Ftitalma plataut f goto rial I. izdaja. Cena Din fse» Uhaja vsak dan zjutraj nraven t ponedeljkih In dnevih p« praznikih. Posamezna Številka Din 1*—, lanskoletne 2'—; mo-•ečna naročnina Din 20'—,za tujino BO’—. Uredništvo * Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 80-70. 80 69 tn 80-71 Jugoslovan Rokopisov d• »rajamo, Oglasi po tarifi la dogovora Oprava v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnioa v Mariboru, Alek-»androva cesta St. 24. teL 20-G0. V Celju: SlomSkov trg 4. PoSl. Jek. ra8.i Llnhllann IR 621 St. 158 Ljubljana, nedelja, dne 12. julija 1931 Leto II. ■ Lincoln Ellsworth Ameriški raziskovalec polarnih krajev Lincoln Ellsvvorth, prijatelj raziskovalca polarnih krajev Amundsena, se bo udeležil leta v polarne kraje s »Zeppelinom« kot zastopnik ameriškega zemljepisnega društva. Spomenica francoske vlade za razorožitveno konferenco Pariz, 11. julija. AA. Ministrski svet je proučil in potrdil spomenico, ki bo predložena svetovni razorožitveni konferenci leta 1932. Spomenica pojasnjuje, kakšna oborožitev je potrebna Franciji in pravi, da je Francija zagovornica razorožitve in omejitve vojaških izdatkov. Trgovska pogodba med Češkoslovaško in Madjarsko Budimpešta, 11. julija, n. Snoči so objavili madjarsko-avstrijsko trgovsko pogodbo, ki določa ustanovitev stalnega tarifnega odbora In celo vrsto kreditnih olajšav za izvoznike. Pogodbi je dodan tudi veterinarski sporazum. Po-eodba bo veljala do 30. julija 1932. leta. Proti framazonom v Romuniji Bukarešta, 11. julija, n. Snoči je na seji zbornice poslanec dr. Trifun opozoril vlado, da je mnogo aktivnih častnikov v svobodno zidarskih ložah. Ker pa se po njegovem mnenju prisega kralju ne zlaga z masonsko prisego, je prosil vlado, naj pozove častnike, naj zapustijo svobodno zidarsko ložo ali pa častniško službo. Titulescu pojde? Bukarešta, 11. julija, n. Listi objavljajo poročila iz Londona, da se namerava romunski poslanik Titulescu umakniti lz diplomatlčnega življenja. Titulescu se bo umaknil lz diplomatskega življenja ter se vrnil h katedri na vseučilišču v Bukarešti ter se posvetil političnemu življenju. Nekateri listi trdijo, da bo postal član nacijonalno-kmetske stranke ter naslednik dr. Julia Maniu-ja. Za suvereniteto nad Grenlandijo Oslo, 11. julija, d. Norveška brzojavna agentura javlja: Vlada je tisto ozemlje vzhodne Grenlandije, ki leži med 71» 30 min. in 75° 40 min. severne širine, zasedla, ker prevladujejo tam norveški interesi. S tem je hotela pridobiti osnovo, da bi bilo stalnemu mednarodnemu sodišču v Haagu omogočeno izdati končno-veljavno odločbo o spornem vprašanju suve-lenitete nad vzhodno Gronlandijo, za katero se potezata Norveška in Danska. Danska in Norveška stojita na stališču, da je treba, da to zadevo reši odločitev haaškega sodišča! Oslo, 11. julija, d. Po norveškem naziranju se razteza suvereniteta Danske samo na za-Padno in južno Gronlandijo, na nekatera ozemlja vzhodne Grenlandije pa ima pravico Norveška. Sporno ozemlje je 500 km dolgo in se razteza med Karlsbergfjordom in Bessel-Ijordom. Nove italijanske šole v Julijski Krajini Trsi, 11. julija, v. Rimsko prosvetno ministrstvo je z ozirom na »posebne potrebe« Julijske Krajine odredilo, da se s prihodnjim šolskim letom na ozemlju Julijske Krajine otvori 45 novih osnovnih šol, in sicer 3 v goriSkem okraju, 12 v poreškem, 17 v puljskem, 8 v tolminskem, 5 pa v postojnskem okraju. Avstralski državni proračun Melbourne, 11. julija. AA. Na seji reprezen-tantske zbornice je avstralski zakladni minister Theodore predložil državni proračun, ki izkazuje le 10,757.000 funtov sterlingov primanjkljaja, to je za 3,250.000 funtov sterlingov manj kot je predvideval ministrsik predsednik Scullin. Vlada upa, da bo s strogim varčevanjem in povišanjem davkov znižala proračunani deficit na 5,170.000 funtov sterlingov. Borba za naklonjenost Nemčije Anglija hoče Nemčiji pomagati — Nemčija odklanja politične pogoje za podporo Tudi Francija hoče pomagati Nemčiji — Konferenca strokovnjakov v Londonu Vrednost franka London, 11. julija. AA. Angleško zakladno ministrstvo je poslalo banki za mednarodna izplačila pismo, kjer naznanja, da se je angleška vlada odpovedala vsem re-paracijskim plačilom, ki bi jih morala izplačali Nemčija 15. julija po Youngovem načrtu. Angleška vlada je to storila, da pomaga Nemčiji v duhu Hoovrovega predloga iz sedanjih finančnih težkoč. Angleško časopisje zelo ugodno komentira ta korak angleške vlade. Nemčija bo oproščena plačil »Daily Telegraphc poudarja, da bo akcija angleške vlade in dominijonov pomagala Nemčiji moralno in materijalno. Nemčija bo tako oproščena plačila reparacij, ki zapadejo prihodnjo sredo. Finančni položaj v Nemčiji je sedaj veliko težji, kot je bil tedaj, ko je Hoover sprožil svojo akcijo. Bilo bi zaman prikrivati dejstvo, da se je z dolgimi pogajanji veliko izgubilo na dragocenem času in poslabšal položaj. Z zavlačevanjem pogajanj je Hoovrova akcija mnogo izgubila psihološkega efekta. Vlade britskega imperija so uvidele, da je Nemčiji potrebna direktna in takojšnja pomoč, da obrodi Hoovrov predlog zaželeni sad. Če je ta predlog rešilen, kar vsi priznavajo, se mora tudi storiti vse, da uspe čimprej. Slično pišejo tudi drugi listi in poudarjajo, da je Hoovrova akcija prvi korak k izboljšanju sedanjega gospodarskega položaja. Borza, ki je po prvem poročilu ugodno reagirala na sklep angleške vlade, je kazala pozneje znake nervoznosti in reakcije. Vendar upajo, da bodo sledile akciji angleške vlade tudi druge države, kar bi gotovo ojačilo optimizem in pomirilo gospodarske kroge. Listi končno naglašajo, da bi vsako odlašanje izvedbe Hoovrovega predloga imelo za posledico poslabšanje že itak resnega gospodarskega položaja in gospodarsko katastrofo Evrope in sveta. Nemčija odklanja politične pogoje Berlin, 11. julija. AA, Razen komunističnih, socialističnih in pacifističnih listov ves nemški tisk odklanja politične pogoje za finančno podporo Nemčiji. »Germania« pravi, da male oklopne križarke, ki jih Nemčija gradi po versailleski pogodbi, ne morejo nikogar ogražati. Francoski pogoji Pariz, 11. julija. A A. Predsednik nemške državne banke dr. Luther je nameraval po razgovoru z guvernerjem francoske narodne banke Moretom odpotovati v petek popoldne nazaj v Berlin. V zadnjem hipu pa je dr. Luther odložil odhod in se je napotil v finančno ministrstvo, kjer je imel dvourni razgovor z ministrom financ Flandiuom. O tem razgovoru niso znane podrobnosti. Uradni komunike pravi, da so Luthrovi razgovori začetek važnih pogajanj, ki bodo v kratkem v Baslju med voditelji glavnih narodnih bank. Pariški listi pišejo, da bo Francija sodelovala pri kreditni akciji v korist Nemčije le pod gotovimi političnimi pogoji. Nemčija se mora odpovedati carinski zvezi z Avstrijo in mora prekiniti gradnjo oklopne križarke »Elzas Lothringen«. Predsednik nemške narodne banke se bo vrnil v Berlin tekom današnjega dne z letalom. Težka konferenca Pariz, 11. julija, d. Konference dr. Luthra v Parizu so do včeraj zelo težko potekale. Zahteve dr. Luthra so se raztezale na tri točke, in sicer 1. obnovitev premostilnih kreditov v višini 100,000.000 dolarjev za državno banko in zvišanje teh kreditov na 250,000.000 dolarjev; 2. dovolitev novega kredita v višini poldruge milijarde do dveh milijard mark, ki bi se stavil na razpolago nemški Golddiskont-bank, oziroma nemški industriji in gospodarstvu; 3. dovolitev v mesečnih obrokih vračljivega predujma v višini reparacij-sluh plačil, ki se med moratorijskim letom odlože. Potrjuje se, da so francoski krogi tokrat z velikim povdarkom nagla-šali svoje politične pogoje. Te zahteve se nanašajo v glavnem na vprašanje priključka, na opustitev nadaljnje gradbe oklopnih križark in na jamstvo za uporabo vsot, ki se prihranijo po Hooverjevem načrtu. V finančnem oziru zahteva Francija energično skrčenje kreditov po državni banki, da se zaustavi odtok deviz iz Nemčije. Tudi zahteva baje Francija novo trgovinsko pogodbo z Nemčijo, ker sedanja za Francijo ni ugodna. Kakor poročajo pariški listi, podpira francosko stališče tudi Henderson. Angleške in ameriške banke zahtevajo, da tudi Francija sodeluje pri novi kreditni operaciji za Nemčijo, sicer one odklanjajo svojo udeležbo. Nova konferenca strokovnjakov London, 11. junija. A A. Zunanji urad je poslal v petek povabila za konferenco strokovnjakov, ki bo prihodnji petek v finančnem ministrstvu v Londonu. Vabilo je bilo razposlano Nemčiji, Franciji, Italiji, Belgiji, Japonski in Združenim državam. Berlin, 11. julija. AA. Predsednik nemške državne banke se je vrnil nenadoma iz Pariza v Berlin. Berlinsko časopisje meni, da se je dr. Luther vrnil, ker so mu stavili v Parizu za kredit Nemčiji neke politične pogoje. Frank se dviga Loiulon, 11. julija. AA., Francija je na predvečer konference za moratorij potegnila iz Anglije veliko zlata. Včeraj se je tečaj franka zelo dvignil in je dosegel 123-95. frankov za funt šterliug napram 124’21 frankom za funt v minulem tednu. K sreči ima angleška narodna banka toliko zlate rezerve, da zadosti lahko vsem potrebam. Na borzi je položaj zelo negotov. Promet je včeraj nekoliko oživel, pozneje pa popustil. Poročajo, da Nemčija išče 100 milijonov funtov sterlingov posojila. Vendar ameriški krogi dvomijo, da bi bilo posojilo možno in umestno. Berlin, 11. julija, d. Predsednik nemške državne banke dr. Luther je danes ob 5. uri popoldne z letalom prispel iz Pariza v Berlin. Časnikarjem je odklonil vsako informacijo o pogajanjih v Parizu in Londonu, po Wolffovem uradu pa je demantiral različne fantastične vesti inozemskih listov. Z letališča je odšel naravnost k državnemu kancelarju, kjer se je sestal kabinetni svet, ki ostane v permanenci, dokler ne sprejme sklepov, ki se nanašajo na položaj, kakor je nastal po pogajanjih dr. Luthra v Parizu in Londonu. Državna vlada je že pripravila nekatere predloge, ki pa so seveda odvisni od poročila dr. Luthra. V borznih krogih govore, da je med temi predlogi tudi predlog, da se izda zasilna naredba, ki naj bi urejala promet na deviznem trgu, dalje predlog za centralno devizno kontrolo, kakor tudi različni predlogi glede poostrenega skrčenja kreditov pri državni banki. Vsi ti ukrepi so v zvezi z raznimi zahtevami inozemstva. London, 11. julija, d. Diplomatični dopisnik »Daily Telegrapha« je pooblaščen izjaviti, da angleška vlada ni stremela za tem, da bi zahtevala od Nemčije politične pogoje za olajšavo, ki jih postane Nemčija deležna po Hooverjevi« načrtu. Če pa Berlin vidi, da je mogoče, nekatere izdatke za mornarico in pa sklenitev carinske zveze v moratorijskem letu odložiti, potem bi tako gesto smatrali za dobrodošlo. Nemčija bo dobila posojilo Newyork, 11. julija, d. V borznih krogih pričakujejo, da bodo Federal Reserve Board, angleška banka in francoska banka dovolile nemški državni banki neute-goma kredit v višini 200—300,000.000 dolarjev. Pogoj za to pa je, da državna banka začne s krčenjem kreditov in da privatni bančni zavodi v Ameriki, Angliji in Franciji še dalje puste v Nemčiji do sedaj dovoljene kredite. Stimson na potovanju po Italiji Državniki so se razgovarjali o razorožitvi - Važnost ameriškega obiska Rim, 11. julija, n. Davi je minister Stimson z avtom odpotoval iz Rima v Firenco. Verjetno je, da odpotuje jutri iz Firence v Milan in nato v Pariz, kamor mora prispeti v sredo. V Rimu je bil zelo rezerviran. Novinarjem je dal le zelo omejene izjave. Dejal jim je, da se je sestal z zastopniki italijanske vlade in z njimi govoril o perečih vprašanjih. Kot italijanski gost ne more povedati vsega, kar je bilo predmet teh razgovorov. To naj povedo le zastopniki vlade. V ostalem je že ameriškim novinarjem dejal, da bo na svojem potovanju po Evropi podoben radioaparatu za sprejemanje, ne pa za oddajanje. Ves italijanski tisk naglasa važnost Stim-sonovega poseta v Rimu sGiornale d'Ita-lia« govori, da so Stimson, Grandi in Mussolini govorili o vseh vprašanjih, ki so da- nes aktualna, pred vsem o razorožitvi. Italijanska, kakor ameriška vlada, pravi list, zavzemata stališče, da se razorožitvena konferenca, ki je sklicana za februar prihodnjega leta, nikakor ne sme odgoditi. Stimson se je prepričal o miroljubni politiki Mussolinija in o njegovem stremljenju za čim širšim mednarodnim sodelovanjem, da se za vedno onemogoči vojda. Spoznal pa je tudi, da Italija zavrača riačrte o razdelitvi sveta na geografske sfere. Evropa in Amerika morata skupno sodelovati za vzpostavitev mednarodne solidarnosti. Za Italijo je premalo vse ono, kar hočejo doseči z ustvaritvijo Panevrope. Bini, 11. julija. A A. Vferaj popoldne je dri. tajnik Združenih držav Stimson obiskal palačo »Villa Borgbese« in razne muzeje. Po kratkem postanku v Milanu in Turinu se bo Stimson odpeljal v Pariz. Občinske volitve na Češkoslovaškem? Praga, 11. julija, n. Koalicijske stranke so sklenile v kratkem izzvati razpis občinskih volitev po vsej državi. Občinske volitve bi se morale vršiti šele leta 1933., a se je socialistična stranka temu protivila. Proces proti »Zvezi slovaških junakov Bratislava, 11. julija, n. Pred vojnim sodiščem se je včeraj pričela razprava po zakonu o zaščiti države proti 5 mladeničem, ki so pred 3 leti ustanovili tajno društvo pod imenom »Zveza slovaških junakov«. Ta zveza je imela namen odcepiti Slovaštvo od sedanje češkoslovaške države. Vodja te organizacije je bil Josip Vozar, star 21 let. Organiziral je društvo v Košicah in deloval po navodilih profesorja Jih-ličke, ki živi na Dunaju. Vozar in tovariši so priznali, da so organizirali to društvo. Hoteli so zbežati na Madjarsko, ko so izvedeli, da so odkriti. Na meji pa so jih aretirali. V ostalem pa so po obsodbi dr. Tuke opustili svojo namero. Procc bo trajal nekaj dni Prijaznost med angleškimi in nemškimi mornarji Kiei, 11. julija. AA. Da izreče prebivalstvu zahvalo za prijazen sprejem angleških mornarjev, je poveljnik angleške križarke »Norfolg«, kapetan Prittzket, povabil sto učencev na križarko. Tu so učencem razkazali ustroj ladje, nato pa so bili pogoščeni. Telefonski promet s Španijo nemogoč Pariz, 11. julija. AA. Havas poroča iz Madrida, da je zaradi telefonske stavke in sabotaže nemogoč telefonski promet z inozemstvom. Gandhi bo živel v Londonu po domače London, 11. julija. AA. V Londonu in v vsej Angliji vlada veliko zanimanje za Gandhija, ki bo v kratkem prispel v Anglijo, da sodeluje na konferenci o indijski ustavi. Gandhi bo živel v Londonu sila preprosto. Nastanil se bo v siromašnem predmestju insebo hranil z mlekom in sadjem. Odklonil je vnaprej mnoga pov»-bila bogatih Indijcev in Angležev. Velike — malenkosti Nikakor še ni splošno prodrla zavesi, da je eden izmed neodklonljivih duševnih procesov, ki se vrši in se mora do konca izvršili po osvobojeni«, proces popolne de-j>ermanizacije našega življenja v vsakem pogledu. Kazne »malenkosti«, ki jih objavljamo iu žigosamo »k or o v vsaki številki našega lista pričajo, da so tu še številni Ovstanki duševnosti iz preteklih dob našega suženjstva, in prav ti ostanki so krivi, da ne naše ljudstvo še do danes ni osvobodilo one naravnost hlapčevske in sramotne ponižnosti napram vsemu, kar je tujega, posebno pa nemškega. Navajeni smo iti preko tega na dnevni red, češ da so to — malenkosti. Toda to stališče iu naziranje je popolnoma zgrešeno. Ostanki omenjene duševnosti niso namreč nikaka moda, ki traja morda le eno leto iu potem zgine. Gre marveč za pravo pravcato nacionalno bolezen. Kot tako jo je treba zavestno in sistematično zdravili, če nočemo, da se dalje razpase, kot ima vsaka bolezen navado. To velja tem bolj v tem slučaju, ker je bacil tii ekoroda neviden. Omenjeni ostanki naše žalostne preteklosti imajo namreč svoj sedež v onih plasteh človeške zavesti, kjer lahko obstojajo, ne da bi se njihovega obstoja sami niti zavedali. Navade, katerim je sledilo gotovo ljudstvo prostovoljno ali prisiljeno skozi stoletja, postanejo podzavestna Jast njegovih članov. To pa se pravi, da je v takem položaju postopanje v smislu grdih navad za posameznika že nekaj samo ob sebi umevnega. Greši, ne da bi se tega niti zavedal, iz nezavednosti in s svojega subjektivnega stališča v popolni dobri veri. Tem večja pa je potreba, da se na to našo bolezen stalno opozarja, in to posebno še zato, ker so nacionalni grehi te vrste na dnevnem redu. Napredujoča de-germanizacija, ki je posledica delovanja «aše nacionalne šole, je sicer zlo pri mlajših pokolje«jih v veliki meri že odpravila, oziroma ga uspešno odpravlja. Vendar pa je tudi ta mladina, dasi je izšla iz čisto domače in nacionalne šole, izpostavljena slabemu zgledu, ki ga srečuje izven šole in ki je lahko usodna ovira na poti k dosegi popolne nacionalne samozavesti. Vsaka, tudi najneznatnejša taka malenkost« lahko ima za naš naraščaj naravnost »»sodne posledice. Še več! Čim malenkoet-nejša se zdi, tem lažje vrši svojo negativno službo vezi z ono preteklostjo, s katero hočemo kot zavedni Jugoslovani končno pretrgati vsako kontinuiteto. Med neštetimi ^malenkostmi« te grde »orte pa je ena, ki je še posebno zahrbtna in nevarna. In to tembolj, ker se zdi, kot bi se smatralo to vprašanje še za posebno malenkostno ter sedanje stanje v tem pogledu za popolnoma normalno in definitivno. Mislimo tu na ono dolgo vrsto vrlih in zavednih Slovencev, oziroma slovenskih družin, ki imajo nemške priimke. Kljub nemškemu izvoru njihovih priimkov jih prav nič ne veže z nemštvom in nemškim narodom. Slovenščina jim je materin jezik in mnoge izmed takih družin so že dale Slovencem in Jugoslovanom velike in aaelužne može, ki so aktivno ustvarjali samobitno slovensko in jugoslovansko kulturo in duševnost. Ce je temu tako, je pač tem mnogo čud-nejše, ko vidimo, g kako krčevitostjo se ti nešteti vrli in v vsakem pogledu neoporečni Jugoslovani in Slovenci držijo čisto nemškega pravopisa v svojih priimkih. Zares nerazumljivo je, komu na čast bi trd Slovenec, ki ee je v bogve katerem poko-Jenju morda upravičeno pisal »Schreiber«, bot el kljiub svoji jugoslovanski narodni zavesti biti rajži >SchTeiber« nego Šrajber! Takih priimkov pa je med nami na stotine In glede vseh takih slučajev velja seveda isto: da so velika neskladnost in napačnost nevzdržna nespodobnost. Naj ee zdi stvor komu še tako malenkostna, dejstvo Je in ostane, da predstavna nemški pravopis pri priimkih te vrste Se kot sama gola mrtva črka eno izmed enih zahrbtnih vezi in niti, ki spominjajo in opozarjajo na žalostne čase slovenskega robetva pod tujo oblastjo in ki jih je treba vsled tega pretrgati in zabrisati. Cehi in Srbi so take gorostasnosti že davno odpravili. Priimke tujega izvora pišejo po lastnem, domačem pravopisu. Grda razvada se je ohranila menda le pri nas Slovencih in menda tudi pri Hrvatih. Nacionalna doslednost in ponos pa nujno zahtevata, da se take in vse ostale »malenkosti« te vrste začnejo enkrat že temeljito odpravljati in iztrebljati. Naš nacionalizem bodi brez šovinizma, toda dosleden in integralen tudi glede ^malenkosti«. Slaba letina na Ogrskem Budimpešta, 11. julija, n. Današnje službeno poročilo o stanju žetve je še bolj pesimistično ed prejšnjega. Vročina in suša sta zelo škodljivo delovali. Ze v poročilu od 28. Junija je bilo rečeno, da bo žetev srednje slaba. Današnje Številke so pa še nižje od zadnjih. Za pšenico pričakujejo 17'8 q, napram 18‘2 pred 1 tednoma, z» rž pa 5’8 napram fl'2q. Poljski glas o Jugoslaviji Jugoslavija ni balkanska država - Prijateljstvo med Poljaki in Jugoslovani Varšava, M. julija, o. »Gazela Poljska< prinaša članek iz peresa g. Vučoša, ki je napisan v zvezi z zadnjim potovanjem poljskih časnikarjev po Jugoslaviji. V članku je med drugim rečeno: Med Jugoslavijo in Poljsko je neka analogija. Današnja jugoslovanska država je nastala kot rezultata zedinjenja ozemeij, ki so se stoletja nahajala pod tujo zasedbo. Od tega izhaja ne samo velika raznoličnost značaja in kulture posameznih pokrajin, temveč tudi potreba izrednega napora, da se družba konsolidira nacijonal-no in državno. Jugoslovani so mnenja, da je bilo prvih 10 let po vojni pravzaprav izgubljenih. Narodna skupščina, v kateri se je razplamtel parlamentarizem, je bila kraj stalnih za državo tragičnih strasti in strankarske igre, ki je razvijala političen in pokrajinski antagonizem. To stanje stvari, ki je uničevalo mlad državni organizem, je na koncu prekinil kralj Aleksander, ustvaritelj sodobne Jugoslavije, ki je popularen v vsem narodu in ki je vso težo oblasti prevzel naravnost na svoja pleča ter je v kratkem času pomiril duhove, prinesel slogo in pripravil vse družabne sloje do dela za zgradbo države. Velike simpatije, ki jih južni Sovani v resnici uživajo na Poljskem in vedno češča potovanja poljskih turistov v Jugoslavijo, zlasti v Dalmacijo, vendar do sedaj niso spremenila fakta, da imamo še vedno precej nejasno predstavo o jugoslovanski drža- vi in o jugoslovanskem narodu kot celoti. >Balkan«, ^Balkanski kotel« so predvojne sugestije, od katerih se nismo še popolnoma otresli. Ali dovolj je da človek prepotuje Jugoslavijo vzdolž in poprek, kakor so 1o storili poljski časnikarji od Skoplja na jug do Bleda na severu, pa se prepričamo, kako je ta dežela danes popolna Evropa, v kakšnem tempu napreduje s kulturo zapada. Brez pretiravanja se lahko reče. Po vsej državi mrzlično vre gradbeno, kulturno in znanstveno delo. Če se mi po pravici ponašamo z naravnost amerikanskim razvojem Gdynje, potem se Jugoslovani prav tako lahko ponašajo s sličnim tempom razvoja velikih centrov industrije in kulture s prestolico Beogradom na čelu. Ko člankar dalje govori o turizmu in o propagandi zanj, se vpraša: Ali so bili poljski časnikarji na svojem potu po Jugoslaviji tretirani samo kot turisti? — Ne! Bili so sprejeti kot bratje in prijatelji. Bili so gostje, ki so jim domači ne samo vse pokazali in jih o vsem poučili, temveč so jim tudi čas bivanja napravili čim prijetnejši. Sprejem, ki smo ga bili deležni v Jugoslaviji, izraža odnošaje Jugoslovanov do poljskih slovanskih bratov na severu. To iskreno prijateljstvo in zaupanje v Poljsko se je pokazalo ne samo pri službenih nastopih, temveč tudi spontano in kar nič pričakovano z izjavami ljudi iz naroda. Najprepričljiveje laliko o tem priča ovacija, ki jo je Poljakom priredilo ljudstvo v Njegošu, vasici, ki leži pod kamenitimi vrhovi nepristopne Črne gore. Važno zasedanje železniških društev Beograd, 11. julija. AA. Mednarodno železniško društvo v Bruslju je povabilo vse Člane komisije na zasedanje, ki bo 25. julija t. 1. Na dnevnem redu bodo razen drugih važnih vprašanj tudi vprašanje železniške eksploatacije in vprašanje velikega kongresa v Kairu v januarju 1933. V imenu naše države pojde v Bruselj generalni direktor državnih železnic inž. šre-plovič, ki je takisto predlagan od naše železniške uprave za železniški kongres. Predlogi naše železniške uprave se dele v tri skupine, vsaka teh skupin pa obseže več predmetov. Prva skupina: Proge in gradnje. 1. Varjenje tračnic na odprtih progah, v predorih in na postajah. 2. Spolzkost tračnic. 3. Impregniran je pragov. 4. Gornji ustroj v predorih glede na pline. 5. Ventilacija dolgih predorov. 6. Ra-cijonalizacija nadzorstva nad progami. Druga skupina: Vozni park. 1. Ukrepi, ki jih je treba storiti za ohranitev voznega parka, zlasti lokomotiv. 2. Racionalizacija porabe premoga, posebno glede na različne in slabe kakovosti. 3. Racijonalizacija kurjenja vagonov. 4. Uporaba sredstev zoper trenje (antifrikcija). Tretja skupina: Eksploatacija. 1. Uvedba enotnih serij tovornih vagonov pri vseh železniških upravah. 2. Uvedba enotnih označb vagonov in pritiklin v mednarodnem prometu. Imenovanja v vojaški službi Beograd, 11. julija. 1. V vojaški službi so bili imenovani: za vodnika 3. bataljona 1. pionirskega polka inženerski podporočnik Vollmayer I. Hugon, za vršilca dolžnosti prvega častnika na vojni ladji »Vili« fregatnl poročnik Pleg A. Franjo, za službo na podmornici »Hrabri« korvetni poročnik Škufc Anton, na podmornici »Nebojša« korvetni poročnik Zupančič J. Milan, za vršilca dolžnosti upravitelja strojev na vojni ladji »Draljc strojni kapetan II. razreda Gumzej J. Josip. Premestitev Beograd, 11. julija. AA. S sklepom finančnega ministra in s soglasjem predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev je premeščen po potrebi službe Anton Fabiani iz Hodoša v Gornjo Radgono. Borzni sestanek v Beogradu Beograd, 11. julija. 1. Na beograjski borzi so se danes sestali delegati jugoslovanskih borz. Njihovega sestanka se je udeležil tudi tajnik borzne zveze. Ljubljansko borzo je zastopal g. dr. Dobrila. Na sestanku so se pomenili o vprašanjih, ki se nanašajo na odnošaje med borzami in privilegirano družbo za izvoz naših pridelkov ter novim zakonom o uvozu in izvozu rži, pšenice in moke. Poročilo poštne hranilnice Beograd, 11. julija. AA. Promet Poštne hranilnice v juniju t. 1.: Meseca junija je štednja povoljno napredovala. Pristopilo je 717 novih vložnikov, tako da znaša zdaj število 158.760. Vsota vlog je narasla za 9 milijonov in znaša konec meseca 271*316.08807 Din. V čekovnem prometu so odprli 4 nove račune, tako da je zdaj pri Poštni hranilnici v Beogradu in njenih podružnicah v Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu 19.735 računov. Promet na čekovnem računu je znašal ta mesec 5 milijard, 671,617.383'42 Din. Stanje vlog je konec meseca znašalo 831,853.890 Din. Skupne vloge pri Poštni hranilnici so znašale 1 milijardo 130 milijonov Din. Ugodnost za posetnike zagrebškega velesejma Beograd. 11. julija. AA. Na prošnjo Zagrebškega Zbora je finančni minster dovolil tujim udeležencem razstave Zagrebškega Zbora popust pri taksah za vizum na 20 papirnatih dinarjev. Osebe, ki se te ugodnosti poslužijo, se morajo pri odhodu iz države legitimirati s potrdilom uprave Zagrebškega Zbora, da so bjli na razstavi. Proces proti Ljevakovicu Beograd, 11. julija. 1. Danes dopoldne se je nadaljeval proces proti teroristom Ljevakoviču in tovarišem. Zaslišan je bil Ivan Rosič, nato Ignao Terihaj, ki so ga konfrontirali z Ljeva-kovičem starejšim, in Ivan fiaub. Proces se bo v ponedeljek nadaljeval. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 11. julija, d. Nadaljnl porast temperature, dopoldne pretežno jasno, popoldne pa morebiti nevihte. Prepovedana knjiga Beograd, 11. julija. AA. S sklepom notranjega ministra št. 1-21.486 z dne 6. julija t. J. je prepovedano uvažanje iu Širjenje knjige »Die An-deren« Tomislava Vitezoviča. izdane na Dunaju v založbi Amalthea. — Prepovedano je tudi uvažali in širiti knjigo »Koszovo«. izdano v Budimpešti v madjarščini. Ureditev žitne trgovine na Madjarskem Budimpešta, 11. julija, n. V tukajšnjem službenem listu je objavljena odločitev vlade o prodaji žita. S to odločitvijo je povišana cena žitne karte od 3 na 10 pengJ). Od tega zneska se bo pokrivala razlika med ceno, za katero se bo žito prodajalo na zunanjem tržišču in med ceno, ki bi se mogla doseči na domačem trgu. Od žitne karte bodo vzeli 3 pengo za pokritje davčnih zaostankov, a proizvajalec bo dobil 3 peng6 v gotovini. Ce pa nima davčnih zaostankov, bo dobil vseh 6 peng6 v gotovini. V odločitvi je izrecno rečeno, da se brez žitne karte ne sme kupovati pšenica, niti se ne sme prodajati mlinom, razen tistih količin, ki so potrebne za domačo porabo. Nov potniški zrakoplov London, 11. julija. AA. Imperijalna zrako-plovna družba je postavila v promet novo štiri-motorno lelalo z 42 sedeži tipa »Haudley pa-ge«, ki bo letelo v Indijo. Letalo je zelo hitro in se dvigne lahko s pomočjo motorjev tipa »Jupiter« do 6000 čevljev visoko. Potniki, ki so leteli s tem letalom, piavijo, da je zelo udobno in da se čuje ropot strojev le malo. Arijana roman mlade ruske deklice, duhovite, zagonetne. Z napetosjo bereš o njtrib dozdevnih pustolovščinah, o njenih nenavadnih nazorih o ljubezni iiT življenju. Navidezno neranljivo dekle nas povleče s seboj nevzdržno v vrtinec svojih nazorov in razburkanega življenja. Nedosegljiv je pisatelj, ko opisuje njeno borbo proti ljubezni. In kako nam zna pričarati Arijano pred oči, da jo vzljubimo vkljub njenim miselnim zablodam. Nekaj silnega, privlačnega je v njej. In šele proti koncu se nam razkrije resnična duša te navidezno pokvarjene deklice, ki se norčuje iz predsodkov in iz ljubezni, a mora nazadnje sama podleči ljubezni. Nenavadno, očarljivo dekle, ki jo imamo živo pred seboj in trepečemo za njeno usodo, ko jo vidimo drzno in navidezno nebrzdano. €4 »Jugcslcvancvo' pofovan/e v Pari/ Potni stroški in tedensko bivanje v Parizu po kategorijah od 1150—8900 Din. Ljubljana, 11. julija. 'Od otvoritve velike mednarodne kolonijalne razstave v Parizu romajo v to svetovno metropolo številni izletniki iz najoddaljenejših dežel. Pariz je že od nekdaj privlačeval ljudi iz vseh delov svela, odkar pa je zastopan v Parizu malone ves svet, se zdi, da je postal nekakšna božja pot. Mednarodne kolonijalne razstave se niso udeležile, le vse francoske kolonije s svojimi zgradbami in pokrajinami, temveč tudi druge kolonijalne države. Tako se nudi posetnikom razstave na tisoče atrakcij. Tako n. pr. pokriva 5000 kvadr. m. površine kopija svetišča v Angkor Valu s svojimi petimi do 50 m visokimi kupolami in prekrasnimi kamenitimi okraski. Splošno pozornost in občudovanje vzbuja mogočna palača Madagaskarja, posnet po palači hovaskih kraljev. Za njo prav nič ne zaostajajo palače iz Alžira, Tunisa, Maroka, Francoske Afrike, Francoske Indije, Sirije in Libanona, kolonij v Tihem oceanu, na ahiilskih otokih itd. Preskrbljeno je v obilni meri tudi za razne veselice. Vrše se severno-afriške, indokitajske n druge slavnosti, na katerih svirajo evropski in alžirski godci skupno z godbo francoske garde in z godbami francoskih kolonijalnih čet. Ponoči je razstavišče bajno, razsvetljeno, tako da preobilica slikovitih eksotičnih prizorov daleč prekaša one iz »Tisoč in ene noči«. »Jugoslovan« hoče omogočiti svojim čiilale-Ije-m potovanje na mednarodno kolonijalno razstavo v Pariz na ta način, da jim nudi ceneno potovanje pod vodstvom izkušenega vodnika-domačina. Prirediti namerava vsakega 11. v mesecu družabna potovanja v Pariz, ako se bo za ta potovanja priglasilo primerno število udeležencev. Potovalo se bo preko Avstrije »kozi romantične švicarske kraje in skozi Francijo do Pariza. Udeleženci dobe znatne popuste, in to na železnicah, v holelih, pri vidiranju polnih listov itd. Stroški potovanja. K alegorija »A«, za naro&aike v III. razredu 1150 Din, za druge v III. razredu 1200 Din. za naročnike v II. razredu 1950 Din, za druge v II. razredu 2000 Din. Pod kategorijo »A« se razume vožnja v III., oz. II. razredu brzovlaka od Jesenic do Pariza n nazaj do Jesenic, vidiranje potnega lista in legitimacija za brezplačen poset razstave. Izletniki te kategorije svobodno razpolagajo s celim Časom bivanja skupine v Parizu. Kategorija »B« za naročnike v III. razredu 1050 Din, za druge v III. razredu 2000 Din. za naročnike v II. razredu 3060 Din, za druge v II. razredu 3100 Din. Pod kategorijo »B« se razumejo ugodnosti pod kategorijo »A« in vožnja s postaje v hotel v Parizu in obratno, obenem s prtljago, prenočišče 7 dni v prvorazrednih, oz. dobrih hotelih z zajtrkom. Izletniki le kategorije prav tako svobodno razpolagajo s celim časom bivanja skupine v Parizu. Kategorija »C« za naročnike v III. razredu 2950 Din, za druge v III. razredu 3000 Din. za naročnike v II. razredu 3900 Din, za druge v II. razredu 3950 Din. Pod kategorijo sC< ee razume vožnja v 111., oz. II. razredu brzovlaka od Jesenic do Pariza in nazaj do Jesenic, stanovanje in hrana v prvorazrednih hotelih, lip »Hotel Francija«, oz. v dobrih hotelih, tip »Hotel Baudin«, vožnja s postaje v hotel obenem s prtljago in obratno, ogled Pariza, izleti, vodniki, napitnine, legitimacije, vizi ran je polnega lista itd., vse po programu. Vozno karto od svojega kraja do Jesenic in obratno si nabavi vsak udeleženec sam. Popust na naših železnicah znaša 50% s posebno legitimacijo, ki bo pravočasno dostavljena vsakemu prijavljenemu udeležencu na naslov, ki ga bo prijavil. Dodatek za hrano za časa potovanja v »Wa-gonu Restauraniu« od Jesenic in nazaj znaša za osebo 305 Din in se lahko hrana v naprej rezervira. Vabimo vse one, ki se nameravajo udeležiti našega prvega družabnega potovanja v Pari*, da se nam javijo najkasneje do 25. julija. Vsem prijavljenceni pošljemo nato položnice, da nam pošljejo 'A zneska, doiim plačajo ostanek na dan potovanja. Opozarjamo, da sj mora vsak udeleženec nabaviti potni list, ki naj ga nam tudi pošlje do navedenega roka, da preskrbimo avstrijski, švicarski in francoski vizum. Če udeleženec odstopi od potovanja, se mu odbije 10% od predvidenega zneska za potovanje. Natančen program potovanja objavimo prihodnje dni. Ker je čas kratek, naj interesenti blagovolijo pohiteli s prijavami. Vse prijave in druge pošiljke naj *e naslove na: Uredništvo »Jugoslovana« v Ljubljani. Uredništvo »Jugoslovana«. 100 letnica rojstva Franceta Levstika Proslavili jo bomo 25. in 26 Prane« Levstik je nesporno največja pojava mlade slovenske književnosti. Zato mislimo, da je proslava njegove stoletnice največji kulturni dogodek letošnjega leta in vabimo vse in vsakogar, da poromajo ta dan v njegov lep rojstni kraj. Spored slavnosti: 25. julija ob pol 9. uri zvečer slavnostna akademija v sokolski dvorani. 1. Levstik — Volarič: »Zvečer«, Levstik — Volarič: »Pomlad in jesen«, poje slovenski vokalni kvintet iz Ljubljane (člani gg.: Štibernik, Jug, brata Petrovčič, Šulc). 2. O Levstiku predava g. profesor dr. Anton Slodnjak iz Ljubljane. 3. Levstik — Adamič: »Mačka, miš in miška«, Levstik — Adamič: »Vrabec in konj«, poje šolska deca s spremljevanjem klavirja. 4. Levstik — Nedved: »Cvetice«, Levstik — Nedved: »Zlata doba<\ poje bariton g. Tone Petrovčič. 5. Levstik — Nedved: »Ljubici«, Levstik — Jenko: »Dve ut vi«, poje tenor solo g. Milan Jug. 6. Recitacija iz Martina Krpana in deklamacije. Recitirajo in deklamirajo akademiki in šolska deca. 7. Levstik — Pavčič: »Deklica, ti si jokala«, Levstik — Volarič: »Razstanek«, poje Slovenski vokalni kvintet. 26. julija ob 9. uri dopoldne: .Sprejem gostov na kolodvoru. S kolodvora sprevod skozi trg na Levstikov rojstni dom v Spodnje Retje. Pri Levstikovi rojstni hiši: 1. Levstik — Adamič: »Ležaj, ninaj tut uj-nač«, poje šolska deca. 2. Jenko: »Molitev«, poje moški zbor Glasbene Matice iz Ljubljane. 'A. Govor pisatelja Vladimira Levstika. 4. Josip Pavčič: »Slavnostna kantata«. V julija ob 14. uri popoldne v Velikih La- Dva nova gasilska doma v Kamniški gasilski župi Kamnik, 11. julija. V nedeljo sta bila blagoslovljena dva nova gasilna domova v kamniškem okraju in sicer na Trojanah in v Vevljab. Na Trojanah so obenem s slovesnostjo blagoslovitve doma" praznovali 20-letnico ustanovitve društva. Ob tej slavnosti se je zbralo na Trojanah veliko število gasilstva in občinstva od blizu in daleč. Slovesen nagovor s pozdravom na goste je imel načelnik domačega društva, dom pa je blagoslovil g. župnik Fajlar. — V Nevlje je bil ob priliki blagoslovitve doma in nove brizgalne zlet celokupne kamniške gasilske župe, zato se je la dan zbralo tu okrog 250 gasilcev v uniformah, ostalega občinstva pa je bilo toliko, kot ga redko vidimo na podeželskih slavnostih. Kamničani so se slavnosti udeležili v velikem številu, saj so Nevlje komaj 10 minut oddaljene od Kamnika. Kumici novega gasilnega doma in brizgalne sla bili sestri Golobovi iz Vrhpolja. cerkvene obrede blagoslavljanja pa je izvršil kamniški dekan g. Matej Rihar, ki je imel iiu zbrano občinstvo in gasilstvo lep na-govoi. v katerem je pohvalil vzvišeno in nesebično delo, ki ga vrši naše gasilstvo! Neveljski župan g. Nande Novak je v svojem govoru zagotavljal gasilcem, da jim bo kot župau vedno zvesto stal ob strani in jim pomagal pri njihovem delu. Župni načelnik g. Anton Arer pa je bodril domače društvo, ki si je v razmeroma kratkem času svojega obstoja postavilo lep dom in nabavilo novo brizgalno, k uspešnemu nadaljnemu delu. Nikdar pa ne smejo pozabiti dolžnosti, ki jih imajo kot gasilci do svojega bližnjega. Po slavnosti se je razvila na vrtu pri »Korlnu« živahna zabava, pri kateri sta sodelovali gasilski godbi iz Šenčurja m Stranj. Zabava, ki je trajala pozno v noč, f(.|P°tekla *)rez vsakega najmanjšega izgreda. v^e d Xn drž. konservatoriju v Pragi je absol viral ni. m. kompozično šolo pri prof. K. B. .Jiraku g. Drago Šijanec iz Maribora. Med dru gim je zaslovel zlasti po svojih priredbah lu-žiško-srbskih narodnih pesmi, ki so bile dollej v mednarodnem glasbenem življenju neznane. Dirigentski študij, ki inu posveča z rastočim uspehom glavno pažnjo, in instrumentalno šolo zaključuje naš mladi, v inozemstvu zgodaj priznani glasbenik prihodnje lelo na istem zavodu. Minulo lelo se je udejstvoval pri praškem tonfihnu in radiu. d Prijave konj za dirko, ki bo na Krškem polju 15. avgusta t. 1. sprejema gospod Anton Gliha, posestnik in trgovec, v Krškem. Čas za prijave je do 13. avgusta t. 1. Po tem roku prispele prijave ne veljajo. Prijavnina za vsakega konja znaša Din 20'—. Prijave naj vsebujejo: ime in bivališče gospodarja konja, popis konja, ime, starost, spol, barva. Za konje, ki so že dirkali, naj se navede, kje in kake uspehe so dosegli. d Ukinitev dovoljenj za nove trafike. Kakor izvemo iz Beograda, je izdal direktor Upravo državnih monopolov naredbo, da se za mesla in večje trge popolnoma ukinijo dovoljenja za nove trafike. Z veliko zadovoljnostjo pozdravljajo vsi trafikanti to naredbo, ki je bila že skrajno potrebna, kajti v mestih in večjih trgih so rastle trafike kakor gobe po dežju, in če bi šlo tako naprej, bi propadli vsj revnejši trafikanti, posebno pa taki, ki so vojne žrtve. Trafikanti! Da je prišlo do te naredbe, se pa imamo edino zahvaliti gospodu dr. Dragu Marušiču. banu Dravske banovine in gospodu dr. Dinku Pucu, županu stolnega mesta Ljubljane. Ta gospoda sta, uvidevši težavni položaj trafikantov in v svojem visokem socijalnem čutu, zastavila ves svoj vpliv, da se prepreči propad šibkih trafikantov. Trafikanti! Mi smo prepričani, da bo v smislu vseh, da s tem izrazimo našo globoko hvaležnost velikima dobrolniko-ma. — Odbor Udruženja trafikantov. d SANJTOL za razkuževanje za časa nalezljivih bolezni se dobi v vseli lekarnah in drogerijah. — Zahtevajte le originalne steklenice! 1582 Že v 24 urah barva, plesira in kemično snaži obleke, klobuke itd. škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo G85 tovarna Jos. Reich. d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana. Židovska ulica 4 in Start trg 12. 6(10 d Fotoaparate kupite najboljše pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 9. 420 d Obmejna zastava v Planini pri Rakeku. Obmejna državna zastava se bo postavila 19. julija brez slovesnosti in veselice, zato odpade spored, ki smo ga objavili v nedeljo. d Sokol na Viču ima danes popoldne točno ob 16. svoj javni telovadni nastop na vrtu gostilne »Pavlič«. Po teilovadibi ljudska veselica s plesom ob sodelovanju godbe Sokola 1. Ker se ustavlja novi tramvaj lik telovadišča, bralsko vabimo ljubljansko prebivalstvo k obilni udeležbi. Zdravo! Strokovni zdravnik za ženske bolezni in porodništvo i6Si Or. Ivan Pintar Ljubljana, Tavčarjeva ul. 2, tel. 3130 o«l 10. Pu, ali ki dokazanih pomanjkljivosti ne bodo popravili, 6e v izdajo lela 1932 ne b.do v<''- sprejeli. V hotelih in penzionih, navedenih v »Vodnilu , morajo -liti na razpolago posebne knjige za ipriložbe, katerih število Matov mo ra bi ' pntrj io od ;trani obče upravne ol.a-»ti I. stonnjj. Na jedilu .i Ji-‘.ih mora stali opomba, da se gostje radi slabe postrežbe ali slično lahko pritožijo pri lastniku ali poslovodji. Ta »Hotelski vodnik« se daje obiskovalcem kraljevine Jugoslavije na razpolago, da ob morebitnih nedostatkili ali prekršitvi označenih cen predlože ipritožbe najbližji policijski oblasti, zdraviliški ali letoviški komisiji ali kateri »Putnikovih« poslovalnic, ki so dolžne, da svoje pritožbe predlože pristojni oblasti. Spričo tega odrejam političnim upravnim oblastem I. stopnje, da nadzirajo, ali se hotelirji drže označenih cen in ali je v hotelih gostom na razpolago paginirana knjiga za pritožbe, potrjena od pristojne oblasti in da bo na jedilnih listih, ki so na razpolago, označena zgornja pripomba o pravici do pritožbe. — Kraljevska banska uprava Dravske banovine.« d Tečaj m radio. Učitelji, hi se nameravajo udeležiti tečaja za radio izven rakotvornega tečaja, Ki ga ‘prirodi kr. banska uprava naj -■ zglasijo v ponedeljek 13 I. m. ob pol 18. na realki v Ljubljani, Veguv-i ulica. Tečaj trnja -I tedne in Im ob poudeljnih, siv,lab m pelkih od pol 18. do 19. — ,IUU. sekcija za Dravsko banovino v Ljubljani. <1 Vrenieii-ko poročilo. Včeraj jo kazal barometer v Ljubljani 765-2, lermomeler 17, relativna vlaga 65%, liho, oblačnost 1. V Mariboru je kazal barometer 703p5, lermometer 18 9. relativna vlaga 78%, .-mer vetra W, oblačiust I. Opozavaja 'ib 7. uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 292 (102), • Mariboru 25‘2 (]*N). v M c stil ru 348 (22). v Zagrebu 30-8 (18), v Beogradu 30 I (15'3), v Sarajevu 28-5 (12*5). v Skoplju 33 (20-7), v Kum-bo ru 34-1 (20 9). v Spl i I u 33 4 (212). na Rabu 33 (19'!) in na Visu 328 (19 6). V oklepajih je označena najnižja temperatura. d Tatvina na šenturški gori. Neznan tal je ukradel finančnemu podpregledniku Ivanu Verbiču iz Kranja, ki je prenočeval v senu na svislih posestnika in gostilničarja Ignaca Vrhovnika na Šenturški gori, zlalo žepno uro, črno usnjato denarnico z 2C0 Din, uradniško legitimacijo in še več drugih listin v skupni vrednosti 1400 Din. Zobni atfelie dcntfistf-tfeliniL Bevc |®ško Ljubljana, GosposveisLa cesia 4-1 poleg; „Figovca‘‘ nasproti ..Kneza'4 redno sprejema od 9.—i/il. in od 2.—’/26. ure. Po dogovoru tudi izven teh ur. Tel. 32-96 Cjubljama Nedelja, 12. julija 1931, 7. pob. Mohor in Forlunat. Pravoslavni: 29. junija, Petrov dan. Ponedeljek, 13. julija 1931. Marjeta dev. — Pravoslavni: 30. junija, Sato. 12 a p. Niičiio službo imata danes lekarni Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčiič na Sv. Jakoba trgu. Jutri v ponedeljek pa imajo nočno službo Bahovec na Kongresnem Irgu in Ustar na Sv. Petra cesti ter Hočevar v Šišk i. * ■ Francoski narodni praznik. Dne 14. julija ob 10-30 bo konzul Francije položil venec pred spomenik Ilirije, kot je to storil lani.'Tudi šef avlokaravane Citroen bo poklonil tamkaj šopek cvetja/ Nato 'bo g. kdivzul ‘■pOftčil’ (•Vetije na vznožje spomenika pesnika Val. Vodnika. Od II. do 12. ure bo recepcija na konzulatu in izročitev kolajne francoskih ognjegascev odličnim, v Sloveniji bivajočim predstavnikom jugoslovanske gasilske zveze. Ob 12. uri 15 min. bo razstava vozil avtokaravane Citroen pred >Zvezdo«. ■ Primorci! Rojaki! V nedeljo, dne 19. t. m. priredi mladina, združena v svojih prosvetnih organizacijah »Zori« v šiški in »Taboru« v Ljubljani svojo prvo prireditev pod okriljem »Zore«, s sodelovanjem »Tabora« in žel. glas. društva »Sloga« v prostorih gostilne Pavletič (Reiuinghaus) v šiški. Najvažnejša točka programa je prvi nastop mešanega pevskega zbora »Tabora«, ki nastopi z 10 točkami, modernimi in narodnimi skladbami, pod vodstvom g. Venturinija; slede recitacije in deklamacije. Nato zabavni del prireditve s srečolovom, šaljivo pošto, plesom itd. ob glasbi priznane godbe »■Sloga-. — Začetek točno ob 16. Vstopnina za osebo 5 Din. Naša dolžnost je, da podpremo delo mladine, jo vzpodbujamo k delu in ji pomagamo vsestransko pri njeni nalogi, podpirati naše revne primorske rojake. Zato v nedeljo vsi, stari in mladi, v šiško, kjer bo za vse poskrbljeno in vsem ustreženo. Nasvidenje! ■ Organizacija diplomiranih tehnikov vabi vse svoje članstvo na širši sestanek, kateri se vrši dne 14. t. m. v prostorih hotela »Miklič« (klel) ob 20. uri zvečer. Zadeva zelo važna. — Odbor. ■ Sokol I. Ljubljana-Tabor in >Odbor za postavitev spomenika br. Tonetu Maleju« odkrijeta pokojniku na njegovi gomili v Bohinjski Bistrici 19. julija 1931 ob 11'30 nagrobni spomenik. Efratje in sestre, ki se zavedate velike žrtve dragega br. Maleja, udeležite se te žalne svečanosti. Vožnja bo polovična. Podrobnosti sporeda slede. Slava pokojnemu bratu. Zdravo! ■ »MOTOH« KAVA DNEVNO SVEŽA! ■ škropilni avto v Krakovo in Trnovo. Že nekaj dni požiramo prebivalci K rakovega in Trnovega oblake prahu, zlasti sedaj, ko se vrši večji promet pri regulaciji Ljubljanice. Dežja noče biti, mestni škropilni avto pa tudi noče vsaj enkrat duevno poškropiti prahu polne ulice. Zračiti stanovanja sploh ne moremo niti zvečer, ker avtomobilisti neprestano vozijo in dvigajo prah, ki se potem vleže v stanovanju. Prebivalci krakovega in Trnovega zato vljudno prosimo mestno načelstvo, da bi ulice škropilo kot svoječasno dvakrat na dan, za kar mu bomo vsi hvaležni. — Krakovčani. ■ Županstvo Vič razglaša, da bo Tržaška cesta med Glinško ulico in viško mejo radi zgradbe zbiralnih kanalov po tej cesti od torka 14. julija t. 1 naprej za nedoločen čas zaprla. Promet z Viča v Ljubljano in nazaj naj se vrši iz Gline po cesti XV. preko železniškega prelaza v Bežno dolino, iz Ljubljane pa po Erjavčevi cesti čez železniško progo po poti v Rožno dolino. KeJeljif. 12 julija 1035. »MiniaaMMjHi, - . aaMMBHHMMn IC Žuli-: :..<<* i-cii ’.‘l?iini V ponedeljek 13. t. n. budii ziuzaue \orno /. zadrugo mesarjev •pne teletine l.ko! I. od 22 Din na 20 Din za l\‘t, II. od Iti l)‘,i na 15 Din za kg Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani. ■ Odprla lini in di-ii so gr&ba vrata. Te dni •o umrli: Ana Srečnik, roj. MJekuš, 35 let stara, žena krojaškega pr močnika. Vidovdanska cesta I- Olga AnžiČ, 1 in pol meseca stara, hčj zidarja, Groharjeva ul. 15; Terezija Blatnik, roj. šinagelj, 06 lel slara zasebnica, Ma«arykova cesta 1 - M; Ivan Bajda, it) lel star, I. aranžer mesi p,,gr. zavod:;. Preina ulic 2; Matija Jankovič, 77 lel slar, il»),-tvec in posestnik, ižanska cesta 8; Frančiška Cerček. 80 lel slara, vdova posestnika. Idrijska .ul. 2. V ljubljanskih bolnišnicah so umrli: Antonija Jelnikar roj. Caj-' ne n, \ lova delavca, /.alikaneva ul. 11; Valentin Flis,' 2' leti stiii sin posestnika, Brezovica pro Delni; Ana Trdina, 41 let stara. Sp. Bitnje; Cm! \Visjiik, 6 -im slar, .sin postrežnice, šp. Siska; Terezija Sušnik, 48 lel stara, hišnica. Kolodvrrska ulica II; Ivan Rokave, 9 let star Češnjice pri Moravčah; Vinko Bitenc. 1 dan sl.iir, si n trg. potnika, Zapuže; Vedrana R-in- hard, > leli stara, hči delavca, Lesce; Janez V-l!"n-\,3 n"'Sm> *,al' sin delavke; Kodeljevo; Vid 1 iskur I mesec star, sin 'posestnika, Miiči-dol pri Novem mestu; Mihaela Novak, 7 'et slaraijiči posestnika. Mirna, in Anion Trojan-sek, <8. lel slar, v pok. železničar., Zapuže pri št. Vidu. Blag jim spomin! Žalujočim naše sožalje! Koks za kovače in centralne kurjave !•/ n»i<]|pškejjf» orofiioqo 75 Oin za 100 kg Iranko olinarna nudt Ljubljanska mestna plinarna. Oldeke najnovejšega kroja pri sGentlemen* Miklošičeva 18. Angleško blago v zalogi. — 1498 B Najboljši liker sveta »Gromožovkac Maribor, Maistrova. 1334 a Izvršujem gojzerje, smučarje itd. Sprejemam čevlje v barvanje Škraba Franc, Ljubljana, Novi irg — Turjaški št. 2. 144'2 ■ Vse barve, lake, tirnež najceneje pri '»Lustra«, Gosposvetska cesta 12. 1480 a Na angleški način pere in lika ovratnike, da se kravata lahko zaveže — kemično čisti obleke Šimenc, Ljubljana, Kolodvorska ul. 8. a Pozor avtomobilisti! Ličanje, tapeciranje avtomobilov točno in po nizki ceni izvršuje Ignac Kastrin, Ljubljana, Karlovška cesta 22. 1489 a 12. julija 1931.; »PAN« ovratnik vedno čist brez pranja. a Elegantne poletue obleke po meri in so- Iidnih cenah izdeluje modni’salon' za gospode J. Kuril j, Ljubljana, Novi trg (Turjaški trg) štev. 1. 1560 B .številne nesreče. V bolnišnico so pripeljali več ponesrečencev, 56-leljia posestnica Neža Kokaljeva iz Tomačevega je pri nakla- danju sena padla z voza in si poškodovala desno nogo. — 47-letnega mehaniškega mojstra Emila Klobčaverja iz Most so podrli spla-šeni konji v Bohoričevi ulici. — 3-letni posestnikov sin Ciril Zajc iz Šl. Vida pri Stični je med igranjem padel in si zlomil desno nogo. — 8-letna hči služkinje Milice Strencljeve iz Ljubljane, sedaj na Homcu pri počitniški koloniji, je med igranjem padla in si zlomila levo roko. — Šolski upravitelj Josip Verbič iz Št. Vida pri Stični je pal po stopnicah in. si zlo- mil desno roko. — 5-lelna liči posestnika Anica Možinova z Grosupljega je med igranjem padla in si zlomila levo roko. — 23-lelnemu delavcu Mihi Dimniku iz Device Marije v Polju je odrezala cirkularka 2 prsta na desni roki. B Nesreča pri škropljenju dvorišča. Oženjeni delavec Matevž Kalau je škropil z enovprežnim škropilnim vozom dvorišče javnega skladišča na Dunajski cesti 33, in sicer na la način, da je vodil konja po dvorišču za uzro. Ko je že precej dvorišča poškropil, je stopil na voz. Iznenada pa je konj voz potegnil, tako da je Kalan padel ^ z voza iu se znatno poškodoval na glavi. Z rešilnim avtomobilom eo ga prepeljali v bolnišnico. a Tatvina lisirjih koi. Inž. Francu Tavčarju je ukradel neznan tat iz nezaklenjene sobe I. nadstropja na Dalenjski cesti 26 3 lisičje kože, vredne 900 Din, iu kožo divjega mačka, vredno okoli 250 Din. falvine sla osumljena dva moška v starosti od 40 do 50 lel. a Kolo iz garderobe ukradel. Dijaku Antonu Mušiču je bilo iz garderobe OUZD na Miklošičevi cesti ukradeno kolo sGraziosac, vredno 1000 Din. Tat je bil bolj majhne postave in čedno oblečen. Ko je zahteval kolo, mu ga je vratar brez obotavljanja izročil, ker je mislil, da je njegovo. Št. Jurij ob južni železnici Zlet Sokolskega društva na Ponikvi ob juž. žel. Sokolsko društvo Ponikva ob juž. žel. bo priredilo danes ob 4. uri popoldne telovadni nastop združen z veliko ljudsko veselico, šentjurski Sokol se udeleži zleta z vsemi odelki. Odhod ob 1 uri izpred telovadnice. Vlakovne zveze s Ponikvo zelo ugodne. Nastop tukajšnjega Sokolskega društva v nedeljo 5. t. m. je zelo dobro uspel. Posetilo nas je članstvo in drugi oddelki iz Celja z župnim starosto br. Smertnikom na čelu, iz Dramelj, iz Ponikve in iz Šmarja pri Jelšah. Pri prostih vajah so nastopili 103 člani, 36 članic, 36 moškega naraščaja, 42 moške dece in 32 ženske dece. Po telovadbi se je razvila živahna zabav*. Z zdravljenja iz zdravilišča na Golniku se Je vrnila učiteljica gdč. Marija Zdolikova. Slovo priljubljenega oficirja Logatec, 11. julija. Te dni bo odšel na novo službeno mesto v Bitolj komandir kapetan I. ki. Milan J. Alviro-vič. Z odhodom tega gospoda izgubi Logatec osebo, ki j)o težko nadomestljiva. Ne le kot oficir, ampak tudi kot narodnjak, bil je sredina Logatca s svojimi nasveti, s svojo pomočjo in mnogokrat s svojim osebnim delom. Gospod komandir je bil rojen leta 1891 v Bosanskem Petrovcu-Kremenica. Leta 1915 je pobegnil v Rusijo, kjer se je. takoj javil pri Dobroveljskem odredu. Kot tak je organiziral okrog dva tisoč dobrovoljcev leta 1916 in je stopil s temi dobrovoljci v Odesi pod komando že pokojnega ministra vojske , takratnega komandanta dobroveljskega odreda g. Števana Hadžiča. Za vsa svoja junaštva je bil mnogokrat odlikovan, saj ga krasijo odlikovanja: Zlati red Karadjordjevičeve zvezde z mečem, Zlata Obi-Učeva svetinja, Križ Sv. Gjorja IV. reda, Ru-munska krona IV. reda, Rumunski križ Do-brudjski, Spomenica Nj. Vel. Kralja Petra Velikega Oslobodilca, nadalje tri svetinje za vojaške vrline in red Jugoslovanske krone V. reda. Njegova prsa so pokrita z odlikovanji. V Dobrudji leta 1917 je bil v težkem boju tudi ranjen, toda kot pravi srbski junak je po okrevanju takoj zopet šel v službo svoje domovine. Po srečnem in junaškem boju leta 1918 je bil dodeljen kot dober in strokovno izobražen oficir raznim edinicam zlasti na mejah. Leta 1923 je prišel kot obmejni oficir v našo Slovenijo, Potovanje po zvezdi večernici 130. Ne vede zakaj in čemu sta tudi Dušan in Danica sledila čučiruči. Za trenutek sta izginila v globokih valovili, na to pa sta se zopet pojavila na površini. Tedaj sta uprav še opazila, kako ie veliko deblo štrbunknilo čez slap. Toda tudi njiju in čučiruči so valovi jadrno zanašali proti robu. Vsi napori, ri se rešili na obalo, so bili zaman. »Odbij se!« je še v poslednjem hipu zaklical Dušan Danici in čučiruči in — zletel čez rob... 131. Odboj se je vsem trem sijajno posrečil, a imeli so tudi sicer neverjetno srečo. Prileteli so prav v oni del tolmuna pod slapom, po katerem so rastli ogromni listi z brega. Takoj so se jih oprijeli ter splezali nanje. Bili so seveda do kože premočeni, a kaj za to, da so le ostali živi in nepoškodovani! Skoraj smejali so se, ko so spoznali, da je bil ta nenavadni skok prav za prav se celo zanimiv. in sicer v Mursko Soboto, kjer je ostal do leta 1929, ko je bil prestavljen v Logatec kot komandir obmejne čete. V Logatcu je dobro organiziral obmejno četo. Kot oficir, odličen mož in velika dobričina zapušča svojo četo, a od njega se težko poslavlja- Kamnik je dobil moderno letno kopališče Danes ga bodo Kamnik. 12. julija. Star prijatelj Kamnika sem in pred vojno sem skoro vsako leto pribil mesec ali dva v tem biseru naše domovine. Priljubilo se mi je to prijazno mestece s svojo romantično okolico v vznožju prekrasnih Kamniških planin. Na stotine letoviščarjev je prihajalo sem iskat oddiha, zabave in zdravja v vzorno urejeno kopališče po Kneippovem sistemu. To kopališče je bilo tudi glavna privlačna točka Kamnika in radi njega je Kamnik slovel kot planinsko letovišče in zdravilišče. In zabave tudi ni manjkalo! V veliki kopališki dvorani so se vršili koncerti salonskega orkestra »Lire« in ples je bil skoro dnevno na programu. Kamnik je stal vzporedno z Bledom kot letoviški kraj daleč pred vsemi slovenskimi mesti. »Veldes und Stein — sind die Perlen von Krain« so takrat zatrjevali svetu. In danes? Kje je ostal Kamnik za Bledom in za ostalimi slovenskimi mesti, ki so porabila ugodno priliko po vojni, da se uveljavijo kot letovišča! Daleč, daleč zadaj! V kopališče so se med vojno naselili vojaki, stavba je propadala in po prevratu so Kamničani zamudili ugodno priliko, ko bi lahko za tnal denar kupili in popravili kopališče. Kamniku bi se zopet vrnili stari predvojni časi in danes bi bil prvo letovišče za Bledom. Letoviščarjev, katerih je bilo pred vojno vedno nad 500, po prevratu skoro nisj opazil. Ako je kdo prišel, je zopet razočaran odšel, ker ni našel več tega. kar je bito pred vojno. Kopališče je popolnoma propadlo, pa tudi Kamničani sami so odbijali tujce s pretiranimi cenami. V zadnjih letih pa so zopet pričeli prihajati v Kamnik letoviščarji. Leto za letom jih je več, v zvezi s tem pa so pričeli tudi naraščati potrebe letoviščarskega mesta, najbolj pa se je občutilo pomanjkanje kopališča, ki je prvi predpogoj za razvoj tujskega prometa. Tega se je zavedel tudi novi občinski odbor in lani se je odločil, da zgradi novo, moderno kopališče ob Nevljici, ker Bistrica zaradi premrzle vode ni primerna za kopanje. Kupil je od posestnika Prašnikarja krasen prostor ob Nevljici, niti pet minut od Kamnika. Prostor je za kopališče na-lavnost idealen. Leži tik ceste pod zelenim strmim Starini gradom in je ves dan izpostavljen solncu. Lani v maju so pričeli kopališče graditi po načrtih Iligijenskega zavoda. Razširili so prvotno strugo Nevljice za okrog 9 metrov, tako da je sedaj široka 16 do 18 metrov. Napravili so na obeh straneh močno škarpo, na eni strani betonsko, na drugi pa iz mecesnovib pilotov. Dno struge so poglobili v dolžini 70 metrov, na koncu razširjene struge pa so zgradil zatvor-nice, s katerimi lahko dvignejo vodo v strugi za 2’50 metra. Majhen jez deli regulirano strugo v mali in veliki bazen. Prvi je namenjen ne plavačem in je voda v njem globoka 090 metra, v drugem pa varira globina vode od 1'80 do 2’50 metra. Na ovinku velikega bazena so postavili skakalni strolp za skoke s 3 in 5 metrov ter skakalno desko za skoke iz 1 metra. Ob betonski ograji so lične ograje in stopnišča v vodo. Za nesreče je pripravljen reševalni čoln in dolgi drogovi. Ves kopališki prostor je skrbno ograjen, na severozahodni strani so že lani postavili 10 kabin, na strehah je napravljeno solnčališce. Na spodnjem koncu kopališča ob zatvornicali so letos spomladi pričeli graditi kabine in buffet. Kabin je 48, poleg njih je zgrajena tudi piha, stranišča itd. V poslopju za buffet je tudi blagajna, globoka velika klet itd. Še v letošnjem letu so hoteli zgraditi otroški bazen in izboljšati jez. Občinski odbor pa je na zadnji seji sklenil, da se to delo preloži na prihodnje leto. Morda bo pa vseeno še letos šlo! Sploh pa je cela zgradba kopališča krasno delo, katerega mora vsak občudovati. Priznam, da nisem pričakoval, da bodo Kamničani kaj takega postavili. Kopališče je Kamničanom lahko v ponos, mestu pa bn v nl-'as in temelj za uspešen razvoj tujskega prometa. Kopališče je po načrtih Iligijenskega zavoda zgradil kamniški stavbenik g. Franc Homar, jo vojaki graničarji. Z njim zgubi Logatec poštenjaka starega kova, ki so danes zelo redki. G. kapetanu Alviroviču želimo na novem mestu mnogo sreče in uspeha. Upamo, da bo ohranil iz obmejnega Logatca lepe spomine, osobito im njegove narodne sodelavce! slovesno otvorili ostala dela pa so izvršili domači obrtniki in podjetniki gg. Seršen, Slebe, Repič, Belec, Justin', Deisinger, Bachal, Kregar & Fajdiga itd. Zatvornice so dobavile in montirale Strojne tovarne in livarne iz Ljubljane. Vsi podjetniki so izvršili svoja dela solidno in v splošno zadovoljstvo. Za vsa dela je mestna občina morala najeti posojilo, ki se bo izplačalo v 15 letih. Občini je velikodušno priskočila na pomoč meščanska korporacija in ji dala ves les za leseno škarpo, ograje, kabine itd. zastonj. Kopališče je sedaj že dogotovljeno in Kamničani že z nestrpnostjo pričakujejo slovesne otvoritve, ki bo danes. Pri tem važnem dogodku sodelujejo vsa kamniška društva in korporacije ter številni posamezniki. Za to največjo letošnjo kamniško slavnost so se osnovali številni odseki, ki so že ves teden na delu in nam jamčijo, da bo prireditev uspela. Današnji spored otvoritve Ob 9. uri dopoldne sprejem gostov na kolodvoru. '"j 10. uri dopoldne štafetni tek na 3000 metrov. Ob pol 11. uri dopoldne slovesna otvoritev kopališča. Pozdravni govor župana mesta Kamnik in pozdravi zastopnikov oblasti ter društev. Po otvoritvi Propagandne plavalne tekme in skoki. Od pol 12. do pol 1. ure promenadni koncert na kopališču. Ob 3. uri popoldne veselica na kopališču. Ob 6. uri popoldne nogometna tekma na travniku ob kopališču. Zvečer beneška noč. — K otvoritvi vstop prost. Vstopnina k veselici: za osebo 3 Din, za družine 10 dinarjev, za dijake 1 Din. Včeraj zvečer je bil v dvorani »Kamniškega doma« koncert kamniškega salonskega orkestra. Po tem pa so vprizorili komedijo »Kukuli« v režiji Rajka Kosa. * Športni dan v Kamniku ob priliki otvoritve novega kopališča Ob priliki otvoritve novega mestnega kopališča ob Nevljici priredi Kamniški športni klub danes velik športni dan, združen z lahkoatletskimi, plavalnimi in nogometnimi tekmami po temle redu: Ob 9. uri slovesen sprejem gostov in športnikov na kamniškem kolodvoru. Nato sprevod športnikov po mestu z godbo. Ob 1. uri štafetni tek po mestu na progi 3X1000 m. Ta tele obeta biti krasna propaganda za lahkotaletiko, sa j se je do sedaj priglasilo 9 štafet, insicer postavi 3 SK Kamnik, 2 SK Ilirija, pa eno Primorje, SK »Virtus« Duplica, SK »Miram« Depala vas in SK Tržič. V prvi kamniški štafeti bodo tekli znani tekači Karol Kumar, Nace Vidmar in Miran Ogrin, ki se bodo udarili s štafetami Ilirije m Primorja za prvo mesto Ob pol 11. uri bo slovesna otvoritev kopališča. Po otvoritvenem govoru župana g. Krat-narjn in pozdravih zastopnikov oblasti ter društev bodo propagandne plavalne tekme in skoki. Do pol 1. ure bo nato na kopališču promenadni koncert Domžalske godbe. Ob 3. popoldne plavalne tekme in skoki, pri katerih nastopi močna ekipa 1 lirijanskib pla-vačev. Na programu je tudi propagandna vate r-pol o tekma, Nato veselica na kopališču, ki bo sijajno aranžirana. Poskrbljeno bo, da zabave ne bo zmanjkalo. Med veselico bo občinstvo lahko gledalo nogometno tekmo, ki se bo pričela ob 6. uri na travniku lik kopališča V prijateljski borbi se bosta že v tretjič pomerili moštvi Kamnika in Tržiča. V dveh tekmah, ki sta se vršili v Tržiču, so prvič zmagali Kamničani z rezultatom 6 : 2, drugič pa Tržičani z 9 : 2! Kamničani bi se seveda radi revanži-rali za hud poraz, zato bo borba brez dvoma napeta in zanimiva. Kamničani bodo to pot morali nastopiti sicer nekoliko oslabljeni in sicer brez svojih najboljših napadalcev Barbiča in V. Rozmana, upamo pa, da se bodo dobro odrezali. Zvečer bo na kopališču med veselico beneška noč, radio-Kamnik pa bo oddajal najnovejša senzgcijonalna poročila iz vseh krajev •f! c O"'e nedeljo lepo preži..I ,i> st prijel no zabavati, ne bo zamudil prilike, da ne bi prihitel v Kamnik. Ivan Podlesnik -- 50 letnik Ljubljana, 11. julija, Rodil se je 11. julija 1881. v Ljubljani. Po nižji gimnaziji je šel na trgovsko šolo.Že v teb letih je začel pisateljevati. Vse polno njegovih črtic iz liste dobe je natisnjenih v »Slovenki«, »Edinosti«, »Dom in Svetu«, Vrtcu in »Rdečem praporu . Svojo |.i v« >iuzbo j, .»»stopil pit n-. Ju j še mladi »Ljudski posojilnici« v Ljubljani. Izven službe se je udejstvoval pri tedaj ustanovljenem trgovskem društvu Merkur«, katerega odbornik je bil več let in je napisal za njegove glasilo -Slovenski trgoski Vestnik« več člankov, in pa pri »Ljubljanskem Sokolu«, v katerem se je začela udejstvovati mladina z zahtevami po izobraževalnem delu. Napisal je za »Slovenski Narod« več člankov o sokolski ideji in se izkazal zlasti kot predavatelj pri trg. in obrt. naraščaju in pa kot navdušujoč govornik na sokolskih izletih. Pri vsem tem pa se je strokovno v svojem poklicu nadalje izobraževal, kar ga je po nekaj letih službovanja v »Ljudski posojilnici usposobilo, da je prevzel za svoja mlada leta težko in odgovorno mesto knjigovodje v ted-danji »Katolški tiskarni«. V svoji novi službi ( se je seznanil med drugim z dr. J. E. Krekom, kar je bilo zanj odločilnega pomena. Dr. Krek je spoznal v Podlesniku velik organizatoričen talent ter ga je znal pridobiti za sodelovanje tako na gospodarskem kot na izobraževalnem polju. Podlesnik se je začel zanimati zlasti za tedaj še v povojih se nahajajoče mlado slovensko zadružništvo. Spoznal je potrebo po gospodarsko izobraženih delavnih močeh ter je začel predavati zlasti o pomenu knjigovodstva. Vodil je tečaje tako v Ljubljani kot tudi na deželi. Uvidel je pa, da to še ni dovolj. Začel je pisati »Knjigovodstvo«, ki je izšlo v založništvu »Katoliške tiskarne« v dveh knjigah. Vsa kritika je soglašala v sodbi, da je ta izdaja prve slovenske knjige o knjigovodstvu velikanskega pomena. Obenem se je udejstvoval tudi v -premnogih zadružnih organizacijah. Svoje članke in črtice je pa priobčeval v »Slovencu«, »Dom in Svetu«, »Casu« in »Naši moči«. Pri svojih pohodih po deželi kot predavatelj je stopil Podlesnik zlasti v stik z podeželsko kmečko mladino. Takrat je uvidel, da potrebuje ta mladino poleg duševne in telesno izobrazbo. Zato je postal eden ustanoviteljev orlovske organizacije. Ko je sprožil dr. Krek idejo o ustanovitvi Deželne trgovske in zadružne šole, mu je Podlesnik pri tem delu pomagal. Nekaj let je Podlesnik tudi predaval na trgovski in zadružni šoli o knjigovodstvu in zadružništvu. Potem je prišla vojna, tudi Podlesnik je moral iti. Prehodil je Tirolsko, Albanijo in Gornjo Italijo. Med tem časom je pisal podlistke, ki jih je priobčeval v »Slovencu« pod naslovom »Odlomki iz dnevnika«. Tudi za »ftas« je napisal zanimivo razpravo o Albaniji. V zadnjih letih po vojski je napisal mnogo zanimivih člankov o pokojnem dr. Kreku in predvojnih razmerah v nekdanji »Slovenski ljudski stranki«, ki jih je priobčil v »Narodnem Dnevniku«. V zadnjem času je priobčil Podlesnik več zanimivih poročil o najnovejših nemških literarnih proizvodih v Slovencu« in Jugoslovanu«. Podlesnik si je znal pridobiti !udi izven naših naše doilio vi ne mnogo uglednih prijateljev. Tako je v =talni korespondenci z angleškim pesnikom Kord Alfred Duglasom (prijateljem Oskar VVildeja) in z nemškimi romanopisci Kurtom Miinzerjeni. Georgom Finkom in zadnji čas tudi z E, M. Reinargucom, čigar najnovejše delo »Pol nazaj« je pravkar prevedel v sloven ščino in je izšel prevod v »Jugsolovamt«. Podlesnik hrani tudi mnogo spominov in korespondence z dr. Krekom, Lampetom i. dr. k' jih bo brez dvoma ob priliki objavil. Ob 50 letnifci mu iskreno čestitamo z željo, da bi živel še dolgo jn še mnogo delal za splošni blagor! F. Fajdiga sin Zaloga pohištva in fapcf iških izdelkov Ljubljana, Sv. Petra cesta 7 Ustanovljena leta 1879 311 aaaaaiaaaaiiaaaaaaaaa Maribor m Obiski v Počitniškem domu r Šmartnem. Vodstvo doina nam javlja: Dosedanje izkušnje v Počitniškem douiu kraljice Marije m Pohorju na9 silijo prepovedan obiske slaršev tekom bivanja njihovih otrok v domu. Razlogi so zelo tehtni in vsakdo, ki je količkaj uvideven, jih bo upošteval. Otroci se brezizjemno zelo razburjajo ob priliki obiska svojih slaršev, zbudi se jilii močno domotožje, katerega pred obiskom niso imeli. Nadalje nastane motnja v razvoju njihove samostojnosti, discipliniranosti ia volje, kar so vse izvrstne kvalitete, katero vsrk«vaji mlade duše tekom tega meseca in ki so poleg zdravstvenega faktorja bistven namen kolonije. Končno povzročajo obiski otrokom skvarjene želodčke, ker se preobjedo sladkarij, salam i. t. d., donešenih od staršev in i/.ročeniU otrokom brez vednosti vodstva kolonije. A najhujše je to, da ti obiski povzročajo pri onih otrocih, ki takih obiskov sploh ne pričakuj, jo zaradi skromnih razmer svojih staršev, nekak odpor proti svojim tovarišem, občutek manjvrednosti, zapostavljenosti in še druga občutja, ki n« mlado dušo gotovo ne vplivajo blagodejno. m Vpisovanje v I. letnik državne trgovske akademije v Mariboru. V I. letnik se sprejmejo učenci iu učenke, ki so dovršili najmanj štiri razrede gimnazije, realhe gimnazije ali realke z nižjim tečajnim izpitom. Učenci in učenke meščanskih šol z zaključnim izpitom se lahko vpišejo v I. letnik, če opravijo prej dopolnilni izpit. Vsi, ki hočejo biti sprejeti, morajo najkasneje do začetka septembra vložiti prošnjo, kateri je priložiti izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu oz. o končnem izpitu na meščanski šoli ter krstni list. s katerm se izkaže, da učenec v šolskem letu, v katerem se vpiše, dovrši 14 do 17 let. Učenci gimnazije (realne gimnazije ati realke) kolekujejo prošnjo s kolkom pet dinarjev, učenci meščanskih šol pa prilože še kolek za 20 Din za rešitev. m Nova maša. Danes ob 9.15 bo v frančiškanski cerkvi pel novo mašo pater Kasijan Farič iz Zrkovcev pri Mariboru. LUNA MARIBOR uogavice vseh vrst. m Izletniške hišice ua Pohorju. Z gradnjo vzpenjače se bodo pričeli za naše Pohorje novi časi. Kakor doznavamo, se že sedaj zanimajo mnogi meščani za male parcele, na katerih si nameravajo postaviti lesene hišice za počitnice in izlete ob prostih dneh. m Radi kvalitete iu cene — samo »Karo { e v I j ec! m Kje bi se preskrbel s špiritom in kisom aa vlaganje? Samo pri tvrdki Jakob Perhavec, Gosposka ulica 9. t*92 m »Merkur«, društvo trg. iu priv. nameščencev Jugoslavije, podružnica Maribor, vabi vse člane in članice ter njih svojce na družabni izlet v Falo in Ruše z ogledom elektrarne in tovarne za dušik v nedeljo, dne 19. t. m. Odhod z vlakom z gl. kolodvora ob 13.18, vrnitev zvečer, Vsi, ki se nameravajo tega družabnega izleta udeležiti, naj blagovolijo to prijaviti poverjeniku pismeno ali osebno najkasneje do 17. t. m. V slučaju slabega vremena se izlet vrši nepreklicno prihodnjo nedeljo. Odbor. 1633 m Lekarniška služba. Nočno lekarniško službo bo imela od danes opoldne do prihodnje nedelje opoldne lekarna Vidmar »Pri sv. Are-hu« na Glavnem trgu. m Polet zrakoplova »Grof Zeppelin« preko Maribora? Na svoji vožnji preko Avstrije bo zrakoplov : Orof Zeppelin« letel danes iz Gradca v Celovec najbrže deloma tudi preko našega severnega obmejnega ozemlja in Maribora. V tem slučaju bo letel nad našim mestom krog poldneva. m Pijte original »CHABESO«. 1114 m Kolesarska dirka. Podružnica Delavskega kolesarskega društva na Pobrežju priredi danes klubsko dirko na 55 kilometrov dolgi progi Pobrežje—Ptuj—Vurberk—Pobrežje. Start ob 13. uri po pokopališču, cilj istotam. m SK Svoboda v Varaždinu. Tukajšnji SK Svoboda bo danes gostoval v Varaždinu, kjer bo odigral prijateljsko tekmo s SK Svobodo Varaždin. m Izdelovanje vsakovrstnih košar, sit žičnih mrež ter ostale suhe robe: 3. Antloga, Maribor Trg svobode 1. 1554 m Nogometna tekma za prvenstvo Slovenije, Danes ob 17. uri bo na igrišču I. SSK Maribora nogometna tekma med prvakom Ljubljane ŠK Svobodo in prvakom Maribora I. SSK Mariborom za prvenstvo naše podzveze. Za tekmo je zelo veliko zanimanje. iti Prenovljenje Tappeinerjevega spomenika. Po sklepu in naročilu mestne občine je kamnosek Kocjančič te dni prenovil spomenik župani Tappeinerja v parku pred palačo Mestne hranilnice na Slomškovem trgu. Obenem je odstra nil nemški napis in napravil slovenskega. Obleke moške, otroške, čevlji, noga vice, solidno pri JAKOBU LAHU Maribor. „ t , H®2 m Razprava proti mesarjem. V torek, ane 14. t. m. ob 9. url dopoldne bo v bivši porotni dvorani okrožnega sodišča razprava proti 43 mariborskim mesarjem radi navijanja cen. m S sejma za prašiče. Na sejmu za prašiče V petek je bilo 284 živali. Prodajali so se: 5 do 9 tednov stari 90 do 140 Din, 3 do 4 mesece stari 150 do 250 Din, 5 do 7 mesecev 350 do 400 Din, 8 do 10 mesecev stari 450 do 500 Din, 1 leto stari 700 do 800 Din. Po teži: kilogram five teže 7 do 8 Din, mrtve teže 9 do 10 Din. m S sobotnega trga. Na včerajšnji trg so pripeljali slaninarji 35 zaklanih prašičev. Cene so bile: meso s kostmi kg 13 do 15 Din, izluščeno Ki—18. »riba« 22—25, .»zaje« 16—18. salo 14 do 10, slanina 12—14, pljuča s srcem 8—10, jetra 12—15, rebrca 14—16, glava z jezikom 8—12. ledvice (kos) 3-4 noge pa 2—3 Din. Na Vojašniški trg sta pripeljala 2 mesarja 2 govedi in 2 teleti in sta prodajala govedino po 10—12 dinarjev, teletino pa po 10—14 Din kg. Kmetje so pripeljali 1 voz krompirja po 2—3 Din kg, -ve po 6 Din in nekaj voz sadja. Perutnine je bilo: kokoši 136 po 30—40 Din a. piščancev 1320 po 25—00 Din par, rac 96 po 15—20 Din ena, gosi 42 po 25—85 Din; kuncev je bilo 86 po 7—35 Din, jagnje 1 za 100 Din. Fižol je stal 2—2 50 Din liter, v steroč- ju 1 Din, grah 8—10 Din, zelje glava 1—3 Din, kumarce 2—5 Din, ohrovt glava 1—3 Din, buftt* 2—3 Din, paradižniki 6—10 Din kg. — Sadje: borovnice 2 Din liter, grozdičje 3—4 Din, čre§-nje 2—2 50 (kg 3—4). hruške kg 8—10 Din, breskve 20 Din, marelice 20—24 Din. Ostale cene nespremenjene. m S trga za seno in slamo. Na včerajšnjem. trgu je bilo 16 voz sena po 60—85 Din 100 kg in 6 voz slame po 50—60 Din ali škop 1'50 Din. m Veliko neurje. Včeraj okrog 15. ure je nad Mariborom divjalo hudo neurje. Med bliskom in gromom je lilo kakor iz škafa iu tudi nekaj toče je bilo vmes, ki pa ni napravila noih.ne večje škode. Precej škode pa je napravil vihar sam, ki je ponekod pometal cele kupe r.ppk s 8'.reb, odtrgal nekaj napisov s trgovin ter razbil nekaj oken. Razen tega je polomil nekaj dreves po parkih, vrtovih .n okolici. V Stritarjevi ulici so se podrli 3 stari kostanji in padli čez ulico proti kavarni »Evropi«. Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno JAKOB LAH. Maribor. 1184 m Pes je ugriznil v petek zvečer v Grajski ulici v levo nogo Slletnega sodarskega mojstra Antona Hvalica. Prvo pomoč mu je nudila reševalna postaja. m Aretacije. V petek so bili v Mariboru aretirani: Ivan R. radi splošnega suma, Rok V. radi navajanja k beračenju in Josip B. radi beračenja m Trčenje. Na Glavnem trgu sla pred trgovino Zinthauer trčila skupaj s kolesi pekovski vajenec Friderik Gajšnik in trgovec s cementnimi izdelki Ferdinand Rogač. Pri tem je Rogač padel in se pobil na levi rami, stegnu iu nogi. m Vlom. Na Betnavski cesli je vlomil v noči od petka na soboto neznanec v mesnico Franca Žunka in odnesel za 400 Din prekajene svinjine in brunšviskih klobas, 4 mesarske nože, oslo in 100 Din drobiža. Za storilcem ni sledu. m Hmla žena. Oskrbnica javnega stranišča na Glavnem trgu je v petek okrog poldneva na padla meščanskošolskega učenca Bogomirja K. in ga sirovo natepla. Intervenirati je moral stražnik ___________________ Požar na Rakeku Blizu 13. je bila ura, ko so v soboto klici »gori!« vrgli ljudi od kosila, da so preplašeno spraševali, kje gori. Vsem je še v spominu velikanski požar, ki je pred leti uničil vso vas na Gornjem jezeru. V kratkem se je pa zvedelo, da gori pri Kornovih hiša. In res se jo od tam valil gost in črn dim, skozi opeko pa so že švigali plameni. Začelo je bili plat zvona, oglasila se je tovarniška sirena iu lokomolive na kolodvoru. Vse je hoitelo skupaj na pomoč. Kaj bo, če se ogenj porine poleg stoječih gospodarskih poslopij — tam bi bilo goriva. Gasilci so takoj začeli oblivati z vodo okoli stoječa poslopja. Vodo so črpali iz starega občinskega vodnjaka. Drugi ljudje pa so hitro znosili iz goreče biše prav vse. Ogenj je iz neznanega vzroka nastal na podstrešju in se bliskovito širil. Ko so prišli še gasilci iz »Unca in Ivanjegasela, je ogenj začel pojemati, vendar je ostalo od prejšnje hiše skoro samo zidovje, ki žalostno štrli v zrak. Gospodar je bil v Času požara v senožeti in prišel domov šele, ko je že začela streha upadati. Hiša je bila zavarovana, toda vseeno presega škoda zavarovalnino. Zasačen divji lovec Litija, 11. julija. Pred kratkim smo poročali, kako neumestno je bilo, vsaj pri nas, kjer je zaradi ugodne zime vsaj 99% divjačine dobro prezimilo, dveletna zaščita srn. Zaradi obilice divjačine je postal sedaj marsikdo divji lovec. Dolgo so imeli orožniki ni piki posestnika M. iz R. Večkrat so tudi naredili pri njem brezuspešno hišno preiskavo. Popolnoma umljivo, kajti imel je orožje spravljeno za vratini. Zakrito je imel z desko. Puška je šla z orožniki, dočim bo dobil posestnik primerno kazen. VIKTOR MEDEN veleiganjarna, tvornica likerjev, ruma, vinjaka In brezalkoholnih pijač 915 LJUBLJANA, CelovSMa cesta O Celje * Računi za župni zlet celjske Sokolske župe. Sokolska župa v Celju prosi, da vsi oni, ki imajo v zvezi z župnim zletom napram župi kakršnekoli terjatve, te z računom, vred predložijo župi do 15. t. m. Glede onih, ki bi do 15. t. m. župi ne predložili računov, bo smatrala župa, da so se s svojimi terjatvami do župe odrekli v korist župe. * Orglarska šola v Celju je te dni zaključila šolsko leto. V ponedeljek se je vršila javna produkcija absolventov orglarske šole. Izpit je položilo 7 kandidatov in sicer gg. Božnik, Gajšek, Kidrič, Petrin, Rizmal, Rojnik in Zemljič. Po produkciji so absolventi sprejeli spričevala, nato pa jim je g. opat Jurak govoril o nalogah organistov. * Nezgode. V četrtek je v Verečah pri Šmarju padel 17-letni posestnikov sin Uršič Ivan s črešnje in si zlomil desno roko. Prepeljali so ga v celjsko javno boluico. — Sluga na celjski realni gimnaziji Trobec Ferdinand je v petek poskusil s sekiro izvleči žebelj iz čevlja, pri tem pa tako neprevidno ravnal, da se je s sekiro hudo poškodoval ua desni roki. Moral je iskati pomoč v javni bolnici. * Sprememba posesti. Obširno zemljišče Prve jugoslovanske lesnoindustrijske družbe v Za-vodni je te dni kupila na javni dražbi tvrdka Rakusch. Kaj bo tvrdka na tem zemljišču zgra dila, še ni znano. * Vojni razpored. Vsi v mesto Celje pristojni vojaški obvezniki rojstnih letnikov 1881 do 1909 ter vsi v mestu Celju bivajoči lastniki konj, mezgov, volov, vozov, osebnih in tovornih avtomobilov ter motociklov, neglede, kam so pristojni, se poživljajo, da se v nedeljo 19. ju lija točno ob 8. uri zjutraj osebno zglasijo na Glaziji, kjer jim bo tamkaj poslujoča komisija priobčila vojni razpored. Vsak obveznik mora s seboj prinesti vojaško izpravo, lastniki osebnih in tovornih avtomobilov ter motociklov pa nove evidenčne številke. Neodziv se bo strogo kaznoval. — Mestni načelnik dr. Goričan. * Izgube in najdbe. Na poti na Stari grad je bila izgubljena zlata ovratna verižica z emaj-lirno podobo, vredna 400 Din. Najditelj naj jo odda na policiji. — 9. t. m. je bila pred Ljubljansko kreditno banko najdena zlata broša. Dobi se na policiji. — Našla se je svota de narja. Dobi se v Ljudski posojilnici v prvem nadstropju. * Mestna knjižnica ostane zaprla od 15. do 31. julija. Redno poslovanje se začne zopet v sobto, i. avgusta od 17. do 21. * Akademsko pevsko društvo »Obilič« je bilo ustanovljeno 1. 1884. V svojem skoro 50-letnem obstoju je društvo imelo velike uspehe v glasbenem in nacijonulnem življenju. Zato je dolžnost vsakega Celjana, da poseli koncert, ki bo v torek 14. t. ni. ob 2030 v Celjskem domu. Vlom v trafiko in gostilno Gostilničar je oškodovan za 3000 Din Slovenjgradec, 10. julija. Zadnje čase so pa pri nas vlomi res na dnevnem redu. Vlomilci so najbrž iz okolice in razmere dobro poznajo. Te dni so se v noči, ko so vlomilci najmanj moteni, vlomili v gostilno in trafiko Karla Rotovnika v Legnu; odprK so vse predale in odnesli 2000 cigaret raznih vrst, okrog 200 zavojčkov lobaka, razne cigare, cigaretni papir in še 600 Din denarja, ki ga je pustil okradeni gostilničar v predalu. Skupno so lopovi oškodovali gostilničarja za 3000 Din. Verjetno je, da bodo skušali vlomilci ukradeno blago spraviti v denar, zato opozarjamo na sumljive prodajalce tobaka ali potepuhe. Javite jih pristojni oblasti. Novo mesto Sokolska prireditev. Danes imamo na Loki veliko sokolsko prireditev. Zbirališče članov je ob 15. pred Sokolskim domom, odkoder bodo skupno odkorakali na telovadišče. Nastop pa se bo pričel ločno ob 15-30. Spored je zelo obširen. Videli bomo, koliko je naše članstvo pridobilo z rednim treniranjem v zimskih mesecih. Ker je to letos prva sokolska prireditev v Novem mestu, upamo, da se je bo občinstvo udeležilo v rekordnem številu! Na Gorjancih kar mrgoli Nad vse priljubljeni Gorjanci imajo polno turistov. Dijaška srednješolska organizacija »Prosveta* tabori gori že od ponedeljka. Iz Ljubljane so prišli gojeuci Nemškega viteškega reda, pa tudi bratov Hrvatov ne manjka ua Gorjancih. Kakor smo zvedeli je približno 30 Zagrebčanov gori. Prav prijetno ;e biti v teh lepih dneh na planinah, kjer ima človek vedno dovolj svežega zraka in sveže mrzle gorske vode. ki poživi človeka tako, da popolnoma prenovljen slopi zopet v vsakdanje mestno življenje. Zobni aielje Jeniitia Filipa Ogriča, Novo mesio ne sprejema strank do konca julija 160!) Kopanje v Krki. Ko pride človek na kopališče, se mu nudi krasen pogled: v Krki je toliko kopalcev, da je skoro glava pri glavi, a med teuii glavami švigajo mali čolnički, kot lastavi-ce pod nebom. Škoda je le la, da je kopališče premajhno; zato se veliko kopalcev koplje zunaj kopališča, bodisi na žagi, pri mlinu ali kje drugje. Seveda je tem kopalcem pridno za petami mestna policija. Mestna občina je kopališče pred leti precej povečala, le žal, da ga ni še bolj. Na zopetno povečanje kopališča ho morala občina čim preje misliti. Res je nerodno, č se pride izletnik s svojo družino v kopališče kopat, pa ne more dobili svoje kabine. Zato bi moral upravitelj kopališča imeti vedno, vsaj eno kabino rezervirano za tujce. Druga stvar pu, ki je tudi za kopalce zelo neprijetna, je ta, da kopališče nima svojega stranišča. Je sicer eno, ki pa Špitalu ob Dravi iu Beljaku. V Linzu se je policiji posrečilo tatu prijeti, nakar ga je policija oddala v celovške zapore, kjer je bil obsojen te dni ua 7 let zapora. Slovenjgradec Kresovi so zagoreli na vseh naših obmejnih hribih, tako na Peci, Urški gori, Kemikovem vrhu, Rahtelu in drugje v čast slovanskim apostolom sv. (Mrila in Metoda. Zelo lep je bil kres s 15 malimi kresovi na Gradišču, ki jih je prižgalo tukajšnja podružnica CMD, pevski zbor pa je zapel več pesmi. V Pari« na olimpijado je odpotovalo tudi nekaj naših meščanov. Osebna vest.' Za načelnika postaje v Grobel-nem je imenovan tukajšnji postajni načelnik g-Zupanič Marko. Simpatičnemu družabniku želimo mnogo, uspehov na novem službenem mestu! Polhov gradeč Navsezadnje se je dosegel sporazum med poštno upravo in podjetnikom avtobusne poštne vožnje Ljubljana—Polhov gradeč. Doslej smo imeli dnevno enkratno poštno zvezo z Ljubljano, posihmal pa bomo s slovensko prestolnico v dvakratni poštni zvezi na dan. Novi način prevažanja pošte bo stal poštno upravo letno 25.000 Din. — Za telefon je vse pripravljeno, samo pretikalniki še niso prišli. Kakor se čuje, bodo telefoni obenem otvorjeni na Dobrovi, v Polhovem gradcu in Rovtah. Kar je pri tem še posebno važno, je dejstvo, da bodo imeli vsi ti telefoni najboljše telefonske celice, da se lz njih pogovori ne bodo slišali. Izboljšana poštna zveza in telefon pomenita velik napredek naše občine. Iz drugih banovin Požarna katastrofa v Južni Srbiji Pogorelo je 24 hiš. Prebivalce v Arčucih v Južni Srbiji je predvčerajšnjim zadela huda elementarna nesreča. Seljaki so imeli v svojih gospodarskih poslopjih pri vasi žito v snopih in slamo. Po neprevidnosti se je v nekem skednju vnela slama. V hipu je bilo poslopje v plamenih. Ker je pihal močan veter in je bila nevarnost, da se požar razširi na sosedna poslopja z žitom, so seljaki preplašeni hiteli gasit. V vasi so pa pustili same starce in otroke. Seljakom je uspelo, da so ogenj pogasili in rešili žito. Med tem pj je nastal požar na drugi strani vasi. To je gasilce tako zmešalo, da so čisto pozabili na gorečo vas, v kateri se je ogenj naglo širil od hiše do hiše. V nekaj minutah je bila vsa vas v ognju. Matere, ki so gasile gospodarska poslopja in pustile otroke v vasi, so se onesvestile, ko so videle, da je vas z otroci in starci v plamenih . Iz gorečih hiš so se čuli obupni klici otrok in starcev na pomoč. Seljaki so hiteli gasit toda požaru niso bili kos. Vendar bo prodrli v gorečo vas, da bi rešili vsaj otroke in starce. Gost dim je zavil vso vas, ognjeni zublji so sikali do 10 metrov visoko in nastala je panika. Seljaki so bili kakor brez uma, begali so od hiše do hiše, dokler niso prišli orožniki in jih nekoliko pomirili. Med tem so prihiteli na pomoč tudi iz sosednih vasi in posrečilo se je rešiti večino otrok in starih ljudi iz gorečih hiš. Požar je besnel vso noč in šele proti jutru, ko je ognjeni element uničil povsem 24 domov, je bilo strašnih prizorov konec. * Kaj bo z Voglajno. Pred tremi tedni se je I ga skoro ni vredno omeniti. Prav bi bilo. da i tovarni radi na- bi se pri popravilu, oziroma povečanju kopali- vršila komisija pri Westnov prave čistilnice. Tedaj se je razglasilo, da bo geološki izvedenec v treh dneh objavil svoje mnenje. Med tem je preteklo mnogo časa, Vo glajna pa naprej smrdi. * Kopanje v mestnih kopališčih v parku po staja neznosno. Številni avtomobili dvigajo tak prah, da kopalci kar beže. Škropilnega avto mobila pa ni nikoli videti na cesti nad kopališčem. * Zobozdravnik dr. Slane Vrhove ne ordinira od 12. do 26. julija. 1622 * Izgube in najdbe. Na poti na stari grad je bila izgubljena zlata ovratna verižica z emajlirano podobo, vredna 400 Din. Najditelj naj jo odda na policiji. — 9. t. m. je bila pred Ljubljansko kreditna banko najdena zlata broša .Dobi se na policiji. — Našla se je svota denarja. Dobi se v Ljudski posojilnici v prvem nadstropju. šča postavil pod ležalnimi deskami mal oder, kjer bi se lahko ob kopalni sezoni shranjevali mali čolnički, ki kot cvetlice krase zeleno poljano Krke in, ki tako zelo požive kopališko življenje. _ Tudi oni del sleze od starega mostu do Loke, bi bilo nujno potrebno urediti, da se ne bi lu zopet letos, v poletnih mesecih ?iril zelo neprijeten duh po kosteh, cunjah in drugih odpadkih, ki so v smeteh. Pravična kazen. Vsi se gotovo še dobro spominjate. da je bila v noči od 30. septembra na 1. oktobra lanskega leta izvršena tatvina v samostanski cerkvi, oo. frančiškanov v Novem mestu. Tat, 261etni Gustav Ferjan, je pokradel več kelihov in drugih cerkvenih predmetov. Te predmete je cerkev po srečnem naklučju in veslnem iskanju novomeškega orožništva našla v nedeljo 17. maja. Tat je izginil v Avstrijo, kjer je izvršil tudi več tatvin, v Velikovcu, V' Maščevanje zaradi odpustitve iz službe V Sremski Mitroviči je bila le dni razprava proti Danilu Popoviču, ki je hotel 29. marca I. 1. umorili predstojnika v samostanu Pridina Glava Metodija Subotina. Obtoženec se je hotel na la način maščevati nad predstojnikom, ker je od- -pustil iz službe njegovega brala logarja, češ da nima pravice do službe po novem zakonu o šu-mah. Popovič se je na skrivaj splazil v samostan, ko je vedel, kje je predstojnik. V pisarni je predstojnika zagrabil za roko in mu hotel zasaditi v srce nož, predstojnik se mu je pa izmaknil in nož se mu je zasadil v roko. Napadalec je še nekajkrat zamahnil z ostrim nožem in predstojnika hudo ranil po obrazu, vratu iu po roki. Zaradi poskušenega umora je bit oiv sojen Popovič na 6 let robije in trajno izgubo državljanskih pravic. Predstojnik samostana je ostal pri življenju, vendar je izgubil levo oko. b 833 novih stanovanj v Zagrebu. Letos grade v Zagrebu vsepovsod, Gradbena sezona je bolj živahna, kakor v kateremkoli letu po vo:ni. V prvih 6. mesecih t. 1. je dala oblast v Zagrebu 462 dovoljenj za zidanje novih hiš in 231 dovoljenj za poprave in obnovljenje hiš. Največ novih hiš je pritličnih. Petnadstropne so 6amo tri. S tem je dobil Zagreb letos 833 novih stanovanj, dočim je dobil leta 1930. samo 479, leta 1929. pa 275 novih stanovanj. b Čudaški milijonar je bil zadavljen. Kakm' smo že obširno poročali, sla Andnja in Cilka Turk umorila v Srebrenjaku pri Zagrebu čudaškega milijonarja starca Repovečkega. Cilka je zločin priznala iu izjavila, da je starca ubila s kladivom. Pri obdukciji umorjenčevega trupla so pa ugotovili, da starec ni umrl od udarcev s kladivom, temveč je bil zadavljen. Zatorej ga je prav za prav umoril Andrija Turk, ki ga je potem ko je Repovečkega Cilka udarila s kladivom. zadavil z roko. b Ne več ko 25%. Banska uprava v Splitu je izdala posebno naredbo glede cen vseh živil. Posebno strogo bodo oblasti nadzorovale cene živil v Šibeniku, Splitu, Mostam in Hvaru, kjer prodajajo živila sedaj z velikanskim dobičkom. Prodajalce, ki bodo imeli pri prodajanju živil več ko 25% dobička, bodo izročili takoj sodišču. b Okradena bankirjeva žena. Med Novim Sadom iu Sento je bila pred dnevi okradena v vlaku žena brazilskega bankirja Dezize, Lopov ji je izmaknil torbico, v kateri je imela 20 lun-tov in za pol milijona Din nakita. Tat se je izdal sam, ko je poskusil izmenjati funte v neki banki v Senti. Piše se Josip Grabenar in je star 26 let. JUGOSLOVAN mu m ■mww mmmtmmamaummmv Izvoz sadja iz Slovenije (Od našega rednega dunaj. dopisnika A. G.) V svojih dosedanjih dopisih sem govoril vedno o sadni letini in izvozu iz Jugoslavije sploh. Danes se omejim na Slovenijo, da bomo imeli o naši ožji domačiji vsaj nekaj jasnejšo Klike. Morda ho to koristno, ker bi morda marsikdo mojih čitateljev krenil po drugačnih polih in začel porabljati pri svojih poslih drugačne metode. Izvoz našega sadja v obče zavisi danes od dveh predpogojev. Prvi je ta, ali bo sploh mogoče izvažali v Avstrijo, ki je eden najboljših zunanjih trgov za naše kraje. Te dneve se lo vprašanje rešuje tu na Dunaju pri konferencah za novo trgovsko pogodbo. Bili so že trenolki, ko smo sploh pričakovali, da se vse razbije in '•a naši delegati zopet odpotujejo brez uspeha. Danes opazujemo razvoj teh pogajanj. Drugi predpogoj pa je ta, kakšen položaj na srednjeevropskih trgih nam ustvari naš novi ^Pravilnik za izvoz sadja«. Ako se bo ta zares strogo izvajal, potem bo izvoznikov veliko manj in bodo po večini sposobni za ta posel. Odpadejo po ogromni večini taki vsiljivi izvoz-ničarji, ki so nam doslej silno veliko škodovali ter prizadeli sebi in drugim naravnost ogromno škodo. Ako bo izvozničarjev manj in bodo ostali vsi kos svoji nalogi, potem se položaj preobrne v lem smislu, da bodo na mnogih trgih naše pridelke zopet iskali, ker jih ne bo več v takih množinah, ko jih regularno sploh ni bilo več mogoče spravljati v promet, razen po često katastrofalnih cenah ali pa — v Donavo. Ako bo (ako, potem bodo tudi cene našim pridelkom stabilnejše. Ne bo več tako katastrofalnih razlik, da je bila cena v soboto 70, takoj v ponedeljek pa 155 grošev in še manj. Ob stabilnejših cenah bo tudi več kupcev, ki bodo kupovali za fiksne cene in ne samo v komisijo. Kar velja sploh za naš izvoz, bo veljalo tudi za Slovenijo. Naš glavni sadni pridelek za izvoz so — jabolka, ki jih moremo spravili na tuje trge od 1500 do 2500 vagonov na leto do 60 milj. vrednosti. To pa je že svota, za katero se moramo Slovenci prav živo zanimati, kajti mogoče je, morskili razbojnikov«. Natakarji, ki tukaj strežejo, so oblečeni v umazane mornariške obleke in gledajo vsa-lcega novodošleca tako grozeče kakor pravi roparji. Mize v tem klubu niso pokrite in tudi klopi okoli miz so iz surovo tesanega lesa. Na steklenicah je naslikana mrtvaška glava nad prekrižanimi kostmi, znak gospodarstva mor skih razbojnikov. Umazano je vse tako, da je strah, po vseh kotih pa vise od zidovja goste pajčevine. Cene v tem klubu so pa razmeroma nizke in že za poldrug dolar dobiš sijajno večerjo. So pa še drugi klubi, ki služijo tudi le zabavi, ampak ne vprašajte, kakšni. Glavna stvar je prepovedana pijača, kjer pa je pijača, tudi ne — sme manjkati žensk. To 90 pa stvari, kii jih ne pozna samo Newyork, ampak tudi druga mesta, ne samo v Ameriki, ampak tudi v Evropi. Vojna poročila iz leta 1000. pred Kristusom Najboljši poznavalec notranje Azije je dandanes brez dvoma Swen Hedin, ki pa prebiva danes zopet doma v Stockholmu. Njegovo delo pa vsled tega ne počiva, kajti posamezni člani njegove ekspedicije še vedno delajo. Pa tudi Sweii Hedin sžKi bo odpotoval menda še ta mesec nazaj v Mongolijo, da nadaljuje svoje raziskavanje. Posebnao pozornost posveča Swen Hedin študiju vremenskih prilik v notranji Aziji. Kako težavna pa je ta zadeva, vidimo iz praktičnega primera. Na neko vremensko opazovalnico je namreč postavil Swen Hedn mladega Kitajca, ki ga je pa začel dolgčas moriti tako na njegovem samotnem mestu, da si je Kitajec sam vzel življenje. Velik uspeh pa so dosegli pri S\ven tledino- vi znanstveni ekspediciji zgodovinarji. Nemški učenjak dr. Bergmann je namreč našel knjižnico, ki obsega nad C200 rokopisov iz dobe »Hen«-dinastije. Ti rokopisi so pisani na tanke deščice, črke pa so tako sveže in čiste, da so bili učenjaki mnenja, da so pisani rokopisi šele v najnovejši dobi. Ko so pa rokopise raztolmačili, so videli, da gre tu za vojaška poročila iz bojev z Mongoli okoli 1. 1000 pred Kristusom. Nevesta 73 — ženin 43 let Te dni se je končala v Parizu pravda med »starešino« prastare plemenitaške rodbine de Broglie, vojvodom Casse-Brissonom, in pa med 73-letno princezinjo Amadejo de Broglie zaradi princezinjine možitve. Princezinja se je bila namreč nenadoma odločila, da se bo poročila kljub svojim 73-letom s 43-letnim vojvodom Ludvikom Ferdinandom, ki je bratranec bivšega španskega kralja Alfonza XIII. Rodbina de Broglie je bila vsa iz sebe, ko je zvedela za to namero princezinje in »starešina« rodbine je vložil tožbo proti princezinji z zahtevo, naj ji sodišče možitev prepove. Pri razpravi pa se je pokazalo, da se gre bogati rodbini de Broglie predvsem za denar in zastopnik rodbine je izrečno naglašal, kakšno škodo bi trpeli sorodniki princezinje vsled poroke na svojih pričakovanih dedščinah. Sodišče pa je tožbo zavrnilo z utemeljitvijo, da se lahko vsak (vsaka) oženi (omoži), kadar se hoče. To je privatna zadeva vsakogar. Poroka bo baje v kratkem, če se ženin in nevesta še zadnji hip ne premislita. Zahtevajte »Jugoslovana« Ameriški državni tajnik za vnanje zadeve Stimson v Italiji. Na sliki vidimo v avtomobilu (stoječega) državnega tajnika za vnanje zadeve Stimsona, poleg njega pa ameriškega poslanika v Rimu g. Garretta. — Iz Italije bo Stimson odpotoval v Nemčijo. Spiritisti na Češkem V premogovnem revirju okoli Moravske Osts^ave leži tudi mala občina Radvanice. Cela občina je ena sama rudarska naselbina, kakor je tam že navada: hišica se vrsti za hišico, pri vsaki hišici pa je košček zemlje, ki jo rudarji obdelujejo v svojem prostem času. Pogled na celo naselbino pa je zelo enoličen, otožen in dolgočasen. Kljub temu pa uživa ime te občine silen sloves med spiritisti po celi češkoslovaški republiki in pred nekaj dnevi se je zbralo tam na tisoče spiritistov ki so prišli k posvetitvi novega spiritističnega j Doma«. Radvanice so bile že dolgo pred vojno središče spiritističnega pokreta in člani spiritističnega pokreta in člani spiritistične organizacije so imenovali svojo organizacijo s ponosom »bratovščino«. Člani to organizacije so se zbirali v skromnih prostorih, kjer so se borili z uprav verskim fanatizmom za svojo spiritistično idejo. Med vojno in še bolj po vojni pa je zanimanje za spiritizem in za »klicanje duhov« silno nnrastlo in »apostoli« spiritistov trdijo, da živi danes v češki-slovaški republiki nad 300.000 spiritistov, ki se z velikim zanimanjem udeležujejo spiritističnih prireditev. Spiritisti pa se ne shajajo samo zato v svojem domu, »da kličejo duhove« in da »premikajo mize«, ampak so zelo čvrsto organizirani v druge namene. V svojem domu se zbirajo in tam se zamikajo v čisto drug svet. Igrnjo tudi gledališke igre in prirejajo glasbene večere; tudi svoje pevsko društvo imajo in svoje slikarje in risarje. Stene doma so vse poslikane s slikami, ki so jih slikali posamezni spiritisti v svoji »zamaknjenosti« (v »trans-u). Tajnik spiritistične organizacije opisuje program čeških spiritistov tako-le: »O našem delovanju imajo ljudje popolnoma napačno mnenje. Gotovo so stvari na svetu, o katerih naša materialistična doba nič ne ve. Mi pa stojimo na popolnoma znanstvenem stališču in ravno znanost odpira človeku globlje spoznanje o vrednosti in o pomenu človeškega življenja. Resnica je, da drže »bratje« res po bratovsko skupaj. Skupne seje in vzajemna pomoč — to je njihovo geslo. Kar pa je glavno, je to, da spiritisti ne poznajo nobenega narodnostnega sovraštva, ampak hočejo biti na tem svetu samo bratje. Vsak mesec izhaja tudi poseben spiritističen list, kjer poročajo o dogodkih med spiritisti "iz celega sveta, ob koncu leta pa izide vsako leto knjiga o izgledih za bodočnost z raznimi prerokovanji.« Novi spiritistični dom, ki so ga sezidali spiritisti čisto iz svojih sredstev, je lepa in moderna stavba, ki naj ne bo cerkev, ampak društveni* dom«, kjer bodo imeli spiritisti svoja poučna predavanja. Orjaški »Zeppelin« bodočnosti. Neki ameriški inžener je izdelal načrte za gradnjo orjaškega zrakoplova, kjer bi bilo prostora za 500 potnikov. Zrakoplov bi bil nad 300 metrov dolg. Najhitrejši oklopni voz Zedinjenih držav. Ta oklopni voz ima dve strojni puški, vsako na eno stran, in pa top za obrambo proti letalskim napadom. Voz so Izdelali na račun ameriškega vojnega ministrstva. Popotni paberki iz Italije i. Genova, v začetku julija. Trst. V nedeljo 27. junija zjutraj. Pohajam s tržaškim prijateljem po pristanišču, kjer se gospodarska kriza najjače odseva. Med branjevkami prevladuje naš domač jezik, in te prihajajo baš s svojimi tovori na trg. Nezadovoljstvo odseva z lic. v skritem pogovoru še več. Ali domačini obeh narodnosti so se naučili molčanja. Naseljenci iz kraljevine zavzemajo povsod prva mesta, brezposelnost domačinov je velika, kar gotovo tihi odpor domačinov samo jača. Gospodarska depresija, diktat cen, ogromne državne dajatve, pri vsem tem pa sistematično odinontiranje tržaškega pristanišča v korist drugih italijanskih pristanišč vpliva porazno na eksistenčno možnost avtohtonega prebivalstva. Vse to ustvarja atmosfero podzemlja, atmosfero tajnih sil, ki se izraža v dokaj nepremišljenih dejanjih, katerih pa novinarstvo ne sme omenjati. Fašizem prireja stalno in povsod vsemogoče »akcije«, da nudi svojim ljudem bodisi zabave, bodisi ceremonije, ustvarjajoč pri tem neko iz-vestno psihozo — duhovne ventilacije. — Danes prihajajo — vlak za vlakom — fašistični bataljoni v Trst, da obiščejo grobove padlih vojakov in kraška bojišča. Bataljoni korakajo s kolodvora v pristanišče, brez godb, v civilnih oblekah, z parolnimi napisi »Bataljon Cesare Battisti, »Trento«, »Verona«, »Milano«. Možje in fantje, nekateri z ženami. Ponajveč so to mali ljudje, delavci, ki v svoji skupnosti res ne nudijo izraza blagostanja. Tudi ni več onega navdušenja, zastav in godb, ki je prva leta po vojski spremljalo take in slične akcije. Izlet traja nedeljo in ponedeljek, vožnja iz Milana v Trst in nazaj, prenočišče, prehrana, prevoz na kraška bojišča, sploh vse skupaj stane za osebo 55’— lir ali 162'— Din. Trg je primeroma dobro založen, vendar dražji kot v Ljubljani. Češnje stanejo tu od 3'50 pa tudi do 5‘— lir za kg. Paroplovne družbe so svoje vožnje do skrajnosti reducirale, trdi se, da so močno pasivne in bodo polagoma — v kolikor že niso — prešle v Benetke. Sploh se čuti prebivalstvo Julijske krajine močno zapostavljeno in gospodarsko propada. * Približno enako sliko nudijo Benetke. Mesto, ki živi predvsem od tujskega prometa, nudi kljub visoki tujsko-prometni sezoni bolj žalostno sliko. Hoteli so prazni, tujci redki. Vse znižanje cen ne pomaga in za novodošle poset-nike je prava borba. Danes nudi celo Lido že celodnevno preskrbo za 33 do 50 lir. in to v hišah, ki so bile prej izpod 90 lir nepristopne. Krivdo na teh težkih prilikah nosi seveda predvsem strogi policijski režim. Človek, ki potuje za oddih ali luksuz, pa ne trpi povsod špiclja, ampak se hoče svobodno kretati. To kretanjp pa je lahko le prenaglo — neprijetno. Tudi takozvani pridobitni krogi povsem neprikrito označujejo sedanjo krizo kot najstrašnejši pojav, ki ga je kdaj doživljala Italija. Res je, da je svetovna kriza vsesplošen svetovni pojav, res pa je, da je sedanji režim, kateremu do zmage so največ pridonesli veletrgovina, zlasti pa italijanska industrija, to krizo povečal 8 tem, da je ves 6voj državni budžet stavil v službo režima, povečal itak pasivno bilanco z ogromnimi direktnimi izdatki za fašistično milico, istočasno pa ogromno obremenil vse italijanske občne ter industrijo in trgovino z indirektnimi dajatvami za fašiste, ki jih morajo nastavljati avtonomni uradi, pošta, železnica, občine in pa tudi privatno gospodarstvo. Fašizem zmanjšuje brezposelnost z dekreti, katerim se ima vsakdo pokoravati, na drugi strani pa izvršuje ogromna javna dela. ceste, kolodvore etc„ za kar potrebuje seveda ogromnih sredstev. Vse to iz zgolj bojazni, da bi se ljudstvo, ki ima itak malo smisla za ta po-kret — sploh ne odvrnilo od njega. Benetke same pa, ki so bojevale do zadnjega prikrit boj s Trstom v pristaniškem vprašanju, danes zelo trpe vsled neizprosne konkurence svoje posestrime Genove, ki v organizatornem kakor tehničnem oziru daleč nadkriljujejo Benetke. Pristaniška uprava se stalno z velikimi investicijami trudi vzdržati genovško premoč nad ostalimi pristanišči Italije in po možnosti ustvariti močnejšo konkurenco francoskemu Marseillu z ustvaritvijo carine prostih skladišč za južnoevropske države in Rusijo. Benečija čaka torej lepših dni, predvsem pa dosti, dosti tujcev, za kar trenotno še nima iz-gleda. * Med italijanska mesta, ki so progresivno po vojni najbolj napredovala, spada v prvi vrsti Milan. Vlada se mnogo trudi, da bi dala temu mestu vseh mogočih koncesij, v prvi vrsti, da pridobi Milaneže za svojo vprego. Mnogo 69 gradi in mesto v številčnem oziru presega Rim. Baš te dni se je z velikim pompor izvršila otvoritev novega milanskega centralnega kolodvora, stavbe, ki je gotovo v ponos temu lepemu mestu. Novi kolodvor, z desetimi dvojnimi ko-loseki, kolosalno predzgradbo. je danes največji kolodvor Srednje Evrope, in v svoji impozant-nosti prekaša celo dosedanji največji kolodvor Evrope v Lipskem. Na pročelju nosi liktorski znak in napis, da je bil zgrajen v IX. letu fašizma. * Približno isto sliko kot' Benetke nudijo tudi vsa letovišča genoveške Riviere. Kakor sicer ni za ta letovišča julij velika sezona, vendar pa so ta letovišča tako prazna, kakor to domačini dolgo ne pomnijo. Ni denarja, in tudi tujci, ki so radi in redno potovali in posečali ta prekrasna letovišča ostajajo doma in obiskujejo predvsem svoja domača letovišča. Zlasti so odpadli prej redni obiski Angležev, ki so sedaj le redki. Vlada pa organizira veliko akcijo za letovanja svoje šolske mladine. Iz notranjosti kraljevine prihajajo na rivijero velike skupine šolske mladine, ki se porazdeljujejo na posamezne kraje, to za male novce in ob izdatni podpori vlade. To dobroto uživa predvsem fašistična mladinska organizacija »Ballila«, in ta mladina tvori danes prav za prav glavni kader letoviščarjev K problemu naše ljudske povesti Talco čudovito blizu smo sl danes vsi lju (Jje, enaki in podobni, kot da je v nas ena sama misel; en sam velik in silen utrip srca in tam zunaj na cesti življenja se prelijemo vsi v eno samo celoto. In vendar smo vsak zase s svojim življenjem: majhnimi in dobrimi, velikimi in grenkimi rečmi. Vsi glasniki in priče naše dobe, časa in razmer. Čisto tako se je moralo zgoditi; pot bo šla še dalje. Le težko Je zajeti ta silni in veliki utrip srca, vse poti, vsa križpotja in vso problematiko razmerij in odnosov med ljudmi v eno samo resnično podobo. Komaj da v slutnji uzremo ogledalo in V njem podobo naših dni in našega časa. Kot da živimo v času, ki zanj še nismo dozoreli. Drug čez drugega so se razlili tokovi življenja po svetovni vojni; še tiste zadnje skrite in pozabljene vasice so se jele dramiti in grabiti v življenje. Nekaj starega, trhlega in preživelega se je sesulo in umrlo, iz prej spečih in komaj slutenih sil pa so jele rasti nove tvorbe. Tudi naše življenje doma se je razlilo v nove struge, od nas in od drugih skopane in usmerjene. Naravnost in križem so tekle te struge — temu smo dejali po vojni kaos. Nas pa je malo in tudi majhni smo, odgovornost za življenje pa Je silno velika. Včasi pa se radi naslonimo ob to in drugo stvar in v tujo shemo hočemo utesniti naše lastno življenje. Zato pa je človek še danes tako sam s seboj in še zmeraj ni segel z roko v tiste majhne in skrite kamrice našega srca in iz njih prinesel luč in pravo podobo naših dni. Prijatelj je nekje zapisal, »da je dandanes tako žalostno za slovensko pesem in človeka ob nji«. Tudi za slovensko povest je žalostno. Dosti imamo povesti, a v nobeni človek ne najde vsega in čistega ogledala in podobe našega življenja. Samo koščki in drobci življenja so ponekod vidni, resnične podobe pa še nimamo, tiste podobe, ki bi objela vse ljudi in njih življenja ter nam bila verno in živo ogledalo naših dni, našega življenja, nas samih, nas vseh delavca in kmeta, velikega in majhnega meščana, slovenskega človeka. Da, ravno za podobo tistega majhnega slovenskega človeka gre. Saj ga poznate: bajto ima in njivo ob nji in vsak dan hodi v fabriko. še ni dolgo, odkar ga poznamo; naš čas ga je rodil. In danes je ta- kih majhnih ljudi največ. Samo poglejte zjutraj in videli boste, koliko jih pride v mesto, v fabrike, in se zvečer spet vračajo domov. Doma pa je žena in deca in njiva in bajta ob njivi. Pred našim časom so taki majhni ljudje hodili v tujino; dandanes so vsi doma in vsi se pehajo in vsi grabijo za koščkom kruha. Povsod, kamorkoli pogledate, najdete na tisoče teh malih naših ljudi. Zdaj pa vzemite v roke našo ljudsko povest. Pa je res napisana še v čisto prejšnjem stilu in njeni ljudje niso ljudje današnjega časa. Rekel sem že, da se življenje ne da utesniti v shemo, kajti življenje gre svojo pot, sicer gre čez nas in nas prehiti. In v naši ljudski povesti najdeš vasico in vas in učitelja in župnika in velikega kmeta z žametnim telovnikom in debelo srebrno ver rižico in težko uro na njej in vdovo Rošlinko in bajtarja Luko in Valentina, pa še trgovca in dacarja in kramarja. Ne najdeš pa tistega našega majhnega človeka, ki danes predstavlja socijološko osnovo naše družbe, človeka, ki je najštevilnejši, ki je delavec in kmet obenem, ki iz njega raste nova generacija, ki fizično in duhovno pomladuje ves narod. Nič ne vprašujem, kakšno in katero svetovno naziranje bodi v naši ljudski povesti prikazano; samo za podobo in mesto tistega našega majhnega človeka mi gre. Zakaj dobro vem za načelo tega našega majhnega človeka: ohranjati svoj narod in svoj rod in si z ljubeznijo do domače zemlje in delavno roko v fabriki priboriti možnost življenja. Tisto resnično podobo našega slovenskega človeka bi rad nekje videl začrtano in zapisano. In besedo, ki jo ta človek govori, bi rad videl zapisano. Saj je vendar ta naš človek tudi vreden upoštevanja; posredno vrši velik del kulturnega dela in med nami živi svoje majhno življenje in spada v našo živ-ljensko sredo. Naša dolžnost je, da narišemo resnično podobo našega življenja in naših dni, saj gre samo za našo kulturno zgodovino in njeno organsko sliko. Sebe in svoj čas in svoj narod moramo globoko doživeti in soodgovornost na lastni zgradbi nam ne sme biti prazna stvar. O tistem našem majhnem človeku pa bom še kaj zapisal. France GerželJ. brati. Najobširnejše njegovo delo je glasbena drama: Aledjulaško blago. Do danes je priredil v Beogradu že nekaj pestrih samostojnih koncertov in ga je kritika sorazmerno zelo odu-ševljeno sprejela. Zdi se mi, da je Svetomir Nastasijevič danes med vsemi našimi mlajšimi komponisti najbolj izviren in res odločno balkanski. Privlačna je njegova klavirska suita z naslovom:- U dolini Morave (posebej dvoje del iž nje: Porušeni grad in: Leptir (Metulj)). Od ostalih del omenjam še: Plandovanje (četrti del zgoraj omenjene suite) in pa obsežnejši: Gudački kvartet. Svetomir Nastasijevič je v vseh svojih dosedanjih kompozicijah v večjem delu naturalističen in še nedognan umetnik. Talent mu pa *vsi po vrsti priznavajo in mnogo pričakujejo od njega. Zelo verjetno je. da nas bo ta tihi propagator najsubstilnejših tančin narodnega melosa prej ali slej presenečil s svojevrstnim zelo subjektivno zamišljenim, a umetniško vsestransko dognanim delom večjih dimenzij. Take so zelo površno podane fizionomlje treh bratov Nastasijevičev, ki se pa v biti za eno borč: za rasno, izvirno in čisto umetnost. Beograd, 8. julija 1931. Tone Potokar. Tri/e ftfaslasijeviči Imena bratov Nastasijevičev, književnika Momčila, slikarja Zivorada in skladatelja Svl-tomira, zelo pogosto srečujemo v srbskem kulturnem življenju. Vsi trije so še sorazmerno mladi in še niso prišli do svoje ustaljene umetniške linije, vendar so že z dosedaj objavljenimi deli dokazali razumevanje in pravilno poglobitev v umetnost. Morda ne bi bilo odveč, če bi se danes malo dalj zamudil pri njih, posebej še, ker pri nas niso poznani, kolikor zaslužijo. Poizkušal bom registrirati osnovni ton njihovega umetniškega ustvarjanja, ki je čudno soroden pri vseh treh bratih umetnikih. Po mojem tu nimamo samo slučaj telesnega, ampk na drugi strani tudi duhovnega, impulzivno umetniškega sorodstva. Je nekaj v umetnosti vseh treh bratov Nastasijevičev, kar koreni globoko v srbski narodni duši, v pesmi in delitenju njihovega rojstnega kraja, nekaj je čudno iz globokega zajeto in bi lahko primitivno na eni in rasno tipično na drugi strani imenoval. Do danes je to podtalno, rasno karakteristično najostreje podčrtal pisatelj Mom-čilo v novelski knjigi: Iz tamnog vilajeta. Ta knjiga bi lahko veljala kot programatična za umetnost bratov Nastasijevičev. Ne po izjavah in filozofiranju o umetnosti, ker tega v nji ni, ampak po oni notranji lucidni moči in po načinu svojevrstne obdelave čudno zamegljenih dogajanj, ki so manj zunanje svetska in žlv-ljensko vsakdanja ko namenoma v to luč in dih postavljena, prepogosto v nimbus pravljičnosti zavita in dana v nalašč stopnjevani konden-ziranosti podzavestno erotičnega, ki je ena glavnih tipičnosti in osnova ter fiziološko razumljiva karakteristika srbske rase. Da preidem na fiziognomije in dela vseh treh do vrsti. Motnčilo se je močno zasidral v književnosti. On ni visoko produktiven umetnik. Dela sorazmerno malo in počasi. Objavlja le ono, kar se mu zdi vredno in potrebno. Do danes se je produciral v pesmi, noveli in drami. Zanimivo in karakteristično je, da zamisli -vojih del dolgo nosi v sebi, jih študira in popravlja in radi tega pridejo nekatere njegove stvari v javnost šele po letu in več od svojega stvarnega postanka. Tak način dela čisto logično odgovarja njegovi umetnosti. Momčilo Nastasijevič je na mene po notranjem nastrojenju nasprotno svoji dobi ln generaciji idealistično in amaterijalistlčno usmerjen. Celo nekaj preprosto filozofskega in kontemplativnega elementa je v njem. Zato je najdirektnejšl dokaz že zgoraj omenjena njegova novelska zbirka: Iz tamnog vilajeta, ki je izšla leta 1927. in ki jo po vsej pravici štejem med deset boljših del mlade srbske književnosti po svetovnem polomu, a je istočasno najvišji domet Mom-čilove umetnosti. Je že tako, da je pesem, če je preveč ali celo nasilno poglobljena, zelo nedostopna ln z druge strani tudi neprivlačna. Drugače je s prozo. In v nji je Momčilo piavl mojster. Skoraj vse njegove novele po vrsti so nad povprečnostjo, pa naj bo to: Zapis o daro-vima moje rod jake Marije, ali pa: Reč o zlom udesu Marte devojke i momka Denadija; najbolj zamegljeni, a obenem iskreno intimni ciklus: Lagarije po noči (s tremi podnaslovi, ki kažejo izrazito pisateljevo naklonjenost v _ narodno in rasno balkansko: Marijano, Marijano, cvete ubavi! U popove Stojane ruse kose pažu, Ej, zar da umrem kad mi vreme nije!), je specljaliteta v celi srbohrvaški književnosti in me je najbolj presenetil. Tu Je Momčilo dal esenco svojega umetniškega talenta in obsežen kos lastne avtobiografije. Odlikuje se po iskrenosti in simpatični preprostosti. Motivno me je večkrat spomnil Bore Stankoviča. Zadnja leta se poizkuša tudi v drami, ki se je pa embrionalno oblikovala v njem že pred leti. Tako je štlridejansko dramo: Nedozvani, ki je pred nekaj tedni bila vprizorjena na beograjskem odru (ali ne po poklicnih igralcih?), Kulturne vesti Poljska gledališča ne morejo iz krize. Pred kratkim se je v Varšavi vršil kongres ravnateljev poljskih gledališč. Arnold Szyfman, ravnatelj Teatra poljskega, je v svojem otvoritvenem govoru poudarjal, da se vsa poljska gledališča, varšavska in provincijalna nahajajo pred katastrofo, ki je v vzročni zvezi s splošno gospodarsko krizo. Obisk predstav pada na minimum, subvencij nihče več ne plačuje. Zborujoči ravnatelji so bili enodušno mnenja, da je edin izhod — znižanje plač umetniškemu in tehničnemu osobju. Nato so stopili v pogajanja z Zvezo umetnikov poljskih odrov in so tudi dosegli sporazum. Ruske režiserje vabijo v Hollywood. Kakor Je bilo svoj čas neko veliko filmsko podjetje v Hollywoodu povabilo znanega filskega režiserja Eisensteina, naj pride režirat par filmov, tako je pred kratkim prejel podobno, pa baje še ugodnejšo ponudbo Pudovkin, 1« velja za Eisensteinom za največjega tvorca sovjetskega filma. Pudovkin pa je ponudbo energično odklonil, češ, »buržoazne filmske produkcije ne bom podpiral«. skiciral že v letu 1924. V dokončni obliki jo Je objavil lani v cetinjskih Zapiskih, sedaj je pa izšla ponatisnjega v knjigi. Je zelo kratka drama iz na zunaj umetniških krogov, ali s posebno filozofijo in okoljem, ki pa na premijeri (ponavljala se sploh ni) ni uspela in jo je beograjska kritika precej raztrgala. Motiv je dramatičen in bi se dal razviti, ali Momčilo ga ni široko in odrsko obdelal, ampak ga je le nakazal v grobi skici. Prav ko v prvem je mnogo erotično — seksualnega tudi v drugem -pisateljevem dramskem delu; Gosnodar Mladenova kči, ki pa doslej še ni prišla na oder. Omeniti moram še Momčilovo glasbeno dramo: Medjuluško blago, kateri je on dal tekst, njegov brat Svitomir pa muzikalno obdelavo. Slišati je bilo, da bo prišlo do njenega izvajanja v Beogradu. Vendar do danes še ni šla čez deske beograjskega odra. Ono, kar odlikuje in loči Momčila Nastasl-jeviča od ostalih beograjskih ln sploh srbskih književnikov, je njegov originalni jezik in svojevrsten stil. V tem oziru je n. pr. ravno zbirka: Iz tamnog vilajeta za one, ki žele samo zunanjega užitka od literature, neužitna, za one pa, ki ne poznajo dovolj srbskega jezika ln njegovih tančin, naravnost nerazumljiva. Momčilo Nastasijevič ima čisto svoj slovar ln poseben (če bi hotel analogijo, bi lahko dejal pregljevskl) stil. Njegove stavke mora človek študirati, če hoče prodreti v smisel in lepoto njegove proze. Lahko pa rečem, da se trud izplača. Ni to neki fiktiven izumetničen in subjektivno zamišljen jezik? Tako pregnantno in bistro govori srbski kmet, ki ima oster okus za kratkost in logiko. In v tem danes, lahko rečem, med srbskimi pisatelji Momčila Nasta-sijeviča nihče ni dorasel. Danes reprezentativna srbska slikarska razstava ni mogoča brez Živorada Nastasijeviča. Njegova platna so redka, prav ko bratovi literarni produkti, zato pa v detajle izdelana, študirana in stilno svojevrstna. Natančno isto, kar je Momčilo v književnosti, to je Zivorad v slikarstvu. Neproduktivnost ni slabost, ampak je v tem slučaju le znak močne avtokritlč-nosti. V tem, pa deloma tudi v obdelavi, je Zivorad soroden našima bratoma Kraljema. Najraje obdeluje pokrajino. Portret goji manj. Skoraj klasične so postale nekatere njegove slike iz šumadije in Beograda. Samostojno ne razstavlja. Posamezna platna je mogoče videti na pomladanskih in jesenskih razstvah Jugoslovanskih upodabljajočih umetnikov v beograjskem Umetniškem paviljonu. Zivorad Nastasijevič je pripadal beograjski skupini z imenom: Zograf. On je danes poleg Južnosrbl-janca Ličenovskega menda edini med srbskimi slikarji, ki je študiral in dobro pozna tehnično stran fresco-slikarstva. Najlaže dostopna njegova dela v tej smeri so zanimive freske v vhodni veži Umetniškega paviljona na Kalimegdanu. Osnova Zivoradovega slikarstva je linija, v kateri je pravi mojster. Nasprotno pa je barva čisto postranskega pomena in bi jo včasih lahko sploh zavrgel, pa kljub temu dela ne bi trpela. Velik mojster je tudi v razdelitvi prostora Dekorativnih elementov v njegovi umetnosti ni. Pač pa je zelo individualno usmerjen in svoje šole nikoli ne bo imel. Po letih je starejši od Momčila. Tretji in najmlajši med brati Nastasijevičl, Svetomir, deluje na glasbenem polju. Je čudno samostojen in ne priznava nobene šole. Kot skladatelj je čist avtodidakt in skuša empiričnim potom in brez tuje pomoči priti do srčike glasbenega izraza. Hvalevredna je njegova ljubezen do narodnih melodij, ki se z našo civilizacijo naglo izgubljajo. Kot oba brata ima posebno ostro razvit čut za primitivizem. Ker se ni sistematično šolal, je tehnično enostaven in kompliciranejših skladb skoraj nima. Je pa kljub svoji mladosti najproduktivnejši med ne pesmi, 19.30 Vokalni koncert, 20.00 Predavanje, 21.00 Večerni koncert Radio orkestra, 22.00 Novice, 22.20 Plošče, 23.00 Po Evropi. Praga, pondeljek, 13. julija. 11.80 Plošče, 12.30 Plošče, 14.32 Bratislava, 17.20 Plošče, 20.30 Ljudska glasba, 21.00 Kvintet, 21.30 Violinski koncert. Ljubljana, torek. 13. julija. 12.15 Plošče, 12.45 Dnevne vesti, 13.00 Časovna napoved, plošče, vremenska napoved, 13.30 Borzne vesti, 18.30 Salonski kvintet, 19.30 Prof. F. Pengov: Beljakovine, 20.00 Vremenska napoved, 22.00 Časovna napoved, dnevne vesti, šport, vreme, 22.15 Prenos iz Zagreba, 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Zagreb, torek, 14. julija. 12.20 Kuhinja, 12.30 Plesna glasba, 13.30 Novice, 20.15 Poročila, 20.30 Instrumentalni koncert, 21.50 Vokalni koncert, 22.30 Novice in vreme, 22.40 Plesna glasba. Ljubljana, nedelja, 12. julija. 9.00 Kmetsko predavanje, 9.30 Prenos cerkvene glasbe, 10.30 Versko predavanje: pater prior V. Učak, 11.00 Salonski kvintet, 12.00 Čas. napoved in dnevne vesti, 12.15 Plošče, 13.00 Vremenska napoved, 15.30 Prof. F. Pengov: O reji plemenitih kožu-harjev, 16.00 Salonski kvintet, 17.00 Kratz & Neal: Veleturist I. del, veseloigra (Lj. oder), 20.00 Radio koncert pevskega kvarteta »Glasbene Aluticec s predavanje v prosi?vo Davorina Jenka. Predava o Dav. Jenku g. nadsvetnik Skalar. 20.45 Cello koncert g. Bogi Leskovica, pri klavirju g. Marjan Lipovšek, 21.30 Harmonika solo, g. Pristovec, 22.15 Salonski kvintet, 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Zagreb, nedelja, 12. julija. 11.30 Orkestralni koncert, 12.30 Kuhinja, 16.00 Športni prenos, 18. Komorna glasba, 20.15 Poročila, 20.30 Radio orkester, 21.50 Poročila, 22.CK) Lahka glasba. Beograd, nedelja, 12. julija. 9.00 Prenos iz saborne cerkve, 10.30 Poljedelstvo, 11.00 Plošče, 12.80 Opoldanski koncert Radio orkestra, 13.30 Novice, 16.00 Delavska ura, 17.00 Zdravstvo, 17.30 Narodne pesmi, 18.00 Narodne pesmi na dudo, 20.00 Vokalni koncert, 21.00 Komedija, 21.30 Novice 21.50 Večerni koncert, 22.40 Ciganska glasba. Praga, nedelja, 12. julija. 7.00 Koncert, 8.30 Cerkvena glasba (orgle), 10.00 Plošče, 10.30 Bratislava, 12.30 Poljudna glasba, 19.00 Vokalni koncert, 19.30 Igra, 19.55 Poljudna glasba, 21.00 Operne arije, 22.15 Plošče. _ ■ Ljubljana, ponedeljek, 13. julija. 12.lo Plosce, 12.45 Dnevne vesti, 13.00 Čas, plošče, borza, 18.30 Salonski kvintet, 19.30 Dr. Belja: Klima in človek, 20.00 Salonski kvintet, 22.15 Napoved programa za naslednji dan. Zagreb pondeljek. 13. julija. 12.20 Kuhinja, 12.30' Plošče, 13.30 Novice, 20.00 Književna ura, 20.15 Poročila. 20.30 Vokalni koncert, 21.50 Novice in vreme, 22.00 Po tujih postajali. Beograd, pondeljek, 13. julija. 11.30 Plošče, 12.45 Radio orkester, 13.30 Novice, 19.00 Narod- Novosii državne biblioteke v Ljubljani Priobčuje dr. Joža Glonar. (Zvezdica označuje naslove knjig, ki so natisnjene v cirilici.) Ani Webstubl der Zeit. Stuttgart, 1901. II 48.16JV. Bauer W.: EinfUhrung in das Studium der Ge-schichte. Ttibingen, 1928. 48.017. Brockhaus, Der grosse. Leipzig, 1928. II 48.173. Copernicus. An International Journal of Astro-nomy. Dublin, 1880. II 48.099. Decreta authentica sacrae congregationis indul-gentis saerisque reliquiis praepositae. Ratis-bonae, 1883. II 48.177. Geschiclito der osterreichischen Land-und Forst-\virtsehaft und ihrer Industrien 1848—98, Wien. 1899-1901. II 48.105. Griessl A.: Geschiehte des Seckaner Diozesan-priesterhauses. G raz, 1900. 47.949. Jahrbucli des k. k. h.vdrograpliischen Central-Bureaus. Wien,- 1895. III 48.050. Journal de psychologie normale et pathologique. Pariš, 1904. II 48.077. Kosrb W.: Deutsches Literatur-Lexikon. Halle, 1927—30. II 48.154. Kunst. Junge slovenische, Berlin, 1929. 1148.176. List, Gospodarski. V Gorici, 1922. III 48.068. Mann und \Veib. Ilire Beziehungon zu einan- der. Stuttgart, 1908. II 48.168. * Misao. Književno-politički časopis. Beograd, 1919. 48.028. * Premrou M.: Jermenska kolonija u Beogradu. Zemun, 1926. II 48.122. Prudv. Bratislava, 1910. 48.000. * Reinach S.: Apolo, Opšta istorija plastičnih umetnosti. Beograd, 1930. 48.504. Ruge A.: System und Geschichte der Philoso-pliie. Tubingen, 1912. 48.079—2. Sammlung methodischer Handbiicher im Sinila der scliaffenden Arbeit und Kunsterzieliuiig. Prag, 1913. 48.010. Schneider H.: Die Kulturleistungen der Meuscli* heit. Leipzig, 1927. II 48:163. Siegel K.: Methodik des Unterrichts in 8. II 48.074. Vurisco B.: Das Subjekt und die Wirkliclikeit. Tiibingen, 1911. 48.079—1. Volksschulunterrkht, Der, in zeitgemiisser Ge-staltung. Wien, 1912. II 48.161. Wego zur Philosophie. Giittingen, 1911. 47.637. Wendel G.: Ober das Genie. Strassburg. 19091 47.759. Wittenbauer F.: Aufgaben aus der technisclien Mechanik. Berlin. 1914. 48.446. Zora, Mlada. Narodne pripovedne pesmi. Izbral Fr. Bevk. Gorica, 1924. 48.463. Iran Rob: Noči Vedno bom ljubil noči, tiste noči, ki se od bogvekod spuste k tebi, ki se ti privijo prav zaupno k srcu in ti šepečejo sanje vsemirja. To so blage noči, nikdar ne butnejo iznenada vate, ne spačijo se ti, če jim pogledaš v oči. Take' noči imama rad. To so pomladne noči. Ko se ta noč spusti k človeku, odpre prav narahlo duri njegovega srca, sprva plaho, kakor mati, ki gre budit svoje dete, potem pa urno šine v srce, zapre duri za seboj in ostane v njem vso noč. In takrat je človeku dobro. Tako mu je, kakor bi se po dolgih letih vrnil domov, kakor da bi ga mati obiskala v tujini. Takrat je človek sam s seboj in blažene so njegove ure. Vse pozabljene in že zavržene misli mladih let se vračajo druga za drugo, in človek se sam sebi čudi, odkod so se vzele. Pa še druge misli pridejo, take, ki bi se ob belem dnevu ne upale prikazati, take, ki po dnevi niso smele in niso mogle govoriti tvojemu srcu. Vse lepše so zdaj ponoči, vse bolj verjetne se ti zdijo.Podnevi bi se jim smejal: »Neumnost, to so neizpolnjive želje!« Ponoči pa imaš prav prisrčno veselje z njimi: »Kako, da se ne bi moglo izpolniti to? Tisočem se je, pa se meni ne bi?< Te noči so tolažilnice. Kolikokrat sem se zvečer vrnil obupan domov, drugo jutro pa sem šel poln upanja obupu naproti. A te noči so prešle. Daleč so že za menoj, Bog ž njimi! Še sanj mi uiso zapustile. Zdaj so se zagrizle vame druge noči, pred katerimi ves trepetam. To so tiste noči ki ta zagrabijo za prsi in duše. To so rabeljske noči, vedno butnejo vate iznenada, spačijo se ti, 6« jim pogledaš v oči. Teh noči se bojim. To so jesenske noči. Kako nasilne so te noči! Prideš domov z lepo mislijo, ki si jo utrgal bogvekje, ležeš na posteljo, da bi bila samS, pa se zareži vate rabeljska noč s svojimi mislimi. Iztrga ti lastno misel in jo vrže v kot, da bolestno zaječi. Nato pa se izvijd iz mlake spominov najgrše misli in se s svojo gnusobo vržejo vate. Če bi po duevi kaj takega mislil, bi pred največjo vlačugo zardel in nič bi se ne čudil, če bi te na mestu ubili. Zdaj se pa valjaš v njih in nasičuješ z njimi svojo živalsko slo. Tudi te noči so že prešle. Izmučile so me do onemoglosti, toda ubile me niso. So še tretje noči. Tudi teh noči se bojim, a še bolj jih sovražim. To so noči brez misli, brez veselja in žalosti, brez željd in brez groze. To so najhujše noči. Ko ti je duša najbolj žejna, so zate taka noči peščena puščava. Ko bi rad švignil k zvezdam, se poveznejo te noči nate, kakor pokrov črne rakve. Ni kesanja, ni tolažbe. Takrat bi si pognal kroglo v glavo, pa mi ne pride na misel, grozo gnusnih noči bi si želel, če bi lo mogel želeti kaj. Te noči še niso prešle. Pred menoj jih je veB kot za menoj. Sovražim te noči brez sanj in groza me je pred njimi; v njih me čaka smrt, C delu jugoslovanskih žen Posnetek člankov ge. Alojzije Štebijeve, priobčenih v Ženskem Pokrelu. — Konec. L. 1923 se je vršil v Rimu kongres Internacionalne zveze za žensko volilno pravico, ki se ga je prvič udeležila tudi jugoslovanska delegacija. Sad naše udeležbe na tem kongresu je bila ustanovitev Feministične Alijanse v Jugoslaviji, predhodnice sedanje Alijanse Ž. P. Feministična Ali-jansa je bila ustanovljena v Ljubljani leta 1923. Pristopila so razna feministična in tudi strokovna društva, toda nova organizacija se ni mogla pravilno razviti, ker so bila v njej zastopana društva z različno 'tendenco. Zato se je organizacija leta 1926 reformirala in se pretvorila v Alijanso Ženskih Pokretov, katere člani so sami Žen-uki Pokreti. To se je storilo na predlog gospe dr. Mire Vodvarke, predsednice Z. P. v Zagrebu. Upravni odbor Alijanse Ž. P. obstoji iz petih članic, ki se izvolijo na ob-Žnem zboru izmed predsednic Z. P., s čimer Je zajamčena sloga v delu. Od 1. 1926. je mesečnik ^Ženski Pokret« postal glasilo Alijanse Z. P. Okrog Z. P. se zbirajo najzavednejše in najbolj prosvitljene jugoslovanske žene. One stopajo šele v borbo, toda stopajo sigurno in samozavestno, ker so v srečnem •položaju, da sprejmejo že prečiščeni feminizem, ki so ga zgradile žene kulturnih narodov po težkih borbah. V tem pogledu smo mi mnogo na boljem, nego so bile prve feneracije feministk. Nam je dovolj, da pri-igodimo svoje delo, svoje zahteve posebnim razmeram, iz katerih smo izšli in v katerih živimo. Naše žene so zastopane skoro v vseh poklicih; mi uživamo v polni meri uspehe tooxbe, ki so jo vodile feministke velikih narodov za »vobodo šolanja in izbiranja poklica. Odprle so nam vse šole in skoro vsi poklici. Že pred vojno je bilo v Srbiji večje število akademsko izobraženih žen. Male Srbkinje so že I. 1874 zahajale v moške gimnazije: prva je maturirala 1. 1887, ko v ostalih krajih naše države se niti še mislilo ni na srednješolsko izobrazbo žene. Ta prva Srbkinja, gospa Leposava Boško-vič, je dovršila filozofsko fakulteto tedanje Velike šole v Beogradu leta 1891 skupno z g. Ačimovič, katera je dovršila gimnazijo v Rusiji. Zagireb je dobil šele 1892. svojo prvo Veslallte Ako smemo verjeti starim španskim kronikam, ki poročajo o šegah v kraljestvu Inkov, so bile nekatere navade zelo podobne rimljanskim. Tudi južno ameriški oboževalci solnca so imeli vestalke, ki so imele nalogo varovati sveti ogenj, kot predpodobo solnca. Ogenj so prvotno zanetili s srebrnim ogledalom, ob solnčnih žarkih in je moral neprestano goreti. Kakor v Rimu so zapadle vestalke, ki so se spustile v ljubavno razmerje, smrtni kazni, toda glasom poročil, je bila ta kazen še v«e bolj kruta nego pri Rimljanih in se le raztezala tudi na vso moževo družino. Kirivca so sežgali skupno z vestalko. Njegovi starši, njegovi otroci in vsi sorodniki so bili obsojeni na smrt. Celo živino, ki se je nahajala v bližini kraja, kjer se je izvršil zločin, *o zaklali v daritev. Domačija »ločinca je bila uničena do tal, po zemlji so S »tresli soli in celo drevesa so posekali, eki španski kronist poroča, da so za časa Inka Viracocha sežgali štiri vestalke z njihovimi ljubimci vred, za časa Inka Tupac Y«pankii je delilo njihovo usodo celo par Razgled po ženskem svetu Zedinjen« driave Pulitzerjevo nagrado za najboljši aanenikan-•ki roman v 1. 1890. je dobila Miss Ayer Bar-»®s, m najbofljžo amerikansko dramo v istem Idu pa Miss Susan Glaspell. Sekretarka Nacijomalne komisije za ječe in edina žena v lej komisiji za Newyork, M-iss Sli« Jaffray, hoče vpeljali novo obleko za aske jetnike in sicer v svetlih, veselih barvah. Prej so nosile kaznjenke menda po vsem evetu običajne platnene, okorne obleke, ki so hakor vreče. Nove obleke so cenejše in se kaznjenka ne bo čutila v njih tako silno ponižano. Perzija V perzijskem glavnem mestu Teheranu so nedavno temu žene na trgu sežgale simbole svojega suženjstva: plašč in kopreno. Na istem mestu so potem pustile pritrditi v tlak bronasto ploščo z napisom: »Tukaj počiva plašč, mak suženjstva perzijske žene.« Italija V Italiji je bil objavljen zakon o zaščiti žene, po katerem ne sme noben industrijaleo zaposliti žen od 8. meseca nosečnosti do 1. meseca po porodu. Na zahtevo delojemalke jo mora delodajalec po preteku tega časa zopel sprejeti na tlelo. V obratih, kjer je zaposlenih vsaj M) žen med IB. in 50. letom, morajo biti urejeni prostori za doječe matere im za dojenčke. Sovjetska Rusija' Pomanjkanje moških delovnih sil je dalo ljudskemu delovnemu komisarju povod za na-redbo, da se v celo vrsto elektrotehničnih poklicev v tekstilni in parfemski industniji namestijo ženske. V to postavko spada tudi ves pisanniški personal, iizvzeimši najvišjih mest, ve« personal v prodajalnah, razen mesarjev. žensko srednjo šolo, ženski licej, in je s tem prednjačil vsej Avstro-Ogrski monarhiji, ker so na Dunaju imeli tedaj še samo privaten licej in so šele 15 let pozneje dobili državni licej. Najslabše je bilo v pogledu srednješolskega študija za Slovenke, ki so dobile svojo prvo žensko realno gimnazijo šele po osvoboditvi, 1. 1918. Avstrija je najdlje zapirala ženam vrata visokih šol. Zato imamo Slovenke najmanjše število žen z akademsko izobrazbo. Tista, ki je pred vojno dovršila univerzo, je študirala v inozemstvu. * Rimski kongres ni samo dal našim ženam pobudo za usatnovitev Feministične Alijanse, nego jih je tudi privedel v slike z mnogimi osebami mednarodnega feminističnega gibanja. Naša delegacija je stopila posebno v slike z zastopnicami balkanskih narodov ter « Cehoslovakinjami in Poljakinjami. 'Po srečanje je dalo ini-cijativo za ustvaritev Male Antanto Zen. Ta organizacija je dala zelo lep program, čim tesneje sodelovanje na političnem, so-cijalnem in ekonomskem polji balkanskih dežel, Češkoslovaške in Poljske. Bolgarske ženske organizacije niso pristopile k Mali Antanti žen. Prvi kongres M. A. Z. je bil leta 1923. v Bukarešti, naslednji v Beogradu, potem v Atenah, Pra~i in Varšavi. Naša delegacija se je udeležila tudi kongresov Internacij, nalne Alijanse v Parizu in v Berlinu; v Parizu je bila izbrana v upravni odbor ga. Milena Atanackovič in v Berlinu zopet. Naša udeležba na mednarodnih kongresih je za nas zelo važna, še važnejša je pa, da prihajajo odlične osebnosti iz mednarodnega ženskega gibanja k nam. S tem %e ustvarja čvrsta vez preko celega sveta. Letošnji obisk upravnega odbora In ter-nac. Alijanse, njene Komisije za mir in Društvo narodov ter konference za mir v Beogradu je bil najvažnejši dogodek v razvitku našega ženskega gibanja. Njen vtis ni bil učinkovit samo za naše žene, ki so prišle iz vseh krajev naše domovine, marveč za vso našo javnost, ker je bila konferenca za mir dokaz, kako resno jemljejo žene svojo nalogo v mednarodnem političnem življenju. Iz Peruja cesarjevih nečakov. V celem cesarstvu Inkov je bilo 300 deviških svečenic, v glavnem mestu Cuzco samem jih je bilo loO. Peruanske vestalke so izbirali med najlepšimi dekleti. Živele so v prekrasni, bogato opremljeni palači solnčnih devic, kjer so jih matrone vzgajale in učile presti in tkali posebne tkanine za tempelj. Predvsem so jih posvečale v misterije njihove vere. Obiskati sla jih smela samo cesar in cesarica. Cesar je tvoril izjemo in si je smel izbrati med vestalkami najlepše za svoj harem. Religija je cesarju dovoljevala, da je kršil nedotakljivost svetih devic, ker je cesar zastopal božanstvo. V ostalem so bili zakoni, ki so ščitili javno moralo in družinske razmere, v Peruju zelo srtrogi. Vdova z otroci se ni smela več omožiti. Mož, ki je zapeljal dekle, je bil obsojen na smrt ter je bil oproščen te kazni le, ako je dekle poročil. S smrtjo je bila tudi kaznovana vsaka žena, ki se je pregrešila proti materinstvu. Tudi verolom-stvo moža in žene se je kaznovalo s smrtjo. Tiulii vsi natakarji, vratarji, sprevodniki prometnih sredstev, kretniki, pismonoše se bodo rekrutirali jz ženskih vrst. Švica. Znana rumunska ženska voditeljica princesa Cantavuzena je razpisala nagrado 2000 fr. za najboljšo brošuro, ki bi obdelala ukrepe za izboljšanje položaja kmetice. Obe prvi nagradi sta dobili Švicarki, Mme A. Gillahert-Randin v Clos d’Avrilu pri Lausanni in ga. Walkmeister, Platenhof, Graubiinden. ftfecfci Šolska mladina v narodnih nošah Pri zadnjih svečanostih v Zagrebu je nastopila vsa šolska mladina v krasnih narodnih nošah in sicer v zagorski, slavonski, dalmatinski itd. Zagrebški listi so z zadovoljstvom zabeležili ta vse hvale vredni dogodek. Velike važnosti je, da naučimo našo mladino že v zgodnji mladosti ceniti in ljubiti našo narodno umetnost, s čemur bomo dosegli tudi praktično korist: pospeševanje domače industrije. Ne smemo tudi prezreti dejstva, da narodna noša mladino medsebojno izenači: nikake razlike ni med siromašnim in imovitim otrokom, kar je gotovo velike vzgojne važnosti in velikega pomena posebno za mesta. Za potovanje Jasno je, da potrebujemo za potovanje predvsem take obleke, ki se dajo lepo spraviti in se ne mečkaj« in nam s tem ne grenijo prihoda na vsako novo mesto. Ker se je spoznala prednost pletenih im tkanih blagov na tem polju, so se *»čeM izdelovali blagovi, ki se v bi- stvu približujejo vsem modnim lkanijw*oi ter jih včasih celo prekašajo v svoji originalnosti. Za potovalne kostime si izberemo samo mirne barve, raznovrstne jerseye, ki so za športne obleke lahko malo bolj živih barv; dobe se naravnost očarljivi vzorci. Ker se za potovanje ne maramo preoblačiti z »velikimi« popoldanskimi toaletami, je najbolje, da si izberemo obleko iz >jersey-den-telle«, finega, tkanega čipkastega blaga, iz katerega se izdeluje obleke, ki tvorijo ravno sredino med elegantno popoldansko toaleto in obleko športnega tipa, ki jo, seveda, marsikatera senkcijonira za obleko celega dne. Nogavice iz bruseljskih čipk Čeravno se tudi v Ameriki uveljavlja nova moda podaljšanih kril, se Američanke vendar nočejo odreči dragocenim nogavicam. Žene in hčerke ameriških Nabobov se danes ne zadovoljujejo več z nogavicami po 25 dolarjev par, temveč nosijo najraje nogavice iz najlinejših čipk, katere stanejo najmanj po 250 dolarjev par! Te nogavice se izdelujejo v Belgiji, so Čudovite umetnine čipkarske umetnosti; izdelujejo se po raznih fantastičnih vzorcih. Najbolj priljubljeni so vzorci iz lilij. Te vrste nogavic se prodajajo samo po nekaterih trgovinah v Newyorku ter stanejo do 500 dolarjev par. Modni drobiž Trakovi so zopet moderni. V barvi so vedno enaki z obleko, svileni ali tudi iz istega pasu, v sredini ovratnika ali zadaj. Največji uspeh imajo momentalno trakovi dveh različnih barv, ki frfotajo izpod enostavnega okroglega ovratnička. * Na popoldanskih čevljih vidimo sedaj svilene trakove, kateri imajo na kraju male, poslikane lesene krogljice. To je dražestna novost, ki prinaša nekoliko izpremembe v večne zaponke kot okrasek čevljev. * Med fantazijskim nakitom imajo prednost dolge ogrlice, ki tvorijo obenem nakit obleke, ker se izberejo vedno v harmoniji z obleko. Ogrlice morajo biti precej dolge, niso več zvezane z veliko pentljo, kakor lansko leto, marveč imajo enostavno zapiralo. Biseri in krogijice teh ogrlic bo zelo veliki. * »Lakirana« moda. Vsaka sezona nam prinese nekaj, kar si momentalno ozvojuje splošno oblast. Trenutno gospoduje — lakirano povoščeno platno. Lakiran trak na klobuku, lakirano platno za torbico, lakiran pas pri obleki in plaftču in beli alti barvani zastori iz povoščenega platna doma v ©blačilnici in v kopalnici. Scsjpcdinj&lvo Elektrificirani dom V britanski Zenski elektrioitetski zvezi izvajajo članice z velikim uspehom dvojno nalogo gospodinj in pionirk za nov ženski poklic, namreč za elektroinženerke. Zveza je imela pred kratkim svojo drugo mednarodno konferenco v Gla&gowu. Ravno Glasgovv je storil že zelo veliko, da izrabi vse možnosti in ugodnosti elektricitete v prilog čim večjemu številu svojih prebivalcev. Mestni načelnik je v svojem nagovor poudarjal, da ni več daleč dan, ko bo v vsakem glasgovvškem gospodinjstvu elektrika nadomestila premog, s čimer bo tudi rešeno vprašanje dima, ki je zdravju meščanov tako škodljiv. Lady Moir, predsednica Zveze, je izrekla željo, da bi škotske šolske oblasti čim prej uresničile svojo namero ter naj bi učnemu načrtu za ljudskošolsko učiteljstvo priključile še osnovni pouk o elektriciteti. Na konferenci so govorili delegati iz Danske, Švedske in Francije. Od 38.000 francoskih občin jih ima že 26.000 električno strujo za uporabo v gospodinjstvu. V Kopenhagenu ima 92% stanovanj zvezo z električno centralo. Amerikanska tekma Amerikanske gospodinje so bile povabljene k tekmi za pogrinjanje postelj. Miss Blanolie Scott je odnesla prvo nagrado s tem, da je uredila posteljo v treh minutah in petih sek. Kako osvežimo ovelo zelenjavo Ovenelo špinačo, salato, zelje, zelenjavo za juho osvežimo na ta način, da namočimo za kakih 15 min. v mlačni vodi, nato pa pustimo, da #e moči kakih 20 min. v mrzli vodi, nakar postane zelenjava zopel sveža. Da nam jed ne prekipi Brez skrbi lahko pustimo lonec na št tilniku ,ako »mo prej namazale gorenji rob t.m-komerno z mastjo. Vsebina lonca se dvigne samo do mastnega roba, preko ne gre. Čebula je zdrava Znano je, da je čebula zelo zdrava, toda največkrat se napačno pripravlja. Ako čebulo preveč pečemo ali cvremo, ji odvzamemo njene najboljše Bnovi. Pravilno je, ako čebulo na masti samo zarumenimo, potem ji dodamo malo vode, da se počasi duši. Vsled vode postane čebula temnejša. Krompir kot čistilno sredstvo Krompir se da uporabiti v gospodinjstvu tudi kot izvrstno sredstvo za čiščenje raznih predmetov. Odpadke in olupke surovega krompirja zrežemo na koščke ter jih denemo v vodo, s katero peremo kozarce steklenice ter drugo stekleno posodo, ki postane na ta način prav čista. Na ta način očistimo tudi pločevinasto poeodo in kuhinjsko orodje. Z razrezanim krompirjem lahko tudi očistimo nože in vilice. Tudi volneno oblek, vezenine itd. lahko ope- remo s krompirjem. Čist, neolupljen krompir nastrgamo, nastrgano maso damo v mlarno vodo, v kateri potem operemo brez mila imenovane predmete, nakar jih oplaknemo v čisti vodi, kateri smo dodali malo kisa. Neuporabne pletenine Neuporabnih pletenin ne zavržemo, ker je volna še vedno uporabna. Poderemo previdno pletenino, namotamo volno na deščico ter jo vtaknemo nato v toplo vodo, dokler se popolnoma namoči. Ko ee volna posuši, je zopet lepa in sveža ter se lahko ponovno porabi. Haznc Akademija pisateljic Nedavno je v Parizu ustanovila pisateljica Marie de Wailly neko »akademijo«, žensko društvo, ki si je nadelo nalogo v Franciji, kakor tudi v inozemstvu živeče talentirane pisateljice spoznati in opozoriti nanje ter obnoviti literaturo za mlada dekleta, katera se od 19. veka dalje ni več razvijala, čeravno se današnja mladina po svoji neodvisnosti, svoji povsem drugačni vzgoji zelo razlikuje od prejšnje generacije. Mme de Wailly, avtorica mnogih v Franciji zelo čitanih romanov, je izjavila, da bi želela, da bi mladinski romani vendar enkrat nehali opisovati samo mlada, siromašna dekleta, ki srečajo milijonarja, kateri jih neizbežno v zadnjem odstavku poroči. Ne zahteva, da bi se dajali mladini strogo samo naturalistični romani, brez izjeme, kot duševna hrana, toda želela bi manj konvencionalnih povesti, kakor so tiste, ki se navadno nudijo mladini. Zato je ustanovila v Parizu nagrado za roman, ki se da lahko v vsake roke, ki se pa po svoji literarni vrednosti in resničnosti razlikuje od drugih. Ne mara navdušenih začetnic, ker se literarni poklic zdi že dovolj prenapolnjen in bi ne bilo nič hvalevrednega pritegovati še novih začetnic, katere bi žele večinoma samo bridko razočaranje. »Akademija« bi želela odlikovati talentirane pisateljice, ki še niso toliko znane, kolikor bj zaslužile, ter tudi opozoriti nanje v inozemstvu. Momentalno je Francija zastopana v inozemstvu po pisateljih, ki niso vedno priporočljivi, kateri so se pa znali uveljaviti potom reklame. Tuje članice, ki se priključijo tej grupi, imajo nalogo opozoriti v svoji domovini na pisateljice, ki jih »Akademija« označi kot dobre in pomembne. Predsednica te zveze je Mme Denise Leblond-Zola. Zveza ima 16 aktivnih članic ter bo imenovala nove le, ko se katero mesto izprazni. Mme \Vailly pravi, da živi sama od svojega peresa in ve, kaj to znači za ženo. Zeli, da bi se njene koleginje okoristile z njenimi izkušnjami; tako bodo n. pr. lahko izvedele, kakšna dela pridejo v pošlev za kak list, kako kateri list plačuje svoje so trud ni k e, kakšna dela izdaja kaka založba, kakšne pogoje stavi itd., tako da se pisateljicam prihrani nepotrebno pisarjenje in pota. Odločila se je za ustanovitev ženskega društva, ker moška literarna društva sicer sprejemajo tudi ženske, katere ob sl rani teh gospodov igrajo samo vlogo, ubožnih sorodnikov, ki se samo trpč. Francoski tisk je sprejel novo društvo z vso eimipatijo. Zapuščina Ane Pavlove Zapuščina slavne, pred kratkim umrle ro»ke plesalke Ane Pavlove je končno urejena. Odlična umetnica je zapustila v Ameriki in v Evropi premoženje, ki znaša okrog 2 mil. nemških mark, t. j. okrog 26 milijonov dinarjev. Revijska zvezda — častni doktor Mistinguette, slavno pariško revijsko zvezdo je odlikovala univerza v Dijonu z naslovom častnega doktorja. Mistinguette je danes 64 let stara, pa še ne misli zapustiti odra. Nova kraljica iz Sabe Kakor znano, se izdajajo Člani abesinske kraljeve hiže za neposredne potomce kralja Salomona in kraljice iz Sabe s tem, da identificirajo v starem testamentu omenjeno arabsko kraljestvo Saba z Etijopijo, današnjo Abc-sinijo. Kraljica iz Sabe je baje po vrnitvi s svojega slavnega potovanja v Jeruzalem, ki je dala snov marsikateri orijentalskd bajki, rodila sina, ki mu je bil baje oče sam kralj Salomon. In od tu se baje pričenja nepretrgani rodovnik sedanje abesinske vladarske dinastije. Kakor poročajo, se je sedaj posrečilo neki poljski Židinji, Raheli Mayer, zasesti prestol kraljice iz Sabe. Rahela ima za seboj zelo burno življenje. Po vojni je tavala po svetu z ostanki Wranglove armade, kjer je svojčas služil njen mož kot stotnik. Ločila se je od moža, nastopala na raznih evropejskih odrih ter končno dospela nekega dne v abesinsko prestolico, kjer si je takoj podjarmila vladarjevo srce. Nedavno je doživela nepričakovano srečo, da jo je Salomonov naslednik po vseh pravilih poročil. Originalne določbe V državi Masacbusetts ne smejo žene nositi obleke brez rokavov niti v najhujšem poletju. V Bulfalu je prepovedano kvartali v nedeljah. V Coneotitutu ne smela sedeti po klopeh v javnih parkih in alejah ženska in moški skupaj ako nimata pri sebi poročnega lista. Toda ne le v Ameriki imajo take čudne določbe. Na Kitajskem so pred kratkim prepovedali pra*no-vali rojstni dan. Narodna vlada utemeljuje ta ukrep s tem, da je treba vsestransko Slediti. Šele od 60. leta naprej »mejo Kitajci praznovali svoj rojstni dan. Danilo Gorinšek: Mlada pesem Pojde fantič v zalo jutro, solnce vabi ga iz dalj, poje, vriska na vse grlo, bolj bogat je ko V3ak kralj. Pojte ž njim vsi, ki ste rnladi) Jutro v srcih naj žari; vsikdar le iz vedrih juter dan najlepši zablesti... Pesmi o kraljeviču Marku Prevaja Radi voj Rehar KRALJEVIČ MARKO UKINE SVAT-BARINO (Dalje) »Gospodar naš slavni prekomorec, čuden jezdek jezdi k nam po polju na prečudnem lisastem konjiču; goni naglo ga ko strelo živo, da gore mu iskre pod kopiti, moder plamen iz nozdrvi sika, prav gotovo nas napasti hoče.« Odgovarja temni Arabčanec: - »Deca moja, zvesti vi vojščaki, le kako bi nas napasti mogel? Najbrže si deklico je našel, pa nam nosi davek svatbarinski; žal mu je za svetle srebrnike in zato ga grenka jeza tare. Pojdite le pred dvoriščna vrata in junaka sprejmite prijazno ter pred njim se vdano priklonite, konja lisca v hleve odvedite, odvzemite bridko mu orožje, privedite v moj ga šotor beli! Nočem davka, glavo mu odsekam in mu vzamem lisastega konja.< Zapode se temni Arabčani, da za uzde Šarca bi prijeli, a ko sluge razpoznajo Marka, nihče k njemu bližje si ne upa, vsi zbežijo v poglavarjev šotor, skrijejo za pleča se njegova, vse od sebe vržejo orožje, da junaka razjezili ne bi... Sam prijezdi v taborišče Marko, pred šotorom uren s konja stopi in poreče lisastemu Šarcu: »Izprehajaj sam se po dvorišču, jaz grem v goste k črnemu Arabcu; ti lepo pred vrata se postavi, da zamoreš v sili mi pomoči!« Pa gre Marko v šotor poglavarjev, kjer Arabec hladno vino pije — strežeta mu deklica in svaša — dobro srečo vošči mu prijazno: »Dobro srečo, gospodar predragi!« Vinko Bitem:; Pravljica o kresni noči V davnih časih ljudje niso poznali toliko '■lobe in zavisti kakor dandanes, zato so se tudi boljše razumeli med seboj. Na kresni večer so celo živali dobile dar govora in srečen je bil tisti, ki je razumel, njih govorico, kajti mnogokrat je pri tem izvedel skrivnost o svoji sreči in bogastvu. V tistih časih je živel Blažonov Cene. Na kresen večer so vaški otroci zažgali koncem vasi velik kres. Tudi Blažonov Cene je bil Prišel z njimi, toda ni bil vesel in razposajen kakor njegovi tovariši, ki 80 se podili po travniku in skakali čez ogenj, nego je sedel zamišljen na deblu posekanega drevesa, mrko zroč v orasketajoč ogenj. »Cene, zdaj si ti na vrstil« so kričali otroci. »Alo, skoči čez ogenj I« »Pustite me, ne ljubi se mi!< In Cene se je dvignil in odšel preko travnika proti samotni goščavi, ki se je razprostirala sredi polja. Med zvezdami na nebu se je vozil mesec, murni ®o čirikali za mejo, vse ozračje je duhtelo po čudovitih rožah. »Saj strah me ni,< je pomislil Cene, ko se je Približal goščavi. In se je spomnil na pripovedovanje svoje babice, ki mu je bila pravila 0 čudežni kresni noči. Kdorkoli nosi ta večer Praprotove liste pri sebi, sliši pogovor živali, bivali pa vedo marsikaj, kar ostane človeku na vekom ej prikrito. Cene se je oziral naokoli. Visoko resje, ru-nienkasto bele kresnice in praprot so prepre-gale tla med drevesi. Cene je utrgal praprotov list in si ga položil pod srajco. Mahoma je zagledal na košati bukvi četvero žarečih oči, ki-so ga zvedavo ogledovale. Ceue se je sprva Prestrašil, hotel je že zbeJati nazaj, toda neka 0 Odgovarja sladko mu Arabec: »Zdrav popotnik, vitez moj neznani!« Stopi bližje in uapij se vina ter povej mi, kaj te k meni nosi?£ Pa mu reče Marko iz Prilepa: »Nimam časa s tabo piti vina, a privedli posli so me dobri, da me nikdar boljši ne bi mogli; našel lepo mlado sem nevesto, pustil s^ate na široki cesti in prinesel davek svatbarinski, da ti plačam in da se oženim, da me s četo svojo ne napadeš. Vedel rad bi, koliko naj plačam?« Odgovarja brž Arabec Marku? »Kaj vprašuješ, ko ti je že znano: kdor moži se — trideset zlatnikov, kdor se ženi — trideset in štiri Zale pa, ki si junak neustrašen, tudi sto bi jih preveč ne bilo!« Seže Marko z roko v žepe svoje, pred Arabca tri zlatnike vrže: »To, glej vse je, kar sedaj premorem, ali ako čakati bi hotel, da se vrnem z mlado ženo svojo ter z darovi, z balo vso veliko, vse rad tebi, dragi bi poklonil. Tebi bala, meni žena mlada!« Krikne črnec kakor besna kača: »Jaz nikdar na up pravic ne dajem! Plačaš ne — in norce z mano briješ?« Pa pograbi težko topuzino ter udari kraljeviča Marka; mahne trikrat, štirikrat zamahne — smeje se mu Marko iz Prilepa: »Oj junak moj, temni moj Arabec, se li šališ ali resno misliš?« Gustav Strniša: Črešnje Na vrtu gospoda Filipa so rastle krasne čre-šnje. Sad je bil lepo rdeč iu okusen. Vsak, kdor je črešnje pokusil, je rekel, da tako dobrih še ni nikoli jedel. Filipove črešnje je pa malokdo dobil med zobe. On sicer ni bil skop, toda za nikogar ni maral. Vedno je sameval v svoji hišici. Nekdaj je bil mož drugačen. Bil je vesel in zadovoljen. Vsakemu je rad postregel in mu podaril pest črešenj. V njegovi hiši je vladala radost. Njegova dobra in mila ženica je pevala okoli. Na vrtu je pa skakljala njegova prijazna edinka Milica. Pa je prišla mimo hiše smrt. Ujezilo jo je, ko je videla veselje, ki vlada pri Filipovih. Stegnila je svojo dolgo koso. Njena koščena roka je segla prav v sobo prvega nadstropja, kjer je pela gospa lepo pesem in igrala na klavir. Zagledala je smrtno koso. Tako se je prestrašila, da se je takoj mrtva zgrudila. Zadel jo je mrtvoud. Zlobna smrt je s Filipovo gospo vzela tudi vse veselje s seboj, ki je doslej vladalo v hiši. Odslej je bil gospod Filip zelo žalosten. Le samo hčerka ga je še včasi razvedrila. Smrt pa ni pozabila Filipove hiše. Ko je šla spet mimo, se je zarežala. Nisi upala kar hipoma pokositi mladega življenja drobne Milice. Preveč mladostne sile je videla v nji. Zato je poklicala sesetro bolezen, da ji je pomogala. Ko se je deklica igrala na vrtu, je spehana sela na travo. Tedaj je pristopila bolezen. Šepnila ji je, naj izpije kozarec mrzle vode. De- tajna sila ga je zadržala, da je obstal. Na bukvi sta sedeli dve sovi. »Uhu-hu,< je zavpila ena, »Kresna noč je tu. Kje pa letos cveto zakladi?« In druga je prav tako zategnjeno odgovorila: »Uhu-liu, ne vem, botra, kje. Tam pod starim gabrom, ob volčjem studencu leži srna, ta, bo bržkone vedela.« — »Mislite, botra? Zletim in jo povprašam. Uhu-hu!« In sova je odletela z drevesa v notranjost goščave. Ceue ni mogel verjeti sovjim ušesom, kar je bil slišal. Nepremično je stal ob debeli smreki in strmel na drevo. Ko pa se jo premaknil, je počilo suho dračje pod njegovimi nogami. Sova, ki je sedela na bukovi veji, je po šumu preplašena odletela za svojo tovarišico. »Oh, kakšna škoda.« je izpregovoril sam pri sebi Cene. »Počakal bi bil, da bi se prva sova vrnila in bi bil gotovo izvedel skrivnost o zakladu. Zdaj ne bo nič.« Spomnil se je na revšči- klica je ni videla. Le njeno željo je razumela. Že je hitela k vodnjaku in se vroča napila mrzle vode .Še isti dan je zbolela. Čez teden dni je bila že mrliček. Ubogi gospod Filip je bil zdaj popolnoma obupan. Zaprl se je v svojo sobo. Za nikogar se ni več brigal. Samo stara služkinja Mreta je še smela k njemu. Po prstih je hodila starica po hiši, prav ko bi se bala, da bi ne pregnala žalosti, ki je bila zdaj tod. Pa so pričele zoreti črešnje. Gospod Filip jih je rad imel. Spet je šel enkrat na svoj vrt. Njegova hiša je stala osamljena, streljaj od-mesta. Ko je zdaj hodil po vrtu, se je zagledal v svoje zoreče črešnje. Tedaj je prišla po cesti mimo hiše mlada, lepa gospodična učiteljica z otroci. Vračali so se z izleta. Vsi so bili zelo trudni. Na poti so zašli. Zdaj so komaj premikali noge in se v vročini počasi vračali v mesto. Ko jih je gospod Filip zagledal, so se mu zasmili. Dospeli so do njegovega vrta. Za vrtom je rasla mogočna lipa. Okoli nje je poganjala gosta trava. »Otroci, kar semkaj v travo! Vsi smo trudni in žejni. Toda vode še ne smemo piti! Ohladimo se! Potem pa prosimo kar v tejle hiši za malo vode!« je rekla gospodična. Že so vsi sedeli okoli nje. Gospod Filip jo je poslušal. »Kako dobra in skrbna jel« si je priznal. Spomnil se je, da bi bila njegova hčerka rešena, če bi bila pri nji taka varuhinja. Ko mu je umrla žena, bi moral za Milico preskrbeti nekoga, da bi jo varovati Zdaj si je Filip očital, da je on sam kriv njene smrti, ker ji ni poiskal nekoga, ki bi pazil nanjo,, saj je on — oče bogat človek. Nekaj je Filipa kar sililo k vrtni ograji. Gospodična učiteljica je otrokom pripovedovala pravljico o zlati črešnji. Svetnika Peter in Pavel sta jo darovala skromni kmetici, ker jima je dovolila, da sta obrala njeno edino čre-šnjevo drevo in si potolažila žejo. Gospod Filip je poslušal dobro učiteljico. Mahoma se mu je obraz razjasnil. Povabil jo je: »Pridite vendar na moj vrt! Zdi se mi da ste žejni. Pri meni je dovolj črešenj. Pokrepčajte se z njimi vi in deca!« Gospodična in otroci so se razveselili. 2e so bili na vrtu, kjer so se nazobali sladkega sadu. Učiteljica je bila zelo vesela, ko je videla, kako srečni so otroci. Zahvalila se je gospodu Filipu in se tudi sama nasitila. »Katera deklica je najbolj pridua?« je vprašal Filip. no v domači koči, na svojo bolehno mater. Očeta mu je požrl rudnik, za vse je morala skrbeti mati. Kakšno veselje, če bi prinesel domov zaklad in bi ji mogel pomagati! Potem pa bi mu več ne oponašali nekateri objestni sošolci njegove revščine. Iz te zamišljenosti ga je zdajci predramil rezek klic. »Desno, desno!« mu je završalo pred ušesi. Bil je netopir, ki je bliskovito švignil mimo Cenca in ravna tako hitro spet utonil v noč. Vsepovsodi po zraku so migljale svetle lučke, kresnice. »Desno?« To pomeni, uaj zavi-, jem v goščavi na desno. In Cene se ni prav nič obotavljal. Brez bojazni je krenil na desno, proti notranjosti goščave. »Saj imam praprotove liste pri sebi, Kaj bi se bal,« si je dejal poguma desetletni Cene. Kresnice-lučke so mu kazale pot. Ko je tako nekaj časa hodil med drevjem, je mahoma zagledal pred seboj odprt prostor. Na sredi je stal orjaški gaber, njegove veje so se raztegale daleč naokrog. Spodaj ob deblu pa je žuborel bister studenček. Ob njem je ležala vitka srna, s pohlevnim pogledom motreč okolico. Ves prostor so razsvetljevale kresnice s svojimi lučkami. Blažonov Cene je ves zadivljen obslal. »Zdaj bom pa,menda le zvedel, kje so skriti zakladi, si je zašepetal in se stisnil med grmovje. Sovi sta čepeli na veji orjaškega gabra »Uhu-hu,« se je oglasila prva. »Strina srnica, kje pa so letos kresni zakladi?« Srna se je ozrla na drevo in odgovorila: »Tukaj oh studencu je votlina, v njej leži vreča, polna samega čistega zlata. Ljudje ne vedo zanj! O, ko bi vedeli, bi se takoj polakomnili bogastva. Kraljica Noč, ki slavi nocoj svoj god, tni je naročila, naj čuvaiu ob zakladu. Pravkar jo pričakujem.« Učiteljica mu je pokazala drobno, ljubko deklico Francko, ki je bila zelo podobua njegovi umrli Milici. Takoj je vprašal, čigava je. Zvedel je, da je sirota. Naložil ji je košarico črešenj. Prosil je gospodično, uaj se z njo čez nekaj dni oglasi pri njem. Res sta prišli. In tedaj je samotarski gospod Filip spet oživel. Bil je vesel, kakor že zdavnaj ne. Siroto Francko je pohčeriL Dobro gospodično učiteljico je pa vprašal, če hoče postati krušna mamica male sirote. In gospodična je bila zadovoljna. Danes je srečna žena gospoda Filipa. Po njegovih sobah prepeva in izganja žalost, ki je tako dolgo bila v njih. Na vrtu pa skače in se igra mala Francka. Danilo Gorinšek: Majda Maj5kena je naša Majda, še ne hodi sama; rada &la bi že na »prehod^ pa jo peilje mama. Da bo taka kot velika, Sepico ji kupi, kupi jabolk, pomarančo — kupi jabolko, pomarančo — pa jo kar olupi. Vgrisnila bi mala Majda, pa nič zobkov nima in zato — kaj hočemo — žalostno le kima. Solnce sije, naša Majda se v prainenčlcik greje, mama ji poljubček dahue —• Majda spet se smeje ... Uganka Črn sem možic, urnih sem nožič, če me po bezaš — hitro me spoznaš.., Rešitev prejšnje uganke: gnezdo. — Pravilne rešitve smo tokrat prejeli samo tri. Nagrado dobi Vilko Belčnik, učenec osnovne šole v Trbovljah. Rešitve današnje uganke bo sprejemalo uredništvo »Mladega Jugoslovana« v Mariboru, Aleksandrova Cesta 24, do srede, dne 15. t. m. opoldne. »Uhu-hii; čigav pa bo zaklad?« je dalje spraševala radovedni sova. »Tega pa ne vem. Težko, da bi se našel človek, ki bi bil vreden tega bogastva.« — Cene bi bil kmalu od veselja zavriskal. Premagal se je in prisluškoval dalje živalskemu pogovoru. Naenkrat je zagledal Cene krasno bitje, ki se je spuščalo iznad dreves na tla. Bila je kraljica Noč. Ogrnjena je bila s temnomodrim plaščem, pretkanim s samimi zlatimi zvezdami. Sovi sla ji prihiteli naproti, srna se je spoštljivo dvignila z ležišča. »Pozdravljene, moje zveste prijateljice,« je izpregovorila kraljica Noč. »Zelo sem srečna, da se je nocoj, na praznik mojega godu našel nekdo, ki mu bom mogla podariti naš zaklad. Je to ubog marljiv dečko iz bližnje vasi. Poglejte, tam med grmovjem opreza, pričakujoč najbrže mojega povelja.« Cene je od začudenja kar odrevenel. Kako more kraljica Noč vedeti za njegovo prisotnost?! »Pridi bližje, prijatelj,« se je prijazno nasmehnila Centru in dvignila roko. Kaj je hotel Cene? Preril se je skozi grmovje in se z veliko spoštljivostjo približal kraljici noči. »Jaz sem vsepovsodi, zato vem In vidim vse. Ti si marljiv in pogumen otrok, ljubiš svojo mamico, zato vzemi od mene to darilo v spomin na moj letošnji god.« In kraljica Noč je pri tem pokazala z roko kraj sebe ob studencu. Cene je ves srečen poljubil kraljici roko, potem pa je pričel ob studencu grebsti jn je grebel toliko časa, da se je — čudo božje — do kopal do vreče s samim suhom zlatom. Z leti je postal Cene bogat in ugleden graščak. Na tistem kraju kjer je stala Blažonova koča, se je dvignil visok, mogočen grad. Še dandanes se vidijo njegove razvaline. Na kresni večer pa se oglaša s začrnclega zidovja sova > svojim zateglim skovikanjem. Službene objave Razglasi kraljevske banske uprave Vi. No. 45/26. Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini o Skupin* tiluznih bolezni. Celje «,(*»•» Cabar Kranj .»•>•»• Konjice » • < • a . Kr&ko • • i • « f * Litija . . Ljubljana (mesto). . . Maribor (mesto) , , . Murska Sobota . , , , Novo mesto . . , . . Radovljica Slovenjgradeo ... 1 2 8 1 1 1 1 1 4 1 1 1 1 1 1 — 1 2 8 1 1 1 1 1 1 1 1 S Skupaj 15 4 2 — 17 Griža. — Drsenteria. Kranj ....... - 1 - - 1 Skupaj - 1 - 1 Skrlafinka. — Scarlatina. Brežice ...... Celje » Kamnik Kranj Kočevje Konjice Litija *•«.#•' Logateo Ljubljana (srez) . . . Ljubljana {mpstol , . Maribor desni breg . . Murska Sobota.... Ptuj . Ptuj (mesto) Radovljica . . • • - 2 1 6 2 1 8 2 1 10 1 1 6 1 14 1 1 2 1 1 19 1 1 1 1 1 8 1 A 8 1 3 2 2 1 8 1 2 4 88 Skupaj 49 25 1 69 Ošpice. — MorbilU. Brežice Celje (mesto) . • . . Dolnja Lendava , • . Kočevje '. y • • » ♦ Krško . ..•••• Ljutomer Murska Sobota.... 6 8 9 8 6 6 1 6 60 3 ."i 6 7 — « 6 8 8 60 2 Skupaj 81 69 21 - 79 Davica. — Diphteria et Group. Brežice Celje ....«». Dolnja Lendava . . » Kamnik ...<•• Kranj Kočevje Krško ... * * » Ljubljana (srez) . • • Ljubljana (mesto) . . Ljutomer . . ... Maribor desni breg . . Maribor leti breg . . . Maribor (mesto) . . . Murska Sobota . . > . Novo mesto . . > . . Prevalje Radovljica .... Slovenjgradeo .... dmarje pri JelSab . . 2 2 1 1 2 1 3 2 8 2 1 9 1 2 1 1 2 8 2 2 1 & 1 1 1 4 4 1 3 1 1 1 1 2 1 1 1 6 1 8 8 1 3 1 7 8 8 1 12 4 ’ 8 1 1 t 1 Skupaj 89 25 14 1 49 Nalezljivo vnetje možganov. — Meningitis cerebrospinalis epideinica. Kamnik Ljubljana (mesto). . . Novo mesto 2 1 1 1 — 2 1 Skupaj 3 1 1 — 3 Dušljiri kašelj. — Pertussis. Ljutomer ...... 2 8 - - 10 Skupaj . 2 8 - 10 gen. — Brjrsipelat. Celje .... g i . Celje (mesto) . , , , Dolnja Lendava , . . Kranj . Ljubljana (mesto) . . Maribor desni breg . . Maribor (mesto) . , . Prevalje ....», Ptuj ■ • Slovenjgradeo .... Šmarje pri Jelšah . . . 2 1 1 1 1 2 1 3 1 1 1 1 1 1 1 2 1 1 1 1 t — 1 1 1 1 1‘ 1 1 8 Skupa) 12 6 8 — 10 Krčevita odrevenelost. — Tetanus. Brežice ...... Kranj Ljutomer. . . . . . Murska Sobota 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 9kupaj 3 2 1 1 8 Otročniška vročica. — Sepsi« puerpe-ralis. Prevalje 1 1- t" |- 1 Skupaj 1 1 . 1 Ljubljana, tla® 9. julija 1931. Kraljevska banska oprava Dravske banovine v Ljubljani. K. V. Ni). 3376/5. fiu 12 3—2 Razglas o licitaciji Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za grad a jo novega mostu preko Krke v Žužemberku I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 14. avgusta 1981. ob »najetih v sobi št. 17. tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri odseku 1. tehničnega oddelka. Poni.uoe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki maša 862.671-50 Din. Podrobnosti razpisa so razvidne te razglasa o licitaciji v »Službenih novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 6. julija 1981. Razglasi sodišč in sodnih oblastev U 7/31-5. 1928 V imenu Njeg. Vel. kralja! Ermenc Marija, trgovka s klobuki v Ljubnem, je kriva, da je dne 3. maja 1931 v Solčavi na stojnici prodajala klobuke, torej življenske potrebščine, ne da bi imela cene teh predmetov sumarno ali podrobno tako označene, da bi jih lahko vsakdo razločno videl. Zakrivila je prekršek po čl. 6. zakona o pobijanju draginje življensklh potrebščin in je bila obsojena po § 8. cit. zakona v »vezi s čl. 6. na eden dan zapora in 50 Din denarne kazni Okrajno sodišče v Gornjemgradu, odd. II., dne 5- julija 1931. * C 809/31-1 1940 Oklic Majcen fitelan, posestnik v Melincih, ki ga zastopa dif. Černe Ferdo, odv. v Dolnji] Lendavi, je vložil zoper Zver joeiipa, pos.; v Lipi, tožbo zaradi '1.954 Din « prip. 1 ■ i! Ustna sporna razprava se določa na 26. avgusta 1931 ob devetih pri podpisanem sodišču v sobi štev. 21. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se ji postavlja za skrbnika dr. Pikuš Janko, odv. v Dolnji Lendavi. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 1. julija 19SL * C 810/31-1 1941 Oklic. Ozmec Franc, po«, v Melincih, ki ga zastopa dr. Černe Ferdo, odv. v Dolnji Lendavi, ie> vložil zoper Zver Josipa, pos. v Lipi, tožbo zaradi 5.688-20 Din « prip. Ustna sporna razprava se določa na 26. avgusta 1931 ob devetih pri tem sodišču v sobi štev. 21. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se ji postavlja za skrbnika dr. Pikuš Janko, odv. v Dolnji Lendavi, Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 1. julija 1931. * 1938 Nc V 1324/31-3 Amortizacija. Na prošnjo Canko Elize, zasebnice v Mariboru, Tattenbachova ulica št. 19, se uvede postopanje v svrho amortizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jih prosilka baje izgubila, ter se njih imejitelj poživlja, da uveljavi tekom šestih mesecev od dne, ko se objavi ta sklep v »Službenih objavah«, svoje pravice; sicer bi »e po poteku tega roka proglasilo, da »o vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: hranilna knjižica št. 3002 Ljubljanske kreditne banke, podružnica v Mariboru, na ime Canko Elize, v vrednosti 62.164 Din. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. V., dne 7. julija 1931. * E 201/81-4, 1983 Dražbeni oklic. Dne 5. avgusta 1931. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Lemberg trg, vi. št. 126 in 205. Cenilna vrednost: 6.666-40 Din; vrednost pritikline: 79 Din; najmanjši ponudek: 4.496-94 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začel kom dražbe, sicer bi se ne mogle vež uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Šmarje pri Jelšah, dne 26. maja 1931. $ E 194/81-9. 1934 Dražbeni oklic. Dn« 18. avgusta 1931. ob desetih bo piri podpisanem sodišču v sobi št. 5 draži)* nepremiisnin: zemljiška knjiga Kozje, vi. it. 134 in 261; zemljiška knjiga Zdole, vi. št. 803; zeml jiška knjiga Lastnič, vi. »t. 401. Cenilna vrednost: Din 95.75*T30; vrednost pritikline: Din 3.080-50; najmanjši ponudek: Din 6.386 —. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi ee ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražiitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kozjem, dne 28. junija 1931. E 146/31-19. 1909 Poprava dražbenega oklica. Dražbeni oklic tus. izvršilni slvari E 146/31, objavljen dne 7. junija 1931. pod št. 1567 tega lista, tus. pošl. št. E 146/81-11 z dne 80. maja 1931., se popravi tako, da bo dne 30. julija 1931. ob devetih pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Pri-bišje, vi. št. 873, in zemljiška knjiga k. o. Semič, vi št. 1067. Okrajno sodišče v Metliki, odd. IT., dne 6. julija 1931. * E 801/81-9. 1932. Dražbeni oklic in poziv k napovedi. Na predlog zahtevajoče stranke Ljudske posojilnice, r. z. z n. z. v Celju bo dne 18. avgusta 1981. ob devetih pri tem sodišču, v sobi št 4, na podstavi obenem odobtrehlh pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga: d. o. Petrovče, vi. št. 2; označba nepremičnin in cenilna vrednost: hiša s hlevom 20.000 Dih, svinjak i uto 2000 Din, zemljišča (njive, travniki in vrt) 21.431 Din, pritikline 3047 Din, skupaj 46.478 Din; najmanjši ponudek 30.990 Din. 8 K nepremičnini zemljiška knjiga d. o. Petrovče, vi. št 2, spadajo sledeče pritikline: 1 konj, 1 voz, 700 kmeljskih drogov, 1 konjska oprema in običajno poljedelsko orodje v cenilni vrednosti 3.047 Din. Vadi j znaša 4.650 Din. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja. Okrajno sodišče Celje, odd. III., dne 20. junija 1930. Vpisi v trgovinski register. Vpisale «o se nastopne firme: 748 Sedež: Stara vas pri Velenju. Dan vpisa: 24. junija 1931. Besedilo: Kvartič Josip, trgovec z lesom v Stari vasi. . Obratni predmet: Trgovina z lesom, imetnik: Kvartič Josip, trgovec z lesom in posestnik v Stari vasi. Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd. I., dne 24. junija 1931. (Firm. 816/31 Rg. A III. 121/1.) * 749 Sedež: Maribor. Dan vpisa: 2. julija 1931. Besedilo: Romanca Škof, »Jugoekta«, tovarna pletenin, komanditna družba. Obratni predmet: izdelovanje pletenin in njih razpečevanje engros. Družbena oblika: komanditna družba. Osebno jamčujoča družabnica: škof Romanca, trgovka v Mariboru. Za namestovanje upravičena: osebno jamčujoča družabnica Škof Romanca. Podpis firme se vrši na ta način, da p»i-stavi družabnim škof Romanca pod s štampiljko odtisnjeno besedilo tvrdke svoj lastnoročni podpis. Okrošno sodišče v Mariboru, odd, III., dne 2. julija 1931. Firm. 571/81 — Reg. A III. 171/1. Vpisale so se Izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 7B0 Sedež: Nazarje. Dan vpisa: 24. junija 1931. Besedilo: Parna žaga Nazarje, družba z omejeno zaveso. Izbriše se poslovodja: Jošt Branko. Vplfte se kot poslovodja: Skaza Josip, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke, podružnica v Celju. Okrožno kot trgovsko sodišč« v Celju, odd. I., dne 24. junija 1081. (Firm. 896/31 Reg. C II. 28/11.) 751 Sedež: Celje, Dan vpisa: 24. junija 1931. Besedilo: M. Rauch, trgovina g steklom, pourcelanoni in barvami. Obratni predmet: Trgovina s steklom, porcelanom in barvami. Besedilo firme je odslej: Rajnhold Raueh. Obratni predmet je odslej: Trgovina s steklom, porcelanom in z vsem v proslem prometu dovoljenim blagom. Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd. I., dne 24. junija 1931. (Firm. 296/31 Pos. II. 171/13.) * 752 Sedež: Maribor. Dan vpisa: 25. junija 1931. Besedilo: Viljem Freund. Obratni predirni: Tovarna usnja. Kolektivna prokura se je podelila Freund Karlu, tvorničarju, Maribor, Klavniška ul. 4, in Gintz Hinku, ravnatelju tvrdke Viljem Freund v Mariboru. Prokurista podpisujeta firmo na ta način, da podpiše vsak lastnoročno pod od kogarkoli pisano, odtisnjeno ali tiskano besedilo tvrdke kolektivno z drugim prokuristom svoje ime s pristavkom »pp«. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 26. junija 1931. Firm. 547/31 — Rg. A I 132/ 23. * 763 Sedež: Maribor. Dan vpisa: 25. junija 1931. Besedilo: Vincenc Kuhar. Obratni predmet: •Trgovina z mešani'-blagom. Izbriše se dosedanja edina imetnica Kuhar Eliza v.«led smrti. Vstopila sta kot družabnika Kuhar Oton, trgovec v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 1, in Franz Giaela roj. Kuhar, zasebnica v Mariboru, Alleksandrova cesta št. 1 — vsled česar odslej javna trgovska družba. Družbo zastopata in firmo podpisujeta kolektivno oba družabnika. Okrožno kot trgovsko sodišče v Maribora, dne 25. junija 1931: Firm. 560/31 — Rg. A III. 170/7 (Eine, I. 293/7) Vpisi v zadružni register. Vpisala te je nastopna zadruga: 764 Sedež: Spodnje Pobreže. Dan vpisa: 1. jiilija Mi:,' Besedilo: Zadružna elektrarna t Spod. Pobrežah, registrovana zadruga s omejeno savezo. Obrat in predmet: Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih članov s tem, da: 1) dobavlja svojim članom električni tok Mio) na skupen račun in nevarnost; tok oobavlja iz lastne ali tuje elektrarne; 2. i/.vriuje za svoje člane potrebne inštalacije; 8. dobavlja svojim Članom za razsvetljavo in obrat potrebne stroje, svetiljke in druge v to svrho spadajoče predmete. Zadružna pogodba (štatut) z dne 16. marca 1931, Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega dvakratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo z nabitjem na zadružni deski ali pa s pismeno okrožnico na vse člane. Načelstvo obstoji iz načelnika, njega namestnika in 4 zadružnikov; člani načelstva so: 1. Jeraj Ivan, pos. v Sp. Pobrežah Št. 6, načelnik, 2. Fiirst Jože, pos. v Sp. Pobrežah št. 6, tajnik in blagajnik, > > 8. Jeraj FranCj pos. v Nizki št. 1, 4. Petrin Matija, pos v Sp. Pobrežah »t. 1, 6. Blekač Jože, pos. v Sp. Pobrežah Št. 7, in 6. Jeraj Ivan, posestnika sin v Nizki št. 8. Pravico zastopati zadrugo, ima: načelstvo. Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno dva člana načelstva. Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd. I., . dne 1. julija 1931. Firm 149/31 — Zadr. 111. 246/2. Vpisale so seizpremembe ln dodatki pri nastopnih zadrugah: 75B Sedež: Šmarje pri Jelšah. Dan vpisa: 24. junija 1931. Besedilo: Gospodarska zadruga v Šmar-jn pri Jelšah, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izstopil je iz načelstva: Golčman Jurij, Vstopil je v načelstvo: Turk Ivan, posestnik v Lešju, in »icer kot načelnikov namestnik. Zaznamuje se, da je načelnikom izvoljen dosedanji član načelstva Bač Mihael. Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd. I., dne 24. junija 19«!. (Firm. 814/81 Zadr. III. 169/12.) 756 Sede/,: Vransko. Dan vpisa: 24. junija 1931. Besedilo: Posojilnica na Vranskem, re- Kistrovnna zadruga z neomejeno zavezo. Izstopil je iz načelstva: Detiček Jurij. Vstopil je v načelstvo: Kolar Jospi, posestnik in mizarski mojster na^ Vranskem. Spremenila so se pravila: v §§ 3., 6., 14:, 16., 31., 33. in 37. Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd. I., dne 24. junija 1931. (Firm. 287/31 Zadr. 1. 135/45.) * ^67 Sedež: Konjice. Dan vpisa: 24. junija 1931. Besedilo: živinorejska selekcijska zadruga v Konjicah, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izstopil iz načelstva: Šturm Rado. Vstopil je v načelstvo: Napotnik Matija, posestnik na Tepanjskem vrhu št. 23. Načelnikom je izvoljen dosedanji član načelstva Selih Ivan. Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd. I.. dne 24. junija 1931. (Firm. 312/31 Zadr. III. 218/11.) Konkurzni razglasi Sa 16/31-4. 1929 758 Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o irno-vini Knechtl Ivana, krznarskega mojstra v Celju, Slomškov trg 1. Poravnalni sodnik Tiller Franc, sodnik okrožnega sodišča v Celju; poravnalni upravnik dr. Riebl \Valler, odvetnik v Ce-Iju. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču dne 3. avgusta 1931 ob pol 10. uri. Rok za oglasitev do 27. julija 1931. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 24. junija 1931. * 1989 Sa 21/31—2 769 Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imo-■vini Miiller Richarda, trgovca v Slovenski Poravnalni sodnik Vodušek Stefan, »ta-nešina okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici. Poravnalni upravitelj dr. Lemež Josip, odvetnik v Slovenski Bistrici. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču dne 19. avgusta 1931 ob devetih. Rok za oglasitev do 12. avgusta 1931 pri okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 7. julija 1931. * 1987 Sa 15/30-10. 76« Potrditev poravnave. Med dolžnikom Pollak Josipom, trgovcem v Dolnji Lendavi, in njegovimi upniki pri naroku dne 2. marca 1931. sklenjena poravnava se potrdi. Po lej poravnavi plača dolžnik upnikom, ki jim ne gre pravica do prvenstvenega po- ?tlačila, 40% kvoto njihovih terjatev plač-Jivo in sicer 10% delež od kvote v JL6 dneh, 30% delei od kvote v 3 mesecih, 30% delež od kvote v 6 mesecih in ostali 30% delež od kvote v 9 mesecih po pravomočno-•ti poravnalnega sklepa. Okrožno sodišče v Mariboru, ' * odd. III., dne 30. junija 1931. Sa 4/81-61. 1986 761 Sklep. V poravnalni stvari Osredkar Josipa, trgovca z lesom v Ljubljani, Bleivveisova cesta 13, je sklep tega sodišča z dne 19. maja 1931, Sa 4/31-53, s katerim se je odobrila prisilna poravnava, poslal pravomočen, vsled česar se proglasi poravnalno postopanje za končano. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 30. junija 1931. * Popravek. V potrditvi poravnave izven konkurza, izdani od okr. sodišča v Celju naj se pravilno glasi: Poravnalna zadeva Golič Franjo, trgovec v Bučah in ne Celic. Razglasi raznih uradov in oblastev T. No. 271/14. I915a 2-1 Razglas o licitaciji Sresko načelstvo v Celju razpisuje po nalogu kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, V. No. 688/8 z dne 16. junija 1931., na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910 in njegovih izprememb oziroma dopolnitev, I. javno pismeno of črtal n o licitacijo za oddajo steklarskih, pleskarskih, slikarskih, pečarskih del, vodovodne instalacije in elektroinstalacijskih del pri gradnji kmetijsko-gospodinjske šole v Sv. Juriju ob j. ž. v skrajšanem roku na dan 2 7. julija 1931. ob enajstih pri sreskem načelstvu v Celju. Podrobnosti o licitaciji so razvidne iz popolnega razglasa v »Službenih objavah« dnevnika »Jugoslovana«. Vsi potrebni podatki in pojasnila se dobijo med uradnimi urami pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Celju. Sresko načelstvo v Celju, dne 7. julija 1931. *j5 Ste v. 6752/11. 1944 Razpis. Direkcija rudnika Velenje razpisuje za na dan 16. julija 1931. ob 11. nabavo: ca 50 m” plohov. Pogoji se dobe pri podpisani. Direkcija drž, rudnika .Velenje, dne 10. julija 1931. ; j Stev. 6628/11. 1927 Razpis. Direkcija rudnika Velenje razpisuje za dan 20. julija 1931. ob 11. uri nabavo: 10.000 komadov krajnikov Pogoji »>e dobe pri podpisani direkciji. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 9. julija 1931. Jugoslavije in da znajo srbsko-hrvatski ali slovenski jezik; 2. da so telesno, umsko in moralno sposobni za službo pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev. 3. da so dovršili 18. leto in da niso starejši od 40 let, izvzemši »lučaj, da so pred tem bili v službi pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev ali pri kakšnem drugem zavodu za socijalno zavarovanje, v državni ali kakšni drugi javni službi. 4. da niso pod kuratelo ali v konkurzu, da niso preganjani zaradi zločina ali prestopka iz koristoljubja in da niso obsojeni na izgubo službe oziroma političnih pravic za čas, določen po obsodbi; 5. da ji mslužba pri Osrednjem uradu ali pri kakem drugem zavodu za socijalno zavarovanje v državni ali kakšni drugi javni službi ni prenehala iz vzrokov, omenjenih ■v § 112 in v točki 5. in 7. § 118 Službenega pravilnika za nameščence Osrednjega urada za zavarovanje delavcev; 6. da imajo za razpisano mesto popolno fakultetno izobrazbo, odnosno, v kolikor nimajo te izobrazbe, da dokažejo popolno sposobnost za samoslalno vršitev konceptualnih poslov, popolno znanje zakonskih predpisov o zavarovanju delavcev, kakor tudi, da so vobče orijentirani o socijalni zakonodaji, da imajo splošno znanje o organizaciji in upravi ter knjigovodstvu*in računovodstvu Osrednjega urada za zavarovanje delavcev odnosno Okrožuega urada za zavarovanje delavcev in potrebno inteligenco za uradno občevanje z občinstvom in nameščenci. Če bo na zgoraj razpisano mesto izbran kateri izmed nameščencev urada, se s tem obenem razpisujejo tudi mesta načelnikov in vseh nižjih uradniških položajev. Prošnji mora vsak prosilec priložiti rojstni list, domovinski list, izpričevala o zakoniti zakonski zvezi in o letih otrok, šolska izpričevala, izpričevalo o dosedanjem službovanju, o zdravju in o opravljeni vojaški obveznosti. Zdravje se mora dokazati z izpričevalom zdravnika Osrednjega urada za zavarovanje delavcev ali njegovih krajevnih organov ali zdravnika državnih ali samoupravnih oblasti ter še z enim izpričevalom, izdanim po državnem ali kakšnem drugem javnem dispanzerju ozir. zdravniku špecijalistu za tuberkulozo. Vse ostale pravice in dolžnosti »o določene po Službenem pravilniku za nameščence Osrednjega UTada za zavarovanje delavcev. Lastnoročno fjigane in s potrebnimi dokazili opremljene prošnje morajo prosilci predlpžifi podpisanemu uradu vključno do 27. julija 1931. do 12. ure opoldne. Na zakasnele prošnje se urad nei bo mogel ozirati. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, dne 10. julija 1931. * 1942 Št. Prs. 235/1931. Natečaj. Na podlagi sklepa gospoda komisarja Osrednjega urada za zavarovanje delavcev i dne 0. julija 1931. pod točko 1. sejnega zapisnika se tem potom razpisuje natečaj za izpopolnitev: dveh mest ravnateljev kategorije A, položaja II. z letno sistematsko plačo Din 12.000, Z letno položajno plačo Din 536.000 in z ostalimi pripadajočimi dokladami. Pogoji namestitve so sledeči: 1. da so prosilci državljani kraljevine 100'— in se morajo v zgoraj navedenem roku v zapečatenem ovitku oddati v vložni register Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Na ovitku je treba zapisati: »Ponudba za dobavo koksa na razglas o licitaciji št. 14.732/1931«, , J Kavcijo v znesku 5% poimdene vsote za domače državljane in 10% za tuje, mora vsak ponudnik položiti pri blagajni Osrednjega urada za zavarovanje delavcev«v Zagrebu in potrdilo o tem izročiti komisiji, preden se prično ponudbe odpirati. Kot kavcija lahko služi: i. nevinkulirana vložna knjižica, kakšne velebanke ali gotov denar, 2. državni vrednostni papirji, računani po nominali, 3. nakaznice Državne hipotekarne banke, obligacije in komunalne obveznice, ki jih je finančni minister razglasil kot primerne za kavcije in jim priznal pupilarno vrednost, vse po borznem tečaju, toda ne nad nominalo, in končno 4. garancijsko pismo denarnega zavoda prvega reda, registrirano pri generalnem inšpektorju finančnega ministrstva, samo kot začasna kavcija, ki jo mora v roku 8 dni zamenjati ena izmed ostalih navedenih kavcij. Prevzemnik dobave mora to kavcijo ob podpisu pogodbe povišati na 10% (tuji državljani na 20%) ponudene vsote. 1 Ponudbi morajo interesenti priložiti izjavo, da so jim pogoji licitacije znani in da pristajajo nanje. Vsak prosilec mora predložiti pismeno potrdilo svoje pristojne zbornice za trgovino in obrt, zadruge ali sindikata, da ima pravico, udeleževati se javnih licitacij. Izplačilo zaslužka se bo vršilo s pobotnicami, opremljenimi s kolki v znesku 5% od dvigane vsote. Ponudbe, ki ne bi odgovarjale predpisanim pogojem, se ne bodo jemale v obzir, kakor tudi ne naknadne ter brzojavno prijavljene ponudbe. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu ni obvezan, sprejeti nobene ponudbe, tudi ne najcenejše, in mu izbora ni treba obrazlagati. Podrobni in licitacijski pogoji . interesentom na razpolago pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev za ceno Din 13*-r, prav tako tudi eventualna potrebna izjasnila. Osrulnji urad za zavarovanj, delavcev t Zagrebu, dne 7. julija 1931. a. a. : * St. 14.732/1931. 1943 Razglas o licitaciji. Predmet: Dobava koksa za Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu razpisuje za dan 12. avgusta 1931. ob desetih dop. v svojih uradnih prostorih v Mihanovičevi ulici št. 3, soba št. 315, javno pismeno licitacijo za dobavo koksa za centralno kurjavo v svoji zgVad-bi v Zagrebu. Ponudbe se morajo glasiti na celokupno dobavo 100 vagonov koksa za 'centralno kurjavo. Ponudbe morajo biti kolkovane z Din Razne objave i im Razid društva. Društvo prometnih poštnih uradnikov iv Ljubljani se je v smislu sklepa rednega občnega zbora z dne 31. januarja 1931 ter odborove seje z dne 26. junija 1931 fuzijo-niralo z Oblastno poštno organizacijo v Ljubljani ter že tudi izvršilo likvidacijo in premoženje društva je prevzela OPO. ’ j V Ljubljani, dne 2. julija 1931.; ! Šalehftr Franc g. r., j bivši predsednik. * i 1935 Razid društva. ; »Društvo nastavnikov državnih trgovskih Sol v ljubljanski in mariborski oblasti« se prostovoljno razide, ker nima več članov in ne premoženja ter že dalje časa ne deluje. j Dr. K. Pirjevec s. t., predsednik. P. Ripson: 12 Marsove skrivnosti (Roman.) Ni pa sedel dve minuti, ko je začul mrmranje poii svojim sedežem. Odskočil je ter se za nekaj korakov umaknil. Srce mu je hotelo zastati, ko se je počasi izza naslonjača pokazal tiger ter začel počasi proti njemu korakati. Oči *o se mu divje blestele in počenil je, kot bi se hotel vreči na tujca. Robert je bil takoj, ko je zapazil zver, prijel svoj revolver ter bil pripravljen, da začne streljati, če bi »e mu tiger preveč približal. Hladnokrvno je čakal in tigru ostro gledal v oči. Pretekle so tri sekunde, ki so se mu zdele dolge kot leta. Naenkrat so 3e za njegovim hrbtom odprla vrata in glas, ki je prihajal na videz iz velike daljine, je zaklical: Maudi, Maudi. Tiger je spoznal svojega gospodarja. Spet je zamrmral, obrnil se je ter legel na divan v kotu sobe. Robert se je obrnil proti novemu prišlecu ter mu ozlovoljen dejal: — Sir, po mojem mnenju so vaše šale zelo neokusna Vaše orijentalsko našemljenje je zame samo smešno in nima na človeka, kot sem jaz, nikakega vpliva. Ne vem, s kakšnim namenom ste me zvabili v ta zapuščeni konec metropole, toda če mislite, da me boste oropali, vam kar naprej povem, da sle na napačnem polu, kajti revež se ^ in nosim v žepu seboj le nekoliko dolarjev in razen te?fi izboren revolver. Robert je obmolknil. Culi! je, da je gospodar nek.ij izrednega in da mora biti silno energična oseblioet.;- Bil je majhten in suh starec. Oblečen je bil samo v tenko svileno obleko, skozi katero so se videle vse potankosti njegovega okostnjaka. Mišice so bile izsušene in so izgledale kot vrvice, roke so bile suhe, kot roke mumije. Samo njegovo lice je bilo nekaj posebnega. Predstavljajte si ogromno mrtvaško glavo z majhnimi, modrimi otroškimi očmi, ki so žarele od mladosti, da jih je bilo kar veselje gledati. Majhna ušesa so bila prozorna, kot bi bila iz voska. In vendar vsa osebnost ni imela prav nič mrtvaškega na sebi, nasprotno, iz ponosnega obraza je izžarevala taka mogočnost in energija, da je Robert takoj spoznal, da je ta človek nekaj izrednega. Premikal se je živahno, bil je visoko vzravnan in dobrodušno se je smehljal. — Prosim, sedite, je dejal vljudno in zelo prijazno. Robert je ponovno sedel. Čutil je neko neizbežno silo, ki ga je obdajala. Zdelo se mu je, kot bi bil v električnem vrtincu, ki ga vedno bolj privlačuje. Čudni gospodar ga je skušal pomiriti in je slednjič to tudi dosegel, čeprav je njegov globoki glas bil slaboten, kot bi prihajal iz velike daljave. — Predvsem, je dejal prijazno, vas prosim, da se popolnoma pomirite. Razumem, da ste bili nezadovoljni radi tigra. Žal mi je, da sem pozabil, da se nahaja v salonu. Moj ubogi Maudi je čisto nedolžna žival. Ujel sem ga bil v džungli, ko je bil še čisto majhen in ves čas sem ga imel pri sebi. Mojim prijateljem ne i3tori ničesar hudega. — In vašim sovražnikom? — Nimam sovražnikov. Toda dovolj o tem. — Iprej, je dejal Robert,. j» težavo, kaj hočete od mene? In pred vsem, kdo ute? . —i AH ste že kdaj kaj culi o brahmi Trinavatu? — Oprostite, je dejal Robert, to je ime, ki ste ga stavili pod Svoje pismo, toda jaz se nikakor ne morem* spomniti, da bi ga bil kdaj prej Cul. — To ni važno. Jaz sem predstojnik samostana Še-lainbruma, ki je pravo mesto svetišč in palač. V njem prebiva stalno desettisoč brahem. — Ne razumem, v Čem vam bi mogel biti koristen. — Potrpite malo. Gotovo vam je znano, da mi, indijski svečeniki, lahko delamo čudeže, ki jih evropski znanstveniki nikoli niso mogli i;azložiti. Nasprotno pa sle i vi evropski znanstveniki tako daleč prodrli v materi-’ jelno kulturo in dosegli \>išek tehnike, kar je vsekakor, bolj praktično, kot naša veda. — Rad bi ❖Idel enega onih čudežev, o katerih trdite,1 da jih lahko napravite. Prav rad vam ustreženi, je dejal hrahman ter.se .prijazno nasmehnil. Poskusite vstati. 1 1 — Pri teh besedah je stegnil proti Robertu svojo roko in ga ostro gledal s svojimi očmi, ki so žarele, kat bi se v njih kresale Iskre. Mladi mož je zaman poskušal vstati. Zdelo se mu je, da je vse njegovo telo poslalo težko kot svinec in pri svojih poskusih, da se dvigne, je čutil bolečine po vsem telesu. Niti- roke ni mogel dvigniti. v — Sedaj ste spoznali, je dejal Trinavat, da vas vaše orožje ne bi moglo braniti, ako bi imel slabe namene z vami. Toda sedaj vam dam spet vašo svobodo. Robert se je mehanično dvignil in razburjeno ko rakal po sobi senitertja. Vse njegove ideje o realnosti in možnosti so bile preobrnjene. Bil je pred tem Indijcem popolnoma panižan. — Močnejši ste kot jaz, je,jezno vzkliknil. Toda povejte mi že vendar enkrat, kaj hočete od mene. I I L. Ornik manufaktura Maribor Koroška cesta 9 Plačilne olajšave! 697 Kavarna Restavracija Klet .Zvezda* Dnevno koncert lastnik B'r. In Roza Krapeš, vulgo „Ziveli“ Ljubljana 762 Na j novejša bržoli k a I n i c a. — Prvovrstni modni atelje JOSIP BOC LJUBLJANA Kolodvorska 6 1207 Ivan Molk umetna knjigoveznica, prej Jakopič LjMiljana, Cankarjevo nabrežje IS se priporoča za vsa knjigoveška dela, trpežna, okusna in po zmerni ceni. 1598 Harmonike izdeluje najbolje po naročilu popravlja in uglašuje izdelovatelj harmonik Anton Železnik Vrhnika 1503 Zakon o uradnikih (U. Z.) Nuino potreben vsakemu državnemu uradniku, dobite v upravi ..Jugoslovana", Ljubi lana, Gradišče 4. Knjižica obsega 194 strani, od katerih odpade 17 na stvarno kazalo. Cena 18 Din. Za poštnino 1 Din v znamkah. Naročite ga še danes, ker le za-»ga majhna. Prvovrstno zidno in strešno igis OPEKO dobavlja v vsaki množini po najugodnejših cenah z lOletno garancijo opekarna „ILO-VAC“, Karlovac. Generalno zastopstvo za Dravsko banovino ..EKONOM" Ljubljana, Kolodvorska ul. 7. Interesenti, zahtevaj te cenik I ZALOGA ‘1608 KOLES pnevmatike in rezervnih delov. Vsa popravila koles, šivalnih strojev, gramofonov izvršuje točno in solidno tvrdka Slane Rakoš mehanična delavnica LJUBLJANA-MOSTE Društvena ulica št. 2 KROGLE (lignum santum) keglje za kegljišče, krogle za balinanje, vsakovrstne lesene igrače, razne šatulje v luksuzni izdelavi in vse predmete v ieso-strugarski stroki, nudi Vam najceneje igo3 LOVRENČIČ VIKTOR strugar, LJUBLJANA Zalokarjeva ulica 13 GORNJE DFLE ftVLJEV razno kombinirane, po najnižji ceni,Vam nudi SkODlC AIT01 čevljarska delavnica VIČ-GLINCE Tržaška cesta štev. 15 Zaloga čevljev Izgotavljam po meri Popravila se sprejemajo 1597 | 1569 Ivan Javornik mesar, prekajevalec in izdelovalec vsakovrstnih mesnih izdelkov iz svežega in suhega mesa Ljubljana, Domobranska c. 7 Stojnica šolski drevored (poleg Zmajevega mostu) Telefon štev. 3157 Prodajalna: Wolfova ulica 12 Sobno slikarstvo # najmodernejše izdelave — garantirano v trajnosti izvršuje solidno po najnižji ceni Majhenič Joško sobni slikar Ljubljana Karlovška - Vožarska 155» pot št. 1 Splošno 1564 kleparstvo instalacijo strelo« vodov, kritja laso cementnih streh izvršuje točno, solidno in po najnižji ceni ter garantira za delo Hrastnik Konrad kleparski mojster Ljubljana, Zaloška c. 7 Novo otvorjeno zalogo čevljev domačega izdelka najfinejše vsakovrstne izdelave nudi Vam po najnižjih cenah Janko Dolenc čevljar Ljubljana, Bavarska steza 6 1548 Podružnica Kongresni trg 3 Zastopniki na deželi za prodajo vsakemu kmetovalcu pot^bnih predmetov se iščejo Diabolo, 1 julljana Marmontova 23. 1592 Splošno kleparstvo, vodovodna instalacija in kritje lesno-cement, streh J. Košar nasl. D* Cotič Ljubljana, Hrenova 7 se cenjenemu občinstvu toplo priporoča. Sodeč po uspehih naših naročnikov upam, da boste tudi Vi zadovoljni. 1476 Elektrotehnična delavnica E. Medvešček, Ljubija.. Vllr. CeUvlka 42 Specialna delavnica za previjanje ter popravila vseh vrst elektromotorjev, električnih aparatov, transformatorjev in avto-dinam. 1590 Vi klor k lešnik sedlar in jermenar Ljubljana, Poljanska cesta 49. Zaloga vsakovrstnih konjskih oprem. Priporoča se za vsa v to stroko spadajoča sedlarska dela tudi po naročilu. Prejemajo se vsa popravila. Konkurenčne cene. Točna postrežba. 1596 Mreie za postelje dobite najcenejše In solidno Izdelane pri tvrdki Pavel Strgulec Gosposvetska c. 13 (Kolizej) — Ljubljana Sprejemam tudi v popravilo vloge v lesenih in železnih okvirjih ter železne zložlive postelje. — Zahtevajte brezplačni cenik 1551 UUBUflrm »Autobus« Ljubljana VII Zg. Šiška 50 kakovost domačega izdelka uspešno tekmuje b tujim blagom. Strojna delavnica vseh vrst karoserij 1507 matematiina mahanilna delavn.ca LJUB LJ AN A šmartinska caata • (Martinova o.) SPECIJALIST za popravo GEODETSKIH FOTOAPARATOV in precizno mehaniko Izdelava vsakovrstnih železnih konstrukcij (ostrešie, podpore, nosilce) ter popravila strojnih delov po nai novejši h in najcenejših metodah Unger & Ko. alaktrovarilnlca LJUBLJANA VII Lepodvorska ul. 21 Popravila in proračune brezplačno Ferdo Primožič mizarstvo in parkelarstvo Trnovski pristan 4 Ljubljana se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Dobava in polaganje parketov, popravila, struženje starih parketov Delo solidno! 1*44 Cene zmerne Ustanovljeno i. 1852 Teodor Kom Ljubljana Poljanska cesta št 8 (prej Henrik Korn) krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in central, kurjavi. — Naprava strelovodov : kopališke in klosetne naprave 792 Tudi Vas se do Oče! Deset let je že minulo, kar obstoja moje podjetje, pa še nisem imel časti, da bi Vas po-služil z najmanjšim delom. Vendar sem prepričan, da ste v tem času gotovo naročili kako tapetniško delo ali pohištvo. Zato Vas kot vodja higieničnega zavoda za parno čiščenje perja, tapetniške delavnice in trgovine s pohištvom vabim, da se prepričate o zmernih cenah in solidnem delu. Največja čast mi je bila izkazana že z osebnim naročilom Nj. Veličanstva kralja Aleksandra I. Obiščite me! Oddaljen sem od Glav nega trga v Mariboru samo eno minuto na: Vojašniškem trgu 1 (Dravska vojašnica). Vdani B. Jagodič, Maribor Klavirje, pianine svetovnih znamk naj ceneje kupite: Musiča Sv. Petra cesta 40. 1269 Damske, 1549 moške ter vse vrste športne In gorske čevlje najfinejše izdelave in vaa popravila solidno Izvršena, nizke cene nudi Vam Ivan Kostanjšek Ljubljana Krakovski nasip 10 Pralnica likalnica Ljubljana Mestni trg štev. 8 Telefon 3493 1290 Barvamo in čistimo blago vsake vrste. Poizkusite i Vi pri nas A. Koliaš, Kranj 1154 Fotomeyer Maribor, Gosposka ul. 39. - Vse foto-potreb-ščine kakor aparati se dajejo na obroke. Izdelava amaterskih slik v 4 urah. 984 ISO do 300 dinarjev dnevno zaslužijo oni, ki imajo mnogo poznanstval Za odgovor znamko 1 Kosmos, Ljubljana Poštni predal 307 889 Najnovejša kontrola 1 Elektropodjetje A. Arhar Celovška cesta 80 1517 Sp Slika prevzema vsa električna dela in inštalacije pod ugodnimi pogoji Jamči se za solidno delo in nizke cene. Račun pošt. hranilnice v Ljubljani 15.410 Strojno kolarstvo Josip Jenič Ljubljana 1463 Hrenova ulica 19 izdeluje splošna ko-larska dela, autokaro-serije, samokolnice in vse potrebščine za stavbnike. Cene solidne! Im U l\. Iliil nad ljubi« Specijalno izdelovanje tehtnic v predvojni kvaliteti. Sprejemam tehtnico in uteže v precizno in trpežno dovršena popravila; od lekarniških do vagonskih vseh sistemov; tor se cenj. občinstvu s priznano solidnimi izdelki najvljudneje priporočam. Postrežba točna. Cene zmerne. Autogenično varjenje aluminija, železa in vseh kovinskih predmetov. Ključavničar stvo. Najfinejša izdelava. Solidne cene. Mirko Kosirnik Frankopanska c. 26 Sp. Šiška Ljubljana VII. 1515 I »62 Modno krojašdvo za dame in gospode najmoderne|ši kro). Solidno delo! Zmerne cenel Virnik Ludovik Ljubljana Hrenova ulica 17 Pred nakupom žimnic otoman, modernih spal nih divanov »Couckt (ali postelj moderne dobe) itd. se blagovolite potruditi k tapet-niku Avgust Kobilica na Dunajski c. 25 vhod Dvorakova ul. 3 dvorišče, ki Vas 8 svojimi izdelki in praktičnimi nasveti gotovo zadovolji v vseh Vaših željah. Ivan Zakotnik Mes ni tesarski mojster in zapriseženi izvedenec kr. sodišča Parna žaga in tovarna furnirja LJUBLJANA Kobaridska ulica št. 45 Telefon Interurb. 2379 Ustanovljeno leta 1880 1488 Fe r d o ^ erenz stavbno in galanterijsko kleparstvo, napeljava strelovodov podjetje za izvrševanje lesnocementnih streh ter kritje z lepljenim papirjem Ljubljana 1345 Mirje 2 Račun pošt. hr. 13.439 Telefon 32-68 flubo Izčcz zaje in tapeciranje civfc-meblZov Martin Mali Domžale 1240 Turisti! Izletniki! Prvovrstni turistovski provijant samo pri .IURIVIH K. j A R C 1380 delikatesa Ljubljana Dunajska cesta štev. 9 1579 Vrtne zaklopne stole prodaia pisarnaTribuč na Glincah — tel. 2605 Kolesa, šivalni stroji, gramofoni Avgust Pečnik Stožice 47, p. Ježice pri Ljubljani 1401 Modni atelje Prvovrstni kroj Točna postrežba Solidne nizke cene Kossi Franjo Ljubljana Streliška ulica št. 24 1361 Občine! Gasilna društva predno si nabavite motorne brizgalne ne pozabite si ogledati naš domač izdelek la Sip ii sil LJUBLJANA Stari trg št. 2 Delavnic*: Sv. Petra c. 83 1423 Lepo sobo oddam pri „Evropi“. Naslov v upravništvu. 1606 Iran Seliškar urar Ljubljana Gradišče »lev. 3 Sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila. Ista izvršujem točno in solidno. Cene nizke. 1225 Stavbne nasvete daje tehnični biro „T e h n a‘‘, Ljubljana, Mestni trg 23-1. 507 Lovro Rozman Specijalna delavnica tehtnic uteži in drugih meril Ljubljana Pred Prulanii 5 Tel. št. 29-97 1363 Nogavice, roko« vice, volna in bombaž t najceneje In v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska glina ui £Uri Ivan Mihelčič konces. elektrotehnično podjetje Ljubljana Borštnikov trg 1 ima na zalogi vsakovrstni el. materija! in svetila Prevzema v izvršitev el. instalacije. Jamči za solidnost in zmerne cene. 1518 Priporoča se Josip Bajde Gosposvetska cesta 12 Specijalna delavnica za generalna popravila klavirjev, politiranje, uglaševanje priznano najboljše. 1435 Modni damski in moški atelje Najnovejši kroji Cene nizke Točna postrežba Otmar Bukovnik Ljubljana Krakovski nasip 10 1457 Inteligentna gospodična z znanjem nemščina gre k otrokom od 2. do 6. ure popoldne.— Naslov v upravi pod šifro „Vzgo,jiteljioa“. 1025 AUTO GARAŽE MOTOR bencin, olje, pneuraaiita IVA! KOPAČ mehanična delavnica Ljubljana Bleiweisova 52 Telefon 2775 1626 Gojzerji Čevlji za turiste In čevlji za razni šport Josip Polenšek izdelovanje in ekBport čevljev ročnega izdelka Ljubljana Kolizejska 20 Popravila točna in solidne cenel 1627 Oglaiujfo v •Jugoslovanu !« Kneginja Zuiova je knjiga, ki pripoveduje o trpljenju zaradi požrtvovalne in idealne ljubezni. To je knjiga, ki Vas bo globoko ganila. Zopet in zopet jo boste vzeli v roke. Knjiga velja Din 80*— broširana, Din 35"— v polplatno vezana, s poštnino Din 1’— več. Naroča se pri upravi »Jugoslovana«, Ljubljana, Gradišče št. 4. Za soboslikarska, pleskarska in črkoslikarska dela se priporoča 419 Tone Malgaj družba z a. c., L|UBLfANA, Kolodvorska ul. 6 eli zobje: Chlorodon prijetno osvežujoča, sobna pasta, s poprovo meto tuba Din 8.— in Din 13.— && PRVOVRSTNA PUCH KOLESA ^ PO Znižanih CENAH IGN. ¥OK, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 7 IN TUDI NA OBROKE Podružnice: Kranj, Glavni trg št. 104, Novo mesto = FRAK BOGEL ove Pokojninski zavod za namešžente»Ljubljani Ljubljana, Gosposvetska 6 §§ (poleg Slamiča) j§= se priporoča cenj. občinstvu za vsa 5=5=11 kleparska in vodovodno 11 instalacijska dela =1 Specijaliteta: 4D7 izdelovanje Lovinnstih Lrst in vloiLev po izdatno znižanih cenah stalno na zalogi Ing. Guzelj Ljublf ana BeljošLa ulica itev. 4 Lastna tovarna „EMAJL“ ta galvanično poniklanje in izdelavo emajliranih predmetov kakor: hišne Številke, občinske in uradne napise i. t. d. Sprejmejo se zastopniki! Tel. 3252 Lutzove peti razpisuje oddajo Za počitnice berite »V oklopnjaku okoli sveta«. Pestro in zabavno čtivo. V dveh delih; vsaki del po Din 20—, vezan Din 26-—. Naroča se pri upravi »Jugoslovana«. Ljubljana, Gradišče št. 4. za novogradnjo stanovanjske hiše v Celju. Vsi potrebni pripomočki, kot proračun in načrti, se dobe za 30 Din od 14. t. in. dalje med uradnimi urami pri podpisanem urada v Ljubljani, Gledališka ulica 8. — Zapečatene in v smislu razpisa opremljene oferte je vložiti do 21. julija 1931 do pol 12. ure dopoldne pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani. Vsa ptesLarsLa, litarsLa, saka- in IckaslikarsLa Jela izvršuje specialna, stara domala tvrdka dv8» Pclclllic, £s>jublj€ffl€l Nizke cene! — Najboljša kvaliteta! tovarna Sodavice Slomškova ulica 27 priporoča svoje najboljše brezalkoholne pijače, kakor Soda-voda, pokalice in okrepčujoči ,,Sanitas“. Telefon štev. 3813 1071 Morski vrag eden naj lepših romanov svetovno znanega ameriškega pisatelja Jacka Londona, se dobi za nizko ceno Din 20—, vezan izvod Din 30-—. Naroča se pri upravi Jugoslovana«, Ljubljana, Gradišče št. 4. Kmetijska družba v Ljubljani Turjaški trg St. 3 je glavna zastopnica kmetovalcev v Dravski banovini in šteje nad 380 kmet podružnic in okrog 26.000 članov. Člani plačajo na leto 30 Din in dobivajo za to brezplačno strokovni list » Ta list jim nudi strokovni pouk In navodila za umno gospodarstvo. SS9 Družba dobavlja članom tudi razne kmetijske potrebščine. Vsak kmet mora biti Član Kmetijske družbe I KMETOVALEC« 459 Pohištvo Spalnice iz trdega in mehkega lesa kakor tudt razno drugo pohištvo dobite najceneje pri MATIJA ANDLOVIČI 150G LJUBLJANA, Komenskega ul. 34 OGLEDALI vseh vrst, velikosti In oblik STEKLO zrcalno 6—S mm, mašinsko 4—6 mm, portalno, ledasto, aiabaster itd. SPECTRUM D. D. LJUBLJANA VII — Tele!. 23-48 ZAGREB CELOVŠKA M OSIJEK l. MIKUŠ Ljubljana - Mestni trg 15 s Telefon Itev. 2282 Ustanovljeno 1839 Na malo! Na velikoI i|aJ«i|ajiHiii_£aj^ se poceni proda Na razpolago večja količina Naslov pove uprava Jugoslovana 974 Zaradi nesreče inventurna odprodaja manufakturnega in konfekcijskega blaga po globoko znižanih cenah Se vljudno priporoča MARIJA ROGELJ, Ljubljana, Sv. Petra cesta 26 Brezobrestna posojila za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za provzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom „JUGRAD“ Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. z. z o. z. t Ljubljani, Kolodvorska utica štev. 85/1 Krajevno zastopstvo Maribor, Aleksandrova cesta št. 48 Pravila proti plačilu Din 6'— v znamkah. Za odgovor 1859 prosimo znamko. Uradne ure od 8. do 12. In 14. do 18. Za stavbno sezono se priporoča slavnemu občinstvu in cenjenim zavortnm fitnra renomlrana splošno kleparska in vodovodno inštalacijska tvrdka Delo solidno! Cene konkurenčne! Poslovalnica: Novi trg St. 3 Delavnica: Rimska c.2. in Gregorčičeva ul.5 S spoštovanjem Telefon 3i553 JAKOB FLIGL dediči LJUBLJANA 1439 I. SLANOVIC 806 Splošno ključavničarstvo, LJUBLJANA Gajeva ulica 2 Se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijelno za delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno poniklovana. Japonska kavarna Lovska in Cankarjeva kavarna, povsem moderno renoviran8, ie nanovo otvorjeno dne 7. t. m. v kolodvorski ulica 29, gostilna in kavarna „LEON“. Lep senčnat vrt z vhodom iz Miklošičeve c. in Kolodvorske ul. Odprto vsak dan do 2. ure in odprto od 4. ure. — Otvoritev se izvrši z godbo in raznovrstno zabavo. Točila se bodo pristna dolenjska in štajerska vina. Mrzla In topla jedila vedno na razpolago. Pridite in ne bodete se kesali. Se priporočaja Leon in Fani Pogačnik DOBAVA ffiOLACAMJE som (KtlDV Prostovoljna sodna dražba! P I 42/30. Na predlog solastnikov se vrši v torek dne 28. julija 1.1. ob 4h popoldne na licu mesta v Ljubljani, Lončarska steza štev. 2, prostovoljna sodna dražba posestva pod vlož. štev. 18 kat. obč. Poljansko predmestje, obstoječega iz hiše štev. 8 in štev. 4 v Lončarski stezi, dvorišča, obširnega gospodarskega poslopja s tovarniškimi prostori za izdelovanje peil, vrta in dveh travniških parcel. Izklicana cena znaša 1,000.000’— Din. Dražbeni pogoji so interesentom na vpogled v pisarni podpisanega notarja. MATE HAFNER 1610 javni notar kot sodni komisar. Z ozirom na časopisna razpravljanja o določilih Zakona O likvidaciji agrarne reforme na veleposostvih od 19. junija 1931, katera razpravljanja deloma ne odgovarjajo ciljem in duhu zakona, sporočam, da imam od 1. 1926 ozir. 1. 1927 Informacijsko oilr. gospodarsko pisarno la iumsko-gospodarske In agrarno-reformne zadeve v Ljubljani, Zrinjskega o. 15, telefon 2291. Ing. ANTON SODNIK 1603 avtor. šum. inženjer in sodni izvedeneo. Zanaiska banka kraljevine Jugoslavije a. J. Dunajska cesta št. 51 (hiša Zidarjevih ded.) podfllŽIlICa Ljubljana Račun poštne hranilnice št. 14.003 Telefon 80-20 Centrala: Beograd Glavna podružnica: Zagreb Podružnica Saraaevo Daje menične in kredite v tekočem računu obrtnikom, vsem kreditnim zadrugam, ki posojujejo tudi obrtnikom, in lombardira državne vrednostne papirje. — Sprejema hranilne vloge z in brez odpovedi. — Otvarja tekoče in žiro račune. — Izdaja kavcije in garancijska pisma. — Kupuje in prodaja devize in valute za račun obrtnikov in obrtnih kreditnih zadrug. — Izvršuje vse ostale bančne posle. Kredifni zavod za frgevmo in industrijo Brzojavni naslov t KREDIT LJUBLJANA Obrestovanje vlog:, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih pa* pirjev, devia in valut; borzna naročila Gjublitma Prelernova ul. St. 50 (v lastnem poslopju) Telefon št. 2040, 2457, 2548, 2706 In 2806 Predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic, in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvu, safe-deposits itd. Izdaja tiskarna »Merku«. OrecorClBara nlloa 28. Za Urioutm odfomarj« Otmar Mlhilek. - Urednik Hilaa Zadnek. — Za Inseratnl del odgovarja ATgnst Koimaa. — Val * LlubljanL