41
razdalji narazen tri po dva sežnja dolge smrekice, na katere je jel prislanjati polena, ki so bila tudi dolga navadno okrog dveh sežnjev in precej debela: To delo je nadaljeval tako dolgo, dokler ni bila kopa v celi zaželeni velikosti postavljena. Visoka je bila navadno dva sežnja, v obsegu pa je merila 10 do 15 sežnjev. Ko je bila sestavljena, je položil na več krajih polena na tla; zakaj, bodemo kmalu zvedeli. Gozdar je še kopo zmeril, da je mogel nekako preračuniti že naprej množino oglja. Oglja je dala ena kopa precej, če pomislimo, da so merile v
živega oglja, kateremu je pridejal vsikdar blagoslovljene oljke, kar priča o globoki religioznosti tedanjih Bohinjcev, kateri pa, da pišemo odkrito, tudi niso bili brez vraž, kajti v petek kot na nesrečen dan ni nikdo kope zanetil. Ko je pričel les tleti in so to oznanjevali prvi dimčki, ki so uhajali izpod prsti, je izruval polena, katera so ležala na tleh, izpod prsti ter pustil tako vendar nekaj zraka blizu, da se ogenj ne zaduši. Les je tlel polagoma dalje, žrjavica je prihajala vedno višje, vsled česar je tudi dajal nekaj duška s tem, da je z lopato na več krajih napravil
BOHINJSKI OGLJARJI.
obodu 15 sežnjev in še čez, ter je bilo v nji zloženih 40 do 60 kubičnih sežnjev drv. Danes iščemo takih kop zastonj. Ko je bila torej kopa zložena, jo je pokril s smerečjem „graŠo", da se prst ni pomešala z lesom. Prst je pričel na smerečje nasipavati spodaj, in sicer dva čevlja na debelo, ter sipal toliko časa, da je zagrnil ž njo vso kopo, le zgoraj je ostala mala odprtina. S prstjo je obdal kopo zato, da les ni mogel goreti, ampak je moral tleti, ker ogenj ni imel duška. Nato je kopo zanetil. Zgoraj v odprtino je nasul
male luknje. Pa še na nekaj drugega jje moral ogljar misliti. Ko je kopa tlela, ter se je nekaj lesnih snovi izpremenilo v pline, ki so se oddaljevali v podobi temnega dima, se je hkrati vsebina kope manjšala. Ako bi pustil vse pri miru, bi slednjič dobil zrak toliko duška, da bi pričel les s plamenom goreti in ogenj bi kmalu vpepelil celo kopo. Ravno zato je pustil zgoraj malo odprtino, v katero je dan za dnem vsakih 4 do 5 ur prilagal kuriva, ki je že pripravljeno stalo poleg kope, zloženo v „bračke" ali butare.