
Letošnje srečanje je bilo 9. junija na Osnovni šoli Vransko. Izbrana literarna dela so bila natisnjena v posebnem glasilu Beseda mladih. Tako kot je prisrčna vsebina glasila, je prisrčen tudi njegov izgled, za kar se vsi zahvaljujejo tiskarni Marginali-ja, ki vedno prisluhne potrebam in željam kulturnikov. Kljub časovni stiski ob zaključku šolskega leta (zaključni izleti) se je prireditve udeležila večina avtorjev in njihovih mentorjev. Nagrajenci so prejeli iz rok predsednika Zveze kulturnih organizacij Žalec Janeza Megliča knjige Mete Rainerjeve. Se toliko lepše pa je bilo, saj je bila njihova gostja tudi pesnica sama.
Mladim avtorjem čestitamo in želimo obilo uspeha na njihovi morebitni nadaljnji literarni poti.	jQck
Revija godb
Prelepo glasbeno razodetje v popoldnevu zadnje majske sobote se je v Libojah nadaljevalo v spontanem skupnem nastopu pred tamkajšnjim kulturnim domom. »Glasba je višje razodetje kot vsa modrost in filozofija,« je zapisal veliki skladatelj Ludwig wan Beethoven. Čeprav večina ni poznala tega izreka, mu je ob zaključu revije zagotovo pritrdila.
Letos je Zveza kulturnih organizacij Žalec zaupala izvedbo prireditve Svobodi iz Liboj. Štiri domače skupine (Zabu-kovica, Prebold, Žalec, Liboje) so v goste povabili tudi naj starejšo godbo v celjski regiji, Godbo na pihala Laško, ki letos slavi 130-letnico dela. Kljub priljubljenosti in poznavanju te glasbe, kljub tradiciji godbe v kraju, je bila bera poslušalcev skromna. Uvodoma jih je pozdravil predsednik odbora za instrumentalno glasbo pri ZKO Žalec in predsednik območnega združenja godb Jože Ja-načič. V nadaljevanju so izvedli raznovrsten program skladb in misel Samuela Roggersa: Glasba je edini univerzalni jezik, je zares prava.
Na letošnji reviji ni bilo strokovnega pogovora. Odgovorni so bili prezaposleni, saj so spremljali in ocenjevali orkestre na tekmovanjih godb, ki so sočasno potekala po Sloveniji. Enega teh se je v Trebnjem udeležila tudi godba iz Prebolda.
JoCk
Literarni večer
Člani literarno-novinarskega krožka OŠ Polzela so skupaj z mentorico Marijo Kronovšek pripravili literarni večer s pesnikom Ervinom Fritzem. Na njem so učenci brali svoje pesmi in spise, pesmi Ervina Fritza pa je zapela Tanja Cizej. Program so popestrili še glasbeniki pod vodstvom učiteljice Mije Novak. Na posnetku z leve Ervin Fritz, mentorica Marija Kronovšek in člani literarno-novinarskega krožka.	T. T.
IVAN MABOVT
Na braslovškem pokopališču smo se prejšnji mesec poslovili od Ivana Marovta iz Letuša. Letušani in Braslovčam, pa tudi drugi Savinjčani se ga spominjajo predvsem kot predanega pevovodja, glasbenika in organista v Braslovčah.
Svojo glasbeno pot je Ivan Marovt začel že leta 1926 kot 15-letni fant, ko je začel peti v pevskemu zboru v Braslovčah. Leta 1937 je končal triletno orglarsko šolo v Mariboru in dve leti šole Glasbene matice v Celju. Po odsluženem vojaškem roku je odšel za organista na Katarino blizu Tržiča, kjer je bil tudi občinski tajnik do leta 1941. Svoje glasbeno delo je nadaljeval nato v domačem kraju in sosednjih Braslovčah. V Braslovčah je vodil moški pevski zbor in bil organist, v domačem kraju, v Letušu pa zbor Prosvetnega društva Vlado Marovt. Bil je ustnovitelj tega zbora davnega leta 1935 in ta zbor je vodil do svoje smrti. Tudi sicer je bil Ivan Marovt znan kot dober poznavalec zborovskega petja. Ves čas je spremljal delovanje zborov v domači in v sosednjih občinah in bil do svojega dela in do del drugih zelo kritičen. Slovensko pesem pa je ljubil nadvse in če je bila pod njegovim vodstvom dobro odpeta, mu je bila to največja nagrada in plačilo za trud. Leta 1984 je izdal zbirko z notami zapisanih slovenskih pogrebnih pesmi, sedaj pa je zapustil v rokopisu knjigo Pesmi in običaji.
Ivan Marovt je dočakal 82. leto, o tem, da je bilo njegovo delo plodno, da so ga ljudje spoštovali in imeli radi, pa je pričalo število tistih, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
T. TAVČAR
Moloh v (tretje)
' \ s-, v lil; lOt?
ÜSÄPI
Prvič pod profesionalno taktirko
Bogata gledališka tradicija Prebolda bo obujena ob letošnjem 600-letnem jubileju kraja. Povest MOLOH, avtorja Janka Kača, je dramatiziral Ervin Fritz pred mnogimi leti. Dvakrat je bila že predstavljena, v tretje pa se bo to zgodilo letos jeseni. Vodja projekta in organizator je Jožica Ocvirk, režijsko vodstvo je prevzel poznani gledališki igralec SLG Celje Bogomir Veras, ki je igro tudi adaptiral v soglasju z avtorjem dramatizacije.
Številna igralska skupina se je že zbrala na prvem sestanku in vajah. Sodelovati so pripravljeni mnogi starejši in Preboldčanom poznani domači igralci (Pavla Jager, Mirko Podgoršek, Štefi Smisl, Gusti Dobriha, Franc Golič in številni drugi), pri predstavi pa bo sodelovalo tudi mnogo statistov in moški pevski zbor Svo-
bode Prebold pod vodstvom Matjaža Kača. Pevci se bodo poskusili tudi v igralskem delu predstave. Namen in cilj sodelujočih je pripraviti lepo ljudsko igro, s katero se bodo lahko predstavili še v drugem okolju.
Oživljanje predstave, ki jo je hote ali nehote pisalo življenje samo, zahteva precej finančnih sredstev. Računajoč na razumevanje in dobro voljo tekstilne tovarne (brez nje ne bi bilo tega besedila) in še nekaterih podjetij v kraju, bi radi potrkali tudi na srca krajanov. Ce ste pripravljeni sodelovati, finančno ali materialno, pokličite na 712-226 (Jože Ocvirk), o vašem prispevku pa bomo poročali v vseh reklamnih gradivih in se vam javno zahvali-uli. Eden drug’mu ogenj dajmo!
JoCk
TRGOVINA-TURIZEM-GOSTINSTVO
LOŽNICA 14, ŽALEC Trgovci in gostinci!
GROSISTIČNA PONUDBA IN NAJUGODNEJŠE CENE
•	brezalkoholnih pijač in mineralne vode iz programa RADENSKA
•	programa SUCHARD - MILKA
•	proizvodov SAPONIA Osijek
•	brezalkoholnih pijač iz programa FIT, COCTA, JUPI, SCHWEPS
•	SOKOV BRAVO
•	programa LIMESSA.
NOVO! Izredno ugodno:
-	italijanska kava DARK - caffe
-	BAR - express za avtomate
Naročeno blago dostavimo v dogovorjenem času in na dogovorjeno mesto!
VSE INFORMACIJE IN NAROČILA SPREJEMAMO V POSLOVNIH PROSTORIH NA LOŽNICI (pri gasilskem domu desno) ali po telefonu (063) 712-583
Vaš novi poslovni partner - ŠURC-trade
V začetku junija je po dolgem času namočilo naše vrtove in nas razjezilo, ker je bilo vode v naših domovih preveč. Krajani na južnem delu Žalca smo bili še posebej prizadeti.
Odvodni jarki, ki so speljani med hmeljišči proti čistilni napravi, so bili premajhni, da bi sprejeli vso vodo, ki se je stekala v kanalizacijske odprtine v mestu. Zaradi slabe propust-
Kamenje z njiv
V priljubljenem Savinjčanu imamo v rubriki Varstvo okolja vse več koristnih pobud in napotkov, kako urediti čim lepše in zdravo okolje, kako oplemenititi rodovitno zemljo in podobno. Po dolini opažamo na nekaterih njivah izredno veliko kamenja. Ponekod so ga nanosile velike vode ob predlanskih poplavah ali pa je prišlo na površje zaradi prekopavanja. Nedvomno to kamenje močno ovira obdelavo zemlje, lomi mehanizacijo in končno tudi zmanjšuje količino pridelka, ker pač iz kamna nič ne raste.
Nekoč smo morali otroci pobirati kamenje po njivah. Pa tudi odrasli, saj je bilo to sorazmerno težko in utrudljivo delo. Danes marsikje ni dovolj časa niti ni toliko otrok na voljo. Zato predlagam, da spomladi in jeseni priskočimo na pomoč kmetom in posestvom, kjer je te kamnite nadloge res preveč, in z nekajkratnimi akcijami opravimo koristno delo. Prepričan sem, da se bodo ljubeznivo odzvale tudi naše šole. Potrebna bo dobra organizacija za odvoz. In ne pozabimo do jeseni!
Janez Meglič
Prodajalna Obutev -usnje v Žalcu
Na Šlandrovem trgu v Žalcu, malo naprej od tehnične trgovine Savinjskega magazina, se je novim trgovinam pridružila še prodajalna Obutev-us-nje, kjer po konkurenčnih cenah nudijo otroško, žensko in moško obutev, športno obutev domačih in tujih proizvajalcev, pa usnjeno konfekcijo, modne ženske torbice in seveda tudi šolske torbe.
K nakupu vas vabijo vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah pa do 12. ure. Pričakujejo vas, morda boste pri njih najceneje kupili tisto, kar iščete.
nosti jarka se je narasla voda razlila po severnem odvodnem jarku prav do hiš ob Cesti na Lavo, po bližnjih zelenjavnih vrtovih in njivi s koruzo. Povrhu vsega je bila voda še »prijetno dišeča«, pomešana s fekalijami in drugimi odpadki. Tudi kakšna podgana je bila zraven. Vsa ta nesnaga se je ustavila na s koprivami zaraščenih bregovih jarka in tako v vročem vremenu oddaja še posebne vonjave.
Zato ponovno opozarjamo na nerešen problem kanalizacije v Žalcu. Vzdrževanje tega jaška ni pravilno ali pa se nanj kar pozabi. Kljub danim obljubam se zadeve niso uredile. Ta problem bi bil morda rešen s popolnim zasutjem odprtega dela odvodnega jarka, ki služi menda samo za razbremenitev ostalih, pretok pa bi bilo treba urediti s cevmi ustreznega premera.
Odgovorni se za neopravljeno delo izgovarjajo, krajani tega dela Žalca pa upamo, da bo problem kanalizacije odpravljen in da bodo dane obljube uresničene. Res je, da papir vse prenese, veter pa besede odnese, vendar dana obljuba dela dolg. Prizadeti Žalčani čakamo na vašo odločitev.
S. Meh
Ko nam otrok zboli
Svetuje in odgovarja pediatrinja ilr. Eva Dolničar
Tekmovanje za zdrave zobe
V Kulturnem domu Žalec se je pred časom zbrala pisana druščina na podelitvi nagrad ob zaključku tekmovanja za zdrave zobe. Ob tej priložnosti sem se pogovarjala z vodjo našega mladinskega zobozdravstva, dr. Brigito Rakuša, ki je med ostalim dejala, da zdravje pomeni v naši družbi nedvomno eno najvažnejših družbenih vrednot in potreb. S pomočjo zobozdravstvene vzgoje želijo mlade motivirati, da bi znali pravilno skrbeti za zdravo zobovje, sebi ohraniti zdravje, družbi pa prihraniti ogromna sredstva.
Med cilji zobozdravstvenega varstva do leta 2000 so si zadali spremljati razvoj zobovja in čeljusti mladih do 15. leta starosti; ohraniti čim večji odsotek zdravih mlečnih in stalnih zob; popraviti mlečne in zaščititi stalne zobe otrokom pred vstopom v šolo, otroci pa naj bi zapustili osnovno šolo s popravljenim zobovjem in pravilno zdravstveno vzgojeni, medtem ko naj bi na srednji šoli pridobljeno zdravstveno stanje zob vzdrževali.
Prizadevajo si epidemiološko spremljati in nadzirati spremembe ustnega zdravja, zastavili so si cilj, po katerem naj bi do leta 2000 bilo 50 odstotkov šestletnih otrok brez kariesa, pri 12-let-nih naj povprečje ne bi znašalo več kot trije prizadeti zobje po KEP-u, 9,85 odstotkov osemnajstletnikov pa naj bi imelo še vse svoje zobe.
Za dosego teh ciljev morajo izvajati temelje pravilne preventive, kamor sodi pravilna prehrana s kontroliranim uživanjem sladkorja; pravilna in zadostna ustna higiena; sistematsko in lokalno dovajanje fluoridov ter redne kontrole pri stomatologu zaradi pravočasne sanacije in ostalih preventivnih posegov.
Zdravje zobovja se ugotavlja po mednarodni klasifikaciji z indeksom KEP; K (kariozni-gnili), E (estrahirani-izdrti) in P (plombirani-polnjeni) zobje. Stanje zobovja ugotavljajo z vsakoletnimi sistematičnimi pregledi otrok v mali šoli, prvih, šestih in sedmih razredih.
V	šolskem letu 1985/86 je bil KEP indeks pri prvošolčkih na osebo 1,84 (upoštevani so bili le stalni zobje), kar pomeni, da je imel v tem letu prvošolček prizadeta povprečno dva stalna zoba. Pri sed-mošolcih je bil v tem letu KEP 9,37 na osebo.
V	šolskem letu 1990/91 so ugotovili boljše stanje zobovja. KEP je bil v prvem razredu 0,87 na osebo, pri sedmošolcih pa 6,19 na osebo, kar pomeni, da ima v povprečju vsak šest karioznih, izdrtih ali plombiranih zob. Izračunali so tudi indeks izdrtih zob, ki je 0,17, in indeks plombiranih zob, ki je 4,33 po osebi. Pri 584 pregledanih sedmošolcih je prirastek K (kariesa) 1,68 na osebo. Vsak indeks vsebuje večji odstotek plombiranih zob kot karioznih, kar pomeni, da zobozdravniki šolskim otrokom intenzivno popravljajo zobe. Republiško povprečje je že 4,2 prizadeta zoba na osebo. Pri tem seveda igra odločilno vlogo veliko dejavnikov, med njimi čas izvajanja preventive; razvitost službe mladinskega zobozdravstva in število sester, ki se ukvarja-jo z zdravstveno prosveto.
V	Sloveniji že deveto leto poteka tekmovanje za čiste in zdrave zobe, ki ga ob sodelovanju učiteljev, zobozdravnikov, medicinskih sester in pokroviteljev vodita dr. Vrbovšek in mag. dr. Leskovšek-Denislič. Letos je sodelovalo 377 šol. Centralna prireditev je bila v Ljubljani, Žalčani pa so pripravili svojo prireditev v Žalcu, saj je tekmovalo petnajst šol iz občine. Prvo mesto je dosegel 1. a razred osnovne šole Šempeter s tovarišico Na-raks in s tem postal tudi regijski zmagovalec.
Prireditev je s pomočjo pokroviteljev; SO Žalec, MIK Prebold, Savinjski magazin Žalec, Nama Žalec, Mesnica Hmezad, Coca-cola Žalec, Sadjarstvo Mirosan, Mlekarna Arja vas in zasebni peki: Ro-ter, Fijavž in Peternel uspela, zato si zobozdravstveni delavci želijo, da bi postala tradicionalna, tako da bi vsako leto ena izmed šol v občini pripravila program oziroma sodelovala kot gostitelj.
Udeleženci zaključne občinske prireditve v žalskem kulturnem domu
O nastanku naselij v južnem, osrednjem delu spodnje, Savinjske doline______
Natančni datum nastanka kraja - naselbine je v večini primerov težko ugotoviti. Podatke najdemo v prvotnih - primarnih (npr. urbarjih) in drugotnih - sekundarnih (zgodovinske razprave, učbeniki) zapisih. Strokovnjaki, predvsem aheologi in umetnostni zgodovinarji, ugotavljajo na podlagi ohranjenih delov stavb in predmetov obdobje nastanka naselja. Tudi krajevna imena pričajo o času, v katerem je naselbina nastajala.
Za presojo, v katerem času so nastali kraji v porečju reke Boljske, predvsem v njenem spodnjem južnem predelu, moramo poseči v čas, ko so naši predniki za nudeno pomoč v obrambi pred Avari okoli leta 750 priznali bavarsko-fran-kovsko germansko nadoblast. To sožitje je trajalo, z manjšimi presledki v prvih dvesto letih, približno 1170 let, vse do razpada Avstro-Ogrske leta 1918 - ob koncu prve svetovne vojne.
Ob podreditvi so bili naši predniki pogani in so živeli v svobodnjaških župnih (ro-dovno-plemenskih) skupnostih. Germani so bili kristjani in so imeli fevdalno ureditev.
Pokristjanjenje se je širilo med naše prednike s severa - Solnograda (Salzburg) in iz Ogleja (mesto zahodno od Trsta). Mejo delovanja med obema cerkvenima središčema je določil 14. 6. 811 rimsko-nem-ški cesar Karel Veliki na reki Dravi.
Staroslovenska družbena ureditev se je morala umakniti fevdalni. Za zaščito najjužnejšega dela nemške države je vladar dodeljeval posamezne predele svojim nemškim plemičem. Nastajala so obrambna področja - obmejne marke. Takrat sta postali Sotla in Kolpa mejni reki med našo deželo in Hrvaško. Prvotne utrdbe niso ohranjene, ker so bile lesene. Šele v 12. stoletju so bili na naših tleh zgrajeni utrjeni zidani gradovi. Predvsem
v njihovi bližini so nastajale hubno urejene vasi (družinske kmetije), verjetno v že obstoječih slovenskih naseljih.
Plemstvo je imelo pokroviteljstvo nad cerkvenimi ustanovami in je imelo pravico ustanavljati lastninske cerkve. Tako so nastajala v bližini gradov krajevna, upravna, verska in kulturna središča. Mogoča je domneva, da so kraji, ki so (bili) poimenovani po cerkvenem župnijskem zavetniku, nastajali v istem obdobju kot bližnji gradovi, s poudarkom, da pripada kraj k določeni gosposki, oziroma da stoji pri gradu (na primer Sv. Pavel prope - pri Leben-stainu, kasneje St. Paul bei Pragvvald oz. slovensko Sv. Pavel pri Preboldu). Škofije so bile razdeljene na arhidi-akonate, pražupnije in vikariate.
Porečje reke Boljske je pripadalo braslovški pražupniji, ki je omenjena 7. 4. 1140 v zapisu gornjegrajskega samosta-
na. Eden njenih najstarejših vikariatov je bila sedanja župnija Sv. Pavla z Marijo Reko in sedanjo župnijo Sv. Pankracija v Grižah. Na ozemlju tega vikariata sta bila sezidana dva najstarejša gradova: na vrhu Burkelčevega (Kanclerjevega) hriba Sachsenwart, prvič omenjen leta 1265, in ob vznožju Žvajge grad Lieben-stein, prvič zapisan 23. 3. 1288. Še danes so vidni njuni temelji.
Pisni dokaz navaja obstoj cerkve Sv. Pavla (ecclesia S. Pauli) v začetku 14. stoletja - leta 1302. Naslednji datum je 25. 6. 1303 (ecclesiam S. Pauli). Tretji je 24. 4. 1368 z navedbo: »Ich Herman... pfarrer dacz Sand Paewls... dacz Go-mylzk... chyrchen sand Pa-ewls... pfarr chyrchen dacz Sand Paewls.« Poslovenjeno: »Jaz Herman... duhovnik (župnik?) Sv.Pavla... Gomilške ... cerkve Sv. Pavla... duhovnik cerkve (župna cerkev?)
Sv. Pavla....« Šele za tem sledi šeststoletni datum 31. 3. 1392 z navedbo: ... vicarium s. Pauli prope Liebenstain... Ta podatek je odkril v prejšnjem stoletju graški arhivar J. Zahn v videmskih in beneških arhivih. Objavil ga je v drugi polovici prejšnjega stoletja Ig. Orožen, kanonik in zgodovinar mariborske škofije v zgodovini iste škofije. Iz tega vira je verjetno šempavelski župnik M. Plešnik zapisal ta datum v župnijsko kroniko. Leta 1392 je umrl celjski grof Viljem, ki ga je nasledil najmogočnejši Celjan Herman II. Tri leta pred tem je bila bitka na Kosovem polju. V tem stoletju so navedena številna naselja v Savinjski dolini; npr. Šentrupert 10. 7. 1336. Sešče že v 13. stoletju leta 1265 in Sv. Lovrenc leta 1247.
Več kot šeststoletne datume (1302, 1303 in 1368) sem zasledil v knjigi: Historična topografija slovenske Štajerske in jug. dela Koroške do leta 1500; dr. Pavle Blaznik. Delo je izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti leta 1986. Krajevni leksikon Slovenije III je izšel 1976.
Obravnava zgodovinopisja je dolgoročen proces, kjer raziskovalci odkrivajo nova in
popolnejša dejstva o preteklosti. V zadnjem času sem zasledil podatke, ki navajajo, da naj bi se kraj pod Žvajgo prvotno imenoval St. Paul hinter den Waldhuetten, poslovenjeno Sv. Pavel za labudine. Obstojal naj bi že v 9. oziroma 10. stoletju, a o tem kdaj drugič.
Krajevna skupnost Prebold ima letos predvideno proslavo šeststoletnice nastanka naselja. Leto 1392 je povzeto bodisi iz župnijske kronike Sv. Pavla pri Boljski, bodisi iz Krajevnega leksikona Slovenije III, ali iz zgodovine braslovške dekanije (Ig. Orožen). Ob tej letnici je naveden vikariat s. Paul prope Liebenstain:	versko,
krajevno, upravno in kulturno središče pri gradu. Na podlagi podatkov zgodovinske topografije dr. P. Blaznika, bi se čez 10 let praznovala 700-let-nica (1302-2002). Kdor odklanja strokovno podkrepljeno leto 1302, češ da je navedena samo cerkev, se mora sprijazniti z dejstvom, da tudi za leto 1392 viri omenjajo Samo versko ustanovo - vikariat. Takemu bi bil verjetno ljubši datum 23. 3. 1288, ki navaja obstoj gradu Liebenstain, last germanskega fevdalca.
Ivan Dolinar
Kam na počitnice
Počitnice so pred vrati, osmošolci in dijaki zadnjih letnikov srednjih šol so s poukom že končali. Pet izmed njih smo vprašali, kako bodo preživeli počitnice.
Robert Štahl:	»Končujem
rudarsko šolo v Velenju, doma pa sem s Polzele. Nekaj dni bom verjetno preživel na morju, kje še ne vem, nato pa se bom zaposlil v velenjskem rudniku.«
Igor Bizjak: »Staršem 17 let in hodim na gostinsko šolo. Med počitnicami bom delal en mesec v Garantu, mislim pa, da bom za nekaj dni odšel tudi na morje. Kako pa bo, bomo še videli.«
Maja Terglav: »Med počitnicami bom nekaj časa pomagala očetu pri servisu hladilnih naprav, potem pa bom odšla v Berlin, na izpolnjevanje
nemščine. To si že dalj časa želim, letos pa se mi bo želja izpolnila.«
Stanci Pečnik: »Del počitnic bom preživel na Debelem rtiču, ostali del pa doma. Letos bo drugače kot lani, ko smo bili prestrašeni zaradi vojne in nismo odšli nikamor. Veselim se počitnic.«
>y
(■	' .<
Marko Gregorc: »Med počitnicami bom pomagal očetu pri zidarskih delih, za nekaj dni pa bom morda odšel tudi na morje. Seveda pa je vse odvisno od tega, kakšno bo spričevalo.«	T. T.
Zvonko Kupec
Za vedno smo se poslovili od enega največjih entuziastov - planincev PD Prebold - markacista Zvoneta.
Pred 20. leti je bil Zvone med ustanovitelji PD Prebold in prvi markacist društva.
Srce in volja mu nista dala miru, da se ne bi iz tedna v teden srečeval s planinsko markacijo in gobami, ki so bile njegova velika ljubezen. Malo je ljudi v Savinjski dolini, ki Zvoneta ne bi poznali, tudi kot zelo dobrega avtoelektričarja. Vse to in še več je združeval s svojo družino v Latkovi vasi - Hrastju.
Ker je bil zelo skromen človek je najraje zahajal v gore, kjer se je srečeval s svojimi prijatelji planinci in gobarji.
Sodeloval je v velikih delovnih akcijah pri izgradnji planinskih koč - Loka pod Raduho, Dom pod Reško planino, Mrzlica, Koča pri Krnskem jezeru idr.
Za svoje delo v planinstvu je Zvone prejel tudi številna priznanja, ki so mu bila ob sprejemu v veliko veselje in zadovoljstvo.
Težko je verjeti, da smo se za vedno poslovili od človeka, ki je bil vedno in ob vsakem času pripravljen priskočiti na pomoč človeku v stiski.
Zvone pogrešali te bomo planinci - vsi tvoji prijatelji, s katerimi si delil najlepše gorske dni v svojem življenju.
V zahvalo tebi - tvojemu delu pa bomo posvetili planinsko pot, ki vodi od pruha v Marija Reki do vrha Goljave.
A. V.
Turistična vrtnica Vohovim
Domačija Vohovih v Šempetru vzbuja pozornost z nasadom kan, spomladi pa tulipanov. Mi pa smo si natančneje ogledali urejenost dvorišča in gospodarskih poslopij. Kmetijskega orodja skoraj ni opaziti, vse je na svojem mestu, dvorišče pa krasijo številni nasadi. Komisija zato Vohovim namenja Turistično vrtnico.
Bodeči osat Komunali
S kotlovnico, ki stoji v centru Žalca, upravlja Komunala. Pred meseci so bila zaključena dela pri izgradnji toplovoda, pa so posledice vidne še danes. Betonski pokrovi ležijo na zelenici, na vzhodni strani objekta je jama, ki ogroža varnost pešcev, zelenica ob cesti je uničena, neurejena pa je tudi pešpot. Komisija zato podeljuje Komunali bodeči osat in upa, da bodo odgovorni delavci poskrbeli za bolj urejeno okolje.
NAJVEČJA SLOVENSKA - DOSLEJ NAJBOGATEJŠA 28. TRADICIONALNA TURISTIČNA PRIREDITEV
PIVO in CVETJE
od 11. do 19. julija 1992
vabi v Laško, kjer se bo odvijal vrhunski program na 6 prireditvenih prostorih z nastopi 16. popularnih instrumentalnih skupin in bandov, 10 najboljših slovenskih estradnih umetnikov in vokalne skupine, 7 pihalnih godb, manekenke in manekeni, plesne skupine, folklorne in izvirne narodopisne skupine v 15. sestavljenih programskih sklopih.V Laškem bo 7 razstav, ognjemet, kot še nikoli, luna park, in 25 zabavišč s prigrizki, pijačami in plesom že od
petka, 10. julija dalje.
IN KJE SE BO VSE TO DOGAJALO:
Sobota. 11. julija
Nedelja, 12. julija
Ponedeljek, 13. julija
Torek, 14. julija
20.00	AŠKERČEV TRG - svečan začetek prireditve PIVO IN CVETJE
20.30 AŠKERČEV TRG - razvedrilni program zaključne javne radijske oddaje »KAR ZNAŠ TO VELJAŠ« - ansambel IVA UMEKA - gost ZLATKO DOBRIČ - voditelj VILI VODOPIVEC - za tem ansambel ŠOK
OLGIN ŠOTOR pri Humu - ansambel OLIVER TWIST
ŠOTOR PALMA BAR in RUDAR pri graščini - skupina AGROPOP GRAŠČINSKO DVORIŠČE - ansambel NOČNA IZMENA
15.00	AŠKERČEV TRG - LAŠČANJADA - zabavne igre Klubov ljubiteljev laškega piva
17.00	GRAŠČINSKO DVORIŠČE - koncert PIHALNEGA ORKESTRA iz SEŽANE
20.00	NADŽUPNIJSKA CERKEV - koncert QUARTET BIG BAND Iz NOVE GORICE OLGIN ŠOTOR - ansambla DUO in OLIVER TWIST
ŠOTOR PALMA BAR in RUDAR - ansambel SONČNA STRAN z gostom
20.00	OLGIN ŠOTOR - ansambel OLIVER TWIST
ŠOTOR PALMA BAR in RUDAR - ansambel SONČNA STRAN
20.00	OLGIN ŠOTOR - ansambel OLIVER TWIST in MODNA REVIJA
ŠOTOR PALMA BAR in RUDAR - ansambel AKVAMARINI ŠOLSKO IGRIŠČE - »PIVO CVETJE ROCK’N ROLL« - CHATEU - gost TOMAŽ DOMICELJ
Sreda, 15. julija
20.00
Četrtek, 16. julija
20.00
Petek, 17. julija
Sobota, 18. julija
AŠKERČEV TRG - zabavni večer z ALFI-JEM NIPIČEM in njegovo glasbeno skupino
OLGIN ŠOTOR - ansambel OLIVER TWIST - gostja SIMONA WEISS ŠOTOR PALMA BAR in RUDAR - ansambel AKVAMARINI ŠOLSKO IGRIŠČE - »PIVO CVETJE ROCK’N ROLL« - skupina AVTOMOBILI in VLADO KRESLIN
AŠKERČEV TRG - VEČER PO DOMAČE; ljudski običaji, plesi, pesmi, stojnice z dobrotami vaških sejmov In praznovanj, izdelki starih kmečkih obrti in še dosti tega...
GRAŠČINSKO DVORIŠČE - VELIKA MODNA REVIJA IN GLASBENI SHOW v izvedbi in organizaciji Društva modnih delavcev Slovenije s 16 manekenkami in predstavitvijo izdelkov vodilnih oblačilnih in obutvenih tvrdk, modnih dodatkov in kozmetike - tudi tuje modne hiše - povezovala bo MIŠA MOLK - vokalna skupina PEPEL IN KRI, ROBERTO, ALEKSANDER MEŽEK, SAŠO HRIBAR in ansambel MELOS - ozvočenje MICE-KA-ROV; svetlobni park, laserski top, scenska megla.
OLGIN ŠOTOR - ansambel OLIVER TWIST - gostja IRENA VRČKOVNIK
ŠOTOR PALMA BAR in RUDAR - skupina AGROPOP
ŠOLSKO IGRIŠČE - »PIVO CVETJE ROCK’N ROLL« - skupina POP DESIGN
16.00	ZDRAVILIŠČE LAŠKO - prireditev in zabava za otroke POPOLDNE POD LAMPIJONČKI
17.00	ODPRTJE RAZSTAV: CVETJE v osnovni šoli »Primož Trubar« in v parku pri žel. postaji - ČEBELE, GOBE in PTICE PEVKE v šoli »Dušan Poženel«, ROČNA DELA Invalidov v dvorani KS in DOBROTE KMEČKE KUHINJE v dvorani hiše političnih organizacij
19.00	PROMENADNI VRVEŽ PO ULICAH IN TRGIH - PIHALNI ORKESTER - MAŽO-RETKE - FOLKLORNE SKUPINE
20.00	AŠKERČEV TRG - predstavitev državnih prvakov in pokalnih zmagovalcev: ROKOMETNI KLUB CELJE - PIVOVARNA LAŠKO, za tem ZABAVNI VEČER s skupino MAGNETI
OLGIN ŠOTOR - ansambel OLIVER TWIST, PLESNA SKUPINA in EDVIN FLISER
ŠOTOR PALMA BAR in RUDAR - MIRAN RUDAN BAND
GRAŠČINSKO DVORIŠČE - ansambel NOČNA IZMENA - gost OTO PESTNER ŠOLSKO IGRIŠČE - »PIVO CVETJE ROCK’N ROLL« - ŠANK ROCK SOKOLI
18.00	PROMENADNI VRVEŽ PO ULICAH IN TRGIH - ponovitev
20.00	AŠKERČEV TRG - NAJBOLJ NORA N O Č z ansamblom ČUKI in plesno skupino MAKE UP
OLGIN ŠOTOR - ansambel OLIVER TWIST - EDVIN FLISER, PLESNA SKUPINA in CITRAR
ŠOTOR PALMA BAR in RUDAR - ansambel SONČNA STRAN in ALEKSANDER JEŽ
OBČINSKO DVORIŠČE - ansambel NOČNA IZMENA
ŠOLSKO IGRIŠČE - »PIVO CVETJE ROCK’N ROLL« - ŠANK ROCK in ZORAN PREDIN
22.00	OGNJEMET kot še nikoli!
10.00	GRAŠČINSKO DVORIŠČE -OHCET PO STARI ŠEGI
17.00	VELIKA PARADA »PIVO in CVETJE« '92
18.00	AŠKERČEV TRG - promenadni koncert PIHALNIH GODB
GRAŠČINSKO DVORIŠČE - promenadni koncert PIHALNIH GODB OLGIN ŠOTOR - ansambla DUO in OLIVER TWIST
ŠOTOR PALMA BAR in RUDAR - ansambel SONČNA STRAN
VSE DNI V »LAŠKEM DVORCU« RAZSTAVA »130 let laškega pihalnega orkestra«
LUNA PARK ODPRT ŽE OD 6. JULIJA NAPREJ
LETOS PRVIČ - PET ZAPOREDNIH »PIVO CVETJE ROCK’N ROLL«
VEČEROV IN NOČI
TEKMOVANJE ZA PRVI »KRIGL«...
Nedelja, 19. julija
POPULARNA CENA PIVA!
IZBIRAJTE ČE MORETE, ZATO PRIHAJAJTE POGOSTO - NAJBOLJE KAR VSAK DAN!
POKROVITELJ: PIVOVARNA LAŠKO d. d.
ORGANIZATOR: TURISTIČNO DRUŠTVO LAŠKO
INŠTRUIRAM angleščino in prevajam. Telefon 721-060, zvečer.
PRALNE STROJE IN ŠTEDILNIKE GORENJE popravljam hitro in kakovostno. TONI KITEK, Kasaze 107/g, telefon 776-854.
BIOENERGETIK deluje v prostorih KS Petrovče vsako sredo od 15. ure dalje. Informacije: 776-610.
V centru Žalca v bližini mestne skupnosti in industrijske prodajalne Juteks dajem v najem poslovne prostore. Naslov v uredništvu.
Osnovna šola Bratov Juhart Šempeter
proda 6. julija 1992 ob 8. uri v šoli
na licitaciji leseno brunarico v velikosti 10,40 m2.
Izklicna'cena 123.000,00 sit. Informacije: 063/701-105.
MAN
SAME
avtomehanika gradbena mehanizacija trgovina
BORIS FIŠER
Šentrupert
telefon: 063/701-392 Gomilsko
$
ELEKOM
elektrotehniško podjetje d.o.o
Petrovče 168, telefon: 063/776-773
-	izvajanje vseh vrst elektroinstalacij
-	previjanje elektromotorjev
Informacije vsak dan od 8. do 19. ure.
Se priporočamo!
Mini market ADAMIČ Sv. Lovrenc 24, Prebold telefon: 723-325	
sladkor 50 kq / za kq	59,90
vino Smederevka	66,00
Bar caffe / kg	550,00
vložki Ona 1, Ona 5	45,00
majice	od 245,00 dalje
Odprto: od 8. do 15., nedelja od 8. do 11	. ure
TARA
trgovina
Podlog 11/c, Šempeter telefon: 063/701-475
sladkor 50 kg za kg	60,00	SLT
olje PVC/I 99,00 SLT Mixal 20 kg 169,00 SLT cement Trbovlje vreča	430,00	SLT
apno / vreča 390,00 SLT WC rolce
10 kom 216,90 SLT
Trgovina
M. A. J.
Matke 32/a,
Prebold
Telefon: 063/723-081
Persil / 3 kg 695,00 SLT Cet / uvoz 41 414,00 SLT Rizling /1	59,80 SLT
vse vrste krmil Ob večjem nakupu -brezplačna dostava na dom
t
L
SVINJSKE POLOVICE
s slanino ali brez
z ekološko onemadeževanega območja
KZ LAŠKO
do 15. julija še po junijskih cenah 328,00 oz. 398,00 SLT/kg posreduje
LERRA d.o.o, PREBOLD
telefon: 063/723-049 Ugodni, obročni plačilni pogoji
L
AVTO
ŠOLA
MAZZONI
; Avto šola Mazzoni v novih prostorih
Cenjene kandidate obveščamo, da smo se preselili v nove prostore v poslovnem centru v Žalcu (pri avtobusni postaji). Za vse potrebne informacije nas lahko pokličete na tel. 712-570, vsak dan od 8. do 16. ure, v soboto pa od 8. do 10. ure.
PETEH ivfln
montaža in popravilo vodovodnih naprav
Gotovlje 111F Žalec 6ddlo
tel:o6^/7b lfcfr
IZTOK ŠULER
BRASLOVČE 16
SERVIS za popravilo:
-	TV aparatov
-	videorekorderjev
-	avtomobilskih in radijskih sprejemnikov
-	glasbenih centrov
-	glasbenih komponent
Popravljeno hitro in kvalitetno, rezervni deli zagotovljeni.
Delovni čas vsak dan od 9. do 16. ure, tel.: 063/776-887 od 17. ure naprej.
Elektro Krašovec d. o. o.
Prebold 42/g, telefon 063/723-405, fax 063/723-255
-	izdelava vseh vrst projektov
-	izdelava vseh vrst načrtov
-	nadzor pri montaži elektroinstalacij
-	vodenje elektroenergetike ter opravljanje uslug s tega področja
-	izvedba elektroinstalacij
Se priporočamo in zagotavljamo kakovost ter v roku opravljeno delo.

2	I j
2	Na j
BRUŠENJE MOTORNIH GLAV MONTAŽA IN BALANSIRANJE GUM
ZALOGA REZERVNIH DELOV PROGRAMOV ZASTAVE
AVTO MOTO SERVIS
PAULIČ
Avtopoligon - Ločica pri Polzeli, telefon: (063) 701-640
•	servis avtomobilskih in motorskih pnevmatik
•	prodaja gum in avto-materiala
•	servis avtomobilov, koles z motorji in koles
Odprto: od 7. do 18. ure, sobota od 7. do 13. ure
UNIKAT
"O Strojno pletiljstvo
j p
izdelovanje spominkov
Jana Krašovec, Prebold 42/g, telefon 063/723-405
-	izbirate lahko med že izdelanimi pleteninami ali naročite izdelavo po vaši meri in okusu
-	velika izbira bombažnih, viskoznih in volnenih prej za strojno pletenje
Se priporočamo
bk>*UIII
Trgovsko podjetje d.o.o. Celje 63000; Teharska 111; Tel./fax: 063/29-144
Velika
AKCIJSKA PRODAJA
•	kuhinj do 30. junija
GORENJE, LIPA, MARLES, SVEA
-	GOTOVINSKI NAKUP - 35% popust
-	PLAČILO S ČEKI: 4 čeki brez obresti (tovarniška cena - 10% + PD)
-	BREZPLAČEN PREVOZ IN MONTAŽA za nakup kuhinj nad 100.000 sit
•	spalnic
-	EVA, bela, izvozna kakovost,
za gotovinsko plačilo	69.000 sit
-	AVONA, v 4 barvah, z vzmetnico	94.900 sit
-	vzmetnice MEBLO, 190 x 90	7.900 sit
PRED NAKUPOM SE PREPRIČAJTE O KONKURENČNOSTI NAŠE PONUDBE!
TRGOVINA CMl)	I
Vsak dan nekaj novega	
Tokrat vam nudimo:	
koruza / kg	16,80
vino Smederevka	56,80
pralni prašek brez fosfatov	
LIND 3 kg/karton	449,00
LIND 3 kg / vrečka	399,00
FAKS 3 kg / karton	496,00
Ugodne cene v teh vročih dneh pijač	in drugih
artiklov	
Se priporoča kolektiv trgovine Miklavc	
a
KOMUNALNO PODJETJE p o
63310 ŽALEC, Nade Cilenšek 5 Telefon: 063/712-131, 712-141, 712-149
DEŽURSTVO NA VODOVODU
Za popravilo okvar na glavnem vodovodnem omrežju v občini Žalec so dežurni:
od 29. 6. do 6. 7. 1992
Janko JEZERNIK, Jezerce 1, tel.: 772-603
od 6. 7. do 13. 7. 1992
Radovan ČREMOŽNIK, Gotovlje 167/a
od 13. 7. do 20. 7. 1992
Anton JAGER, Prebold 62/a, tel.: 723-097
od 20. 7. do 27. 7. 1992
Marko DOLINAR, Griže 35, tel.: 712-844
od 27. 7. do 3. 8. 1992 Bogdan PANTNER, Polzela 209
od 3. 8. do 10. 8. 1992
Radovan ČREMOŽNIK, Gotovlje 167/a
od 10. 8. do 17. 8. 1992
Anton JAGER, Prebold 62/a, tel.: 723-097
od 17. 8. do 24. 8. 1992
Marko DOLINAR, Griže 35, tel.: 712-844
od 24. 8. do 31. 8. 1992
Janko JEZERNIK, Jezerce 1, tel.: 772-603
Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurni mčnter od 12. do 12.30 na sedežu podjetja. V ostalih dneh pa ga lahko poiščete doma ali ga pokličete po telefonu. Pisna sporočila lahko oddate tudi v poštni nabiralnik na sedežu podjetja.
Sporočila o okvarah pa lahko sporočite tudi prek avtomatskega telefonskega odzivnika na številko 712-141 v popoldanskem in nočnem času.
Braslovčanke državne prvakinje
Drugi pohod treh src
30. maja je potekal drugi pohod treh src, ki ga je letos organiziralo PD Gornja Radgona. Pohod se je pričel v Radencih v zdraviliškem centru pri izviru, kjer je vsak pohodnik prejel kartonček, ki so mu ga ob vrnitvi potrdili in dodali značko veverice. Opis poti s karto je bil zelo dober in tudi pot je bila vzorno markirana. Kontrole so bile na Janževem Vrhu in Kapeli pri cerkvi Sv. Magdalene, od koder je lep razgled po Pomurju.
Savinjčani, ki smo se tja peljali z avtobusom v organizaciji PD Žalec, bi lahko zavili z Benedikta še k Sv. Trem Kaljem, čez Trotovko v Locki vrh, k rojstni hiši Frana Kocbeka, ali pa morda še v Zavrh (370m), kjer je stal Maistrov razglednik, lahko pa bi 'se podali še v Negovo, od koder je bil Ivan Kramberger, nesojeni predsedniški kandidat. Bomo pa morda drugo leto ubrali takšno pot.	B. J.
Delavske športne igre
Drobne iz športa
V odlični organizaciji osnovne šole Braslovče je bilo v telovadnici te šole 1. državno prvenstvo šolskih športnih društev v odbojki za starejše pionirke. Na njem so celjsko in koroško regijo zastopale mlade odbojkarice ŠŠD Braslovče, ki jih vodita Rudi Sedovšek in Franc Kralj. Seveda so pred finalnim turnirjem, ki je bil v Braslovčah, mlade odbojkarice zmagale na občinskem prvenstvu, nato na območnem in regijskem. V finalnem turnirju so nastopile štiri ekipe. Rezultati srečanj:
OŠ Braslovče : OŠ Kočevje 2:0, OŠ D. Bordon Koper : OŠ II. Murska Sobota 0:2, OŠ Kočevje : OŠ II. Murska Sobota
V dvorani osnovnošolskega centra v Žalcu je bil minulo soboto finalni turnir za kadetinje - rokometašice. S tem se je sklenilo slovensko rokometno prvenstvo, ki se je odvijalo v štirih skupinah. Zmagovalci teh skupin pa so se pomerili na finalnem turnirju v Žalcu.
Naslov državnih prvakinj so osvojile Žalčanke, ki so v predtekmovanju premagale ekipo Izole 28:18, nato pa za prvo mesto premagale še ekipo Kranja z rezultatom 25:20. Finalno srečanje je bilo kar razburljivo. Kranjčanke so bile enakovredne domačinkam, saj je bil rezultat 8 minut pred koncem srečanja 19:18. Potem so Žalčanke zaigrale odlično in na koncu zmagale 25:20. Ko sta sodnika Nojič in Glažar iz Maribora odpiskala konec srečanja, je bilo veselje igralk in navijačev v dvorani osnovnošolskega centra nepopisno. Uspeh, ki so ga dosegle, je tudi uspeh strokovnega dela trenerja Aleša Filipčiča in strokovnega štaba pri klubu. Drugo mesto je osvojila ekipa Kranja, sledita Izola in Novo mesto.
Trenerji so ob koncu izbrali najboljšo igralko, to je bila Tkalčeva iz Kranja, najboljša vratarka je bila domačinka Jelenova, največ zadetkov pa je dosegla Popadičeva, kar 20. Ob koncu tekmovanja so podelili tudi pokale in medalje.
ris Kranjc, predsednik Izvršnega sveta občine Žalec, ki je vsem ekipam zaželel veliko športne sreče in prijetno bivanje v Savinjski dolini.
0:2, OŠ Braslovče : OŠ D. Bordon Koper 2:0, OŠ D. Bordon Koper: OŠ Kočevje 2:0, OŠ II. Murska Sobota : OŠ Braslovče 0:2.
Končni vrstni red: 1. OŠ Braslovče, 6 točk; 2. OŠ II. Murska Sobota, 4; 3. OŠ D. Bordon Koper, 2; 4. OŠ Kočevje, 0 točk. Za najboljšo igralko zaključnega turnirja so trenerji izbrali igralko OS D. Bordon, Koper Sandro Marin. Vse tekme sta vodila sodnika Vitanc iz Ljubnega in Lihteneger iz Šoštanja. Na sliki: Pokal in medalje je državnim prvakinjam podelil delegat Odbojkarske zveze Slovenije Aleš Kušar.
Na posnetku vidimo Žalčanke. Čepijo od leve proti desni: Petek, Jelen, V. Dolar, Golob, Kučera, T. Dolar; stoje: tehnični vodja Klinc, S. Klinc, Randl, S. Šimek, S. Zver, Pilih,
M.	Šimek, Čmak, in trener Filipčič.
Na tiskovni konferenci so povedali:
Milan Dolar, predsednik RK Žalec: V tekmovalni sezoni 91/ 92 je bil naš klub izredno uspešen. Cilji kluba so bili celo preseženi. Tu gre predvsem pohvala obema trenerjema, strokovnemu vodstvu in pa seveda staršem naših igralk.
V	super slovenski ligi, kjer bomo igrali naslednjo sezono, je naš cilj peto do šesto mesto na lestvici.«
Roman Brglez, vodja strokovnega štaba: Članska ekipa je napredovala v prvo super ligo, kadetska ekipa je osvojila naslov državnih prvakinj, mladinska četrto mesto, starejše pionirke so prav tako osvojile prvo mesto, mlajše pionirke pa drugo v Izoli na finalnem turnirju. V kategoriji starejših in mlajših pionirk imamo v reprezentanci Slovenije kar 13 naših mladih rokometašic.
■Aleš Filipčič, trener: Uspeh je na dlani, rezultati so vidni in s takim delom bomo tudi nadaljevali. Treniramo kar petkrat na teden in v super ligi bo seveda malo težje, kot je bilo sedaj v slovenski ligi. Ekipe so močnejše, naše igralke pa so stare od 14 do 16 let.
V	strokovnem štabu se pogovarjamo o novih igralkah.«
Matjaž Guček, trener z mlajšimi selekcijami: Na državnem prvenstvu v Izoli za mlajše pionirke Sem po tihem računal, da bomo prvi. Ekipa Velenja je bila premočna in tako smo osvojili drugo mesto. Treniramo štirikrat na teden in mladih nadarjenih igralk je dovolj. V teh mlajših selekcijah (od 8 do 13 let) vzgajamo rokometašice, ki bodo nato prišle v poštev za super ligo.
• TVD Partizan Petrovče je organiziral tekmovanje v namiznem tenisu, ki se ga je udeležilo 23 ekip v petih starostnih kategorijah. Ekipe so dosegle naslednje uvrstitve:
starejše članice: 1. SM Žalec; 2. SO Žalec; 3. VVZ Žalec
mlajše članice: 1. SM Žalec; 2. EMTEKS Žalec; 3. SIP Šempeter
veterani: 1. ELES Podlog;
2.	SIP Šempeter; 3. Juteks Žalec
starejši člani: 1. ELES Podlog; 2. Ferralit Žalec; 3. SO Žalec
Šah
•	Šahisti ŠK Žalec so odigrali s šahisti ŠK Slovenj Gradec pomemben dvoboj, na katerem so igrali neodločeno s 5:5 in si s tem rezultatom zagotovili udeležbo v prvi slovenski ligi, v kateri bo igralo osem najboljših ekip Slovenije. Tako bodo Dani Vombek, Dušan Brinovec, Jože Zorko, Mitja Urisek ml., Jožica Zorko, Mitja Urisek st., Karli Turk, Dani Kampuš, Suzana Vombek in Franc Brinovec igrali odslej v prvi slovenski ligi.
•	Medobčinska organizacija slepih in slabovidnih iz Celja je pripravila 5. tradicionalni hitropotezni šahovski turnir za pokal Slovenije, in sicer v počastitev tedna slepih. Med štirinajstimi šahisti so nastopili tudi Žalčani, med katerimi se je Leskovic uvrstil na peto mesto. Pokrovitelj turnirja je bila Vafra iz Griž.
•	ŠK Savinjčan iz Šempetra je pripravil tudi zadnji redni spomladanski mesečni turnir, na katerem je nastopilo le 12 šahistov. Zmagal je lanski prvak Stane Skok z enajstimi točkami pred Brankom Setnikarjem in Jožetom Štormanom.
J. G.
mlajši člani: 1. ELES Podlog; 2. Minerva Zabukovica;
3.	Juteks Žalec
• Program tekmovanja v kegljanju so izvedli člani Kegljaškega kluba Žalec, ki pa so imeli nekaj težav s tistimi ekipami, ki so se za tekmovanje prijavile, vendar se. tekmovanja niso udeležile. Kljub temu pa se je tekmovanja udeležilo 30 ekip in 127 posameznikov.
Doseženi so bili naslednji rezultati:
starejše članice: 1. VVZ Žalec 496, 2. Juteks Žalec 483, 3. Občina Žalec 463 kegljev. Med posameznicami so bile najboljše Solar (VVZ Žalec) s 143, Stegn ar (Juteks Žalec) s 143 in Štrukelj (SM Žalec) s 143 keglji.
Mlajše članice:	1. SIP
Šempeter 438, VVZ Žalec 376, med posameznicami pa Krašek (Juteks Žalec) 286, Travner (SIP Šempeter) 164 in Salobir (VVZ Žalec) 126 kegljev.
Veterani: 1. SIP Šempeter 1245, 2. SIGMA Zabukovica 1239, 3. Občina Žalec 931 kegljev, med posamezniki pa Volpe (SIP Šempeter) 369, Narberger (SIGMA Zabukovica) 335 in Ranzinger (Občina Žalec) 333 kegljev.
Starejši člani: 1. Ferralit Žalec 1536, 2. Obrtniki 1449,
3.	SIP Šempeter 1363 kegljev. Posamezniki: Mehtig (Ferralit Žalec) 400, Ramšak (Ferralit Žalec) 394 in Go-lavšek (Obrtniki) 392 kegljev.
Mlajši člani: 1. Ferralit Žalec 1608, 2. Obrtniki 1583,
3.	Postaja policije Žalec 1398 kegljev. Med posamezniki pa so bili najboljši Kompan (Obrtniki) s 433, Kunšek (Ferralit Žalec) s 422 in Ja-kopovič (Juteks Žalec) s 421 keglji.
• V mesecu juniju bodo izvedena še tekmovanja v malem nogometu za starejše in mlajše člane, v atletiki za vse kategorije in v programu množičnosti TRIM kolesarjenje.
•	Mladi atleti osnovnih šol iz žalske občine so se udeležili področnega prvenstva za občine Celje, Laško, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Hrastnik, Trbovlje, Žalec in Slovenske Konjice. Športniki iz občine Žalec so dosegli naslednje boljše uvrstitve: prvo mesto v metu žogice Jasmina Madža-rič iz OŠ Braslovče, drugo mesto so osvojili Andrej Grešak v teku na 300 m, Sašo Kitek v teku na 600 m, Jure Prašnikar v teku na 1000 metrov. Vsi so učenci OŠ Griže. Jože Cokan (OŠ Žalec) je bil drugi v teku na 300 metrov, Marko Veber (OŠ Žalec) drugi v skoku v daljavo, Boris Rijavec (OŠ Žalec) drugi v suvanju krogle. Tretje mesto so osvojili Blaž Ručigaj (OŠ Braslovče) v metu žogice, Črt Reberšak (OŠ Žalec) v skoku v višino, Andrej Pajk (OŠ Polzela) v suvanju krogle, Ksenija Natek (OŠ Prebold) v skoku v daljavo, Simona Klokočovnik (OŠ Braslovče) v suvanju krogle.
•	Najboljši atleti osnovnih šol so se zbrali na državnem prvenstvu v Ljubljani. Med njimi je bila tudi skupina iz občine Žalec. Na tekmovanju so bili iz naše občine najuspešnejši Jasmina Madžarič, ki je osvojila tretje mesto, Andrej Grešak je bil šesti v teku na 300 m, Jure Prašnikar pa sedmi v teku na 1000 metrov.
•	V telovadnici osnovne šole Petrovče je bilo v organizaciji TVD Partizana Petrovče odprto prvenstvo občine Žalec v namiznem tenisu za pionirske in mladinske kategorije. Doseženi so bili naslednji rezultati:
Mlajše pionirke: 1. Saša Koprivec, NTK Tempo Velenje; 2.
TRIM kolesarjenje bodo organizirali v soboto, 27. junija 1992, na dveh progah. Startna mesta za prvo progo bodo v Žalcu na parkirnem prostoru pri OŠ Žalec, v Petrovčah pri VVZ Petrovče, v Grižah pri zadružnem domu, v Preboldu pri OŠ Prebold. Na teh mestih bodo tudi kontrolne točke. Start bo možen od 9. do 10. ure, na
Strelstvo
Avtomatsko strelišče na Polzeli
Strelska družina Polzela je izvolila novo vodstvo. Tako je novi predsednik Jože Mohorko, tehnični vodja Ivan Svetko in gospodar družine Franc Turnšek. Novo vodstvo že uresničuje sprejete načrte dela pri obnovi malokalibrskega strelišča. Tako so že postavili avtomatizirano strelišče za MK puško, prenavljajo fasado in notranjost zgradbe strelišča. Ko bodo dela končali, bodo izvedli odprto prvenstvo občine. Šestmestno avtomatizirano strelišče bo pripomoglo k boljšim tekmovalnim pogojem, a tudi k večji varnosti. V svoje vrste pa želijo privabiti čim več mladih in tudi pokrovitelja, ki bi jim finančno in materialno pomagal.
Nina Kolšek, OŠ Griže; 3. Jasmina Ogorevc, OŠ Petrovče.
Mlajši pionirji: 1. Uroš Petre, NTK Tempo Velenje; 2. Damijan Ogorevct OŠ Petrovče; 3. Igor Šon, OS Griže.
Starejši pionirji: 1. Bogdan Simončič, NTK Tempo Velenje; 2. Sašo Kopše, TVD Petrovče; 3. Uroš Rak, OŠ Prebold.
Mladinke: 1. Andreja Jese-nek, TVD Petrovče; 2. Mojca Čerič, TVD Petrovče.
Mladinci: 1. Luka Gruber, NTK Tempo Velenje; 2. Tomaž Vovk, TVD Petrovče
• Da v Rokometnem klubu Žalec kvalitetno delajo, dokazuje tudi spisek kandidatk za državno reprezentanco. Vanja Dolar je dobila vabilo za trening članske reprezentance, kar je za žalsko igralko in sploh žalski šport velik uspeh in čast. Na seznamu za članice kadetske reprezentance so tudi Barbara Jelen, Sergeja Klinc, Olivera Kučera, Vanja Dolar, Nina Golob, Brigita Petek. Kandidatke za pionirsko reprezentanco pa so Tanja Pilih, Tanja Dolar, Tina Randl, Saša Šimek, Mateja Šimek, Sabina Zver, Lavra Čmak.
Nočni pohod
Planinsko društvo Polzela pripravlja v petek 26. junija s pričetkom ob 20.45 nočni pohod na Goro Oljko, ki je posvečen 25. juniju - prazniku slovenske državnosti. Na Gori Oljki bo vsak prejel izkaznico s posebnim žigom in čaj, medtem ko bo malica iz nahrb-nika. Pohod bo ob vsakem vremenu.	t. T.
cilj pa bo treba priti do 12.ure. Vsi udeleženci bodo na kontrolni točki v Žalcu prejeli spominsko značko in oddali kontrolni karton.
Start druge proge bo na parkirnem prostoru pri blagovnici na Polzeli. Proga bo potekala po cestah v okolici Polzele in Andraža. Tudi na tej progi bo start ob 9. uri.
Cestnikov memorial v Braslovčah
Na strelišču v Braslovčah so člani domače družine pripravili tradicionalni Cestnikov memorial, na katerem so tekmovali z vojaškimi puškami M 48 in 98.
Na novo urejenem, devet-mestnem strelišču se je dvodnevnega tekmovanja udeležilo 25 ekip s 86 strelci iz vse Slovenije. Pokrovitelj tekmovanja je bila Zveza častnikov Slovenije. Najboljši so bili strelci iz Celja, in sicer: Frece, Jager in Jeram s 542 krogi. Ekipa Žalčanov ’89 je bila osma s 470 krogi, Juteksa Žalec pa petnajsta s 418 krogi. Šestnajsti so bili Braslovčam s 411 krogi. Najboljši posameznik med strelci iz naše doline je bil Melanšek, Žalec ’89, s 183 krogi, ki je zasedel drugo mesto. j puKMAJSTER
Tekst in fotografiji Tone TAVČAR
Mlajše pionirke so sodelovale na finalnem turnirju v Izoli ter osvojile drugo mesto. V predtekmovanju so premagale domačinke, to je ekipo Izole z 19:17, v finalni tekmi pa izgubile z ekipo Velenja 18:12. Najboljša strelka turnirja je bila Simona Križnik, ki je na dveh tekmah dosegla 15 golov.
T. TAVČAR
Žalčanke državne prvakinje
Savinjska planinska pot
Letos mineva 20 let, odkar smo savinjski planinci označili in na Homu ob Dragovem domu 15. oktobra 1972 odprli Savinjsko planinsko pot. Odprli smo jo ob stoletnici poskusa ustanovitve slovenskega planinskega društva, ki se je imenovalo Triglavski prijatelji.
Naslednje leto pa slavi stoletnico ustanovitve slovensko planinsko društvo, a tudi Savinjska podružnica, ki je bila ustanovljena avgusta 1983, njen prvi načelnik pa je bil žalski podučitelj Fran Kocbek.
Savinjska planinska pot je v tem času prehodilo 1487 planincev iz raznih krajev Slovenije in tudi iz zamejstva. Morda bo pot zanimiva tudi za vas, saj vam jo bomo predstavili v naslednjih številkah Savinjčana. Zanimiv potopis je pripravil Božo Jordan.
Trim kolesarjenje
Imate psa?
Potem je dobro vedeti...
Z Društvom za varstvo živali iz Celja smo se dogovorili, da bomo poskušali prek našega časopisa opozoriti lastnike živali na nepravilnosti, ki jih kontrolorji društva opažajo na terenu. Vse preveč je namreč primerov slabega ravnanja z živalmi. In le človeška roka je tista, ki povzroča nepopisno trpljenje živali. Tudi živali so namreč bitja, ki na svoj način občutijo bolečino, lakoto, žejo, mraz, vročino, strah... pa tudi ljubezen, za katero so človeku neizmerno hvaležne.
Le kakšno srce ima človek, * ki za zahvalo, da mu pes čuva hišo ali gospodarsko poslopje, slabo ravna z njim, mu ne da hrane, ga pretepa, prepušča sončni pripeki brez vode, običajno na zelo kratki verigi... Kaj, ko bi se takšen človek kdaj zamislil, kako srečen je lahko, da se je rodil kot človek in ne kot njegov hvaležni čuvaj, ki mu pravzaprav ne more
biti za kaj hvaležen. Prepuščen je njegovi surovosti, dokler ga smrt ne odreši neizmernih muk.
Ker je članov društva za varstvo živali premalo, da bi nadzirali vse primere slabega ravnanja z živalmi, vas, dragi bralci, pozivamo, da tudi vi opozarjate na takšne primere. Pišete lahko na Društvo za varstvo živali Celje, gospe Meliti Furlani, Trubarjeva 55/a, 63000 Celje ah jo pokličete po telefonu (063) 24-186. Brezvestneži bodo najprej opozorjeni, če tudi po tem ne bodo spremenili svojega ravnanja, bodo obravnavani po zakonu, mi pa bomo s fotografskim aparatom kakšen primer tudi zabeležili in ga objavili.
Na kakšno nesrečno žival lahko opozorite tudi nas v uredništvu, lahko nam pišete ali nas pokličete na telefon 711-433, v kakšnem izredno krutem primeru, v katerem je
Med osnovne pogoje za psa čuvaja sodi:
-	suho in toplo zavetje pozimi;
-	zaščita pred sončno pripeko in vetrom;
-	najmanj enkrat na dan izdaten obrok goste, tople hrane;
-	vedno dovolj sveže pitne vode;
-	najmanj 3-4 metre dolga veriga z usnjeno ovratnico ter
-	zdravljenje v primeru bolezni in humana usmrtitev.
Človek, usmili se takšnega psa, reši ga muk in trpljenja
PRAVILNO
1
Že od nekdaj velja: kakršen gospodar, takšen pes!
POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK
Hitro in solidno že dalj časa opravljamo kompletne storitve s področja pogrebne dejavnosti, in sicer:
-	dobava kompletne pogrebne opreme (krste, križi, žarne školjke)
-	dobava m montaža žarnih niš s prevleko za žarne pokope
-	postavitev mrtvaškega odra na domu
-	vse vrste prevozov, tudi v tujino in na upepeljitev v Ljubljano
-	uredimo dokumentacijo v primeru smrti
-	izvajamo izkope in zasipe grobnih jam
-	dobavimo in dostavimo cvetje za okrasitev mrtvaškega odra doma ali v vežici, pripeljemo vam tudi vence
-	organiziramo fotografiranje in snemanje pogrebnih slovesnosti na video kaseto
-	fotografije umrlih preslikamo, povečamo, uokvirimo in opremimo z žalnim trakom
Če nas potrebujete, nas pokličite ali obiščite ob vsakem času. Telefon: 721-667 in 721-395
POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK
PARIŽUE 11/*, 63314 BRASLOVČE
treba hitro posredovati, pa se lahko obrnete tudi na najbližjo policijsko postajo.
Naj povemo, da so kontro-1 jr ji že opazili nekaj primerov
neprimernega in brezvestnega ravnanja v Gotovljah, v Orli vasi in na Polzeli.
Ljudje, kljub hudim časom ostanimo ljudje; pomagajmo tistim, ki imajo dovolj ljubezni do živali in malo materialnih sredstev, da bi jih preživljali; ne mečimo hrane v zabojnike za smeti. Gotovo je kje v bližini pes, muca... Obsodimo pa vse tiste, ki se znašajo nad nemočnimi živalmi in jim ne omogočajo dostojnega življenja.
P08REBNA SLUŽBA STRAH0VN1K d.o.o., ŽALEC
Vrečarjeva 3, telefon (063) 712-261
Z dolgoletno tradicijo vam ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah:
-	veliko izbiro krst in opreme
-	prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev)
-	dekoracijo sobe, postavitev odra na domu
-	izkop grobnih jam in ureditev grobov
-	postavitev žarnih niš
-	ureditev kompletne dokumentacije
-	nudimo tudi vence in cvetje
Na zalogi bel pesek za grobove po 50kg!
NA USLUGO SMO TAM OB VSAKEM ČASU,
Hvala za zaupanje!
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, ata in brata
JOŽETA OCEPKA
iz Pongraca 45
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo lovcem, rogistom, godbi iz Zabu-kovice, govornikoma, upokojencem, članom kolektiva Nivo Celje in Kmečki glas Ljubljana ter g. župniku za opravljen obred.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Vida ter sinova Rajko in Jože z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, brata in dedka
IVANA TAJNŠKA
iz Andraža pri Polzeli
se iskreno zahvaljujemo vem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovane vence, cvetje, sveče, maše ter izrečeno sožalje.
Hvala g. župniku za opravljen obred, govornikoma za poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu zboru in kvintetu Lastovka s Polzele za zapete žalostinke.
Hvala tudi dr. Cukjatiju in zdravniškemu osebju bolnišnice Topolšica.
Vsi njegovi

ZAHVALA
Ob boleči in prezgodnji izgubi našega dobrega moža, očija in brata
FRANCIJA -Jfc GOLAVŠKA
mmgsmm učitelja v pokoju z Vranskega
se najtopleje zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, zlasti Slavici za nesebično pomoč med njegovo boleznijo, vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in namesto cvetja v dobre namene ter nam ustno in pisno izrazili sožalje. Iskrena hvala Lovski družini Vransko za organizacijo pogreba, govornikom, g. župniku za opravljen obred, pevcem, med. osebju ZD Vransko, za odigrano Tišino in vsem, ki ste ga tako množično spremili na njegovi poslednji poti.
Za njim žalujemo: žena Darinka, hčerka Manica in sin Matjaž z družinama
Kako je mogoče, da je to življenje ^i	lahko tako nesmiselno?

k
f
if
V S P O M I N
11. junija je minilo leto dni. odkar nas je na nedojemljiv in okruten način zapustil naš najdražji ati, mož in sin
IGOR PRAZNIKAR
iz Žalca ,
Hvala vsem. ki se ga spominjate.
Neutolažljivi: sin Aljaž, žena Brigita, mama in oče
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega moža in atija
FELIKSA
REBERŠKA
iz Prebolda
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nas tolažili ali kako drugače pomagali. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izkazano sožalje ter darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala g. Rudiju Hermanu za poslovilne besede, pevcem, pihalnemu orkestru TT Prebold, gasilcem iz Prebolda, Dolenje vasi, Marije Reke in ostalih društev, članom ZŠAM Žalec in kolektivu MIK Prebold.
Žalujoči: žena Anica, sin Franci in hčerka Vilma z družinama, vnuki, sestra in ostalo sorodstvo
Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce,
ostali so sledovi pridnih rok
in kruto spoznanje, da se ne vrneš več.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
IVANA MAROVTA
iz Letuša
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče, za sv. maše ali namenili denar cerkvi ter nam izrazili sožalje.
Posebna hvala dr. Matjaževi za vso skrb v času zdravljenja. Iskrena hvala letuškim in braslovškim pevcem, g. Zidanšku za opravljen obred, organistki Miji, g. Janušu za odigrano Tišino, vsem govornikom, prijateljem - kulturnikom z ZKO Žalec in kolektivu Zavarovalnice Triglav Celje. Žalostni smo, ker smo te izgubili, a ponosni, da smo te imeli.
Žalujoči: žena Nada, Mojca in Nevenka z družinama
V S P O M I N
Letos julija mineva 10 let, ko je za vedno odšel od nas dragi nam
KAREL
STRAHOVNIK
mizarski mojster iz Žalca
V naših srcih ostaja njegov svetel lik dobrega človeka, ljubečega moža in očeta. Praznino, ki ostaja zaradi njegove smrti, nam lajša zavest, da mnogi ohranjate lep spomin nanj.
Žena z družino

Frizerstvo Pavla
V Veliki Pirešici v bližini gostilne Fervega je Pavla Jurgec odprla moško in žensko frizerstvo, kjer vam po konkurenčnih cenah uredijo dnevno, večerno in modno pričesko. Pravijo, da vam naredijo tudi pričesko po vaši želji. Cene? Ženska trajna - 940 sit, fen frizura 380 sit, moško striženje 250 sit itd. Kdaj se lahko oglasite? Odprto imajo vsak dan od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. Pričakujejo vas in se veselijo vašega obiska.
Da bi vaši otroci z veseljem hodili v šolo, vam pa v žepu prihranili kakšen tolar več, smo v Gali Šempeter poskrbeli lepo oblikovane in privlačne šolske potrebščine s Kitajske.
Še tako čemeren šolski dan, otroci, bo z njimi lepši.
ljivosti kmetov in vodstva. Upam, da smo v upravni odbor izvolili prave ljudi. Z ustanovnim deležem, v višini 500 DEM, bomo morali ravnati gospodarno, tako da bomo ohranili realno vrednost, ustvariti pa moramo tudi dobiček,« pravi predsednik upravnega odbora Franci Gajšek.
jk
V gradbeništvu vse po starem, bi lahko rekli za primer Poslovnega centra v Žalcu. Pred dnevi so se namreč delavci lotili zelenice pri Ljubljanski banki, v kanal pa so položili električni kabel. In kaj je pri tem spornega? To, da bi kabel lahko položili že lani in da stroški dodatnih izkopov niso zanemarljivi.
jk
Gostišče »Savinja« Plevčak
Latkova vas, telefon: 063/701-030 vabi na
postrvi, morske ribe in morske sadeže, jedi z žara, puranje zrezke...
in za vroče dni na sladolede, sadne kupe, banana split, ledeni čaj.
Odprto: od 13. do 22. ure, nedelja od 14. do 22. ure, ponedeljek in druga nedelja v mesecu zaprto!
Teden konjeništva v Gotovljah
Konjeniški klub Gotovlje bo 4. in 5. julija pripravil tekmovanje AVTO SKOK, na katerem bodo z žrebom nagradili tudi sto gledalcev.
Od 10. do 12. julija pa bo prvo državno prvenstvo v preskakovanju zaprek. Ljubitelji konjeniškega športa vabljeni!
ELEKTROTEHNA MIKROPIS GROUP
Šlandrov trg 3, ŽALEC

vas vabi
v razstavno prodajni salon računalniške
in biro opreme ter potrošniškega materiala na kredit do 36 mesecev vsak dan
Odprto od 9.-16. ure, sobota od 8. do 12. ure
Naslednja številka »SAVINJČANA« bo izšla konec avgusta. Meseca julija bo v uredništvu le dežurstvo, in sicer vsak dan od 8. do 11. ure.
DEVIZNA MENJALNICA
Šlandrov trg 5, Žalec Telefon: 712-545 Odprto od 8.00 - 16.00 v soboto od 8.00 - 12.00
KNOW HOW
»Nema problema«, Vsega se človek navadi, spozna, priuči in vehementno uporablja. Samo dve leti sta bili potrebni, pa obvladamo »management« in postali smo »managerji« na različnih ravneh. Arhaične družbenopolitične odnose socialističnega samoupravljanja, pridobitve združenega dela in svetle vzore delovnih ljudi in občanov ter podobno inflator-no besednjaštvo smo zabrisali v črno zgodovino. Človek se zgrozi, ko spozna, kako butasti smo bili v času enoumja in kako malo je bilo potrebno, da smo spregledali, se otresli balkanizmov in svoje svobodno oko uprli v z zvezdicami posejano modro nebo zahoda.
V novih pogojih gospodarjenja smo se kar nekako znašli: pri nas doma. Nekaj revščine, vam rečem, ne več kot za spodobno miloščino, smo si pri-gradili že prej v zgodovini. Nekaj, kaže, bomo podedovali. Ko bi vsaj ta denacionalizacija in lastninjenje dala kaj cven-ka! S tekočim računom vdrem v monetarni sistem, s tem se dokapitaliziram, dodam še
kakšen biznis, pa bi z dobrim managementom še nekako »sflikal« mesec z mesecem. Vendar pa je potrebna resnost, ne pa da si žena skuša umisliti novo torbico, mulca pa adida-ske. Taki odkloni v perspektivi rušijo restriktivno fiskalno politiko našega malega podjetja, kar takoj zahteva javni dolg ali rečeno bolj razumljivo, naša družina bo slej ko prej prišla na beraško palico.
Prepričan sem, da nas je še veliko takih v zeleni mi dolini. Da je temu res tako, se je videlo tudi na zasedanju občinskega parlamenta konec maja. 17 točk dnevnega reda je poslance spravljalo v Obup že pred prihodom na zasedanje, da o zamudi zaradi nesklepčnosti raje ne govorim. Pričeli smo izgrajevati KNOW HOW občine z odloki o prostorskem urejanju. Nikakor si nismo dali dopovedati, da je treba narediti najprej štalco, da bi potem lahko naselili kravco, ki bi morda dajala mleko in druge dobrine. V okviru MANAGE-MENTSKIH točk dnevnega reda smo govorili o predragih
in neučinkovitih inšpekcijskih službah, javnem podjetju Komunala Žalec, zavodu za spremljajoče dejavnosti, ustanavljali smo tudi sklad za obrt in podjetništvo, potrdili predlog za priznanja v letošnjem letu, precej govorili o mlekarni, vendar o njej še ne izrekli zadnje besede.
Ponovno smo se lotili urejanja prostora in govorih o sporni avtomobilski cesti skozi dolino. Rečem vam, produktivno smo se dogovorili o vsem v borih štirih urah, takole za pol »šihta«.
Tudi v našem občinskem parlamentu smo spoznali,' da brez učinkovitega KNOW KO-WA, MANAGEMENTA, učinkovite monetarne in fiskalne politike, prestrukturiranja v mala in srednja podjetja, lastninjenja kolhozov in sov-hozov, denacionalizacije ne bom nikamor prišli.
To pa je zgodovinski napredek ali pogruntavščina, s katero se bomo tudi Savinjčani priključili svobodni družini evropskih narodov.
Poslanec 61
Lamaal
classic
Na Kardeljevi 29 v ^alcu, nasproti avtobusne postaje, je v prostorih nekdanjega Quana odslej prodajalna moških in ženskih modnih oblačil in dodatkov, ki jih lastnica kot poklicna kreatorka tudi sama oblikuje. Za popolnejši izgled sodobnega moškega nudijo tudi moško kozmetiko. Pri njih se lahko zglasite od 9. do 20. ure, ob sobotah pa do 13. ure.
Priporočajo se za obisk.
ŠEMPETER V SAVINJSKI DOUMI
telefon 701-005
Ustanovili svojo zadrugo
»Na preoblikovanje naše zadružne enote smo se pripravljali skoraj dve leti. Za svojo zadrugo smo se odločili predvsem zaradi boljšega gospodarjenja in nove lastninske zakonodaje. Kmet mora čutiti in se zavedati, da je to njegova zadruga, rezultati pa bodo odvisni od prizadevanj in iznajd-