Naslov — Address
nova doba
BIH St. Clair Avp. Cleveland, Ohio (Tel. HKnderson 3889)
■
^red as Second Class Matter April 15th, 1920, at Thf> Post Office at Cleveland, O., Under the Act of March 3d. 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 110.'!, Act of October .Id, 1!)17, Authorized March 15th, 1925.
(NEW ERA)
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
58
Napredek J. S. K. Jednote nl odvisen samo od splošnih razmer, ampak v mnogo večji meri od naše
agilnosti.
ŠTEV. lo
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, MARCH 9TH 19:52 — SREDA, 9. MARCA 1932
VOL. VIII. — LETNIK VIII.
„ IN DRUGE SLOVENSKE VESTI
W^l10V!la se-!a Zveze ali Fete v 'Jnv dr^tev j. s. K. Jedno-je °^JI1 Johnstowna, Pa., HjjH, v nedeljo 28. feb-%)<l ,V dvorani društva št. 36 v ^onemaughu, Pa. Na-it °.bili zastopniki peterih ^Pv in več drugih članov J.
Začasni predli s, L n°v°ustanovljene Zveze fjnii! Mihael Rovanšek, za-^mk pa sobrat Louis ' • ^r^°dnja seja se bo istih prostorih v nede-'lvii	^sa okoliška dru-
ia,da'' • K- Jednote so vablje-l^sljejo na prihodnjo se-
>0 ^.zastopnike.
S° zborovalci de-1Jialega okrepčila, prill J'0 Pevsko društvo “Bled”
VJe.razveselil° z ^ePim'
lrn* Popevkami.
^ili	*
\ . "i° rodno zborovanje S^tev J. S. K. Jednote %	0 Pennsyl jo se bo
VeJ?C*"'i0 nt'deljo v aprilu v ('1T1 Domu v Pitts-
veselico v korist društ-^Sajne priredi društvo . Jednote v Rock-v soboto 16. aprila.
Se bo vršila v J. Pe v°rani.
L Ka Narodna Čitalnica, Vj!'0^ prostor« v Slovenci. A:u'°dnem Domu na St. avilV(>' v Clevelandu, bo Uk 25-letnico svojega
V j' V nedeljo 13. marca toda lepo pri-
'‘Hnjp' Programu bo pre-našegu ameriško-slo-Pesnika in skladatelja p>vf 0rtnana o čitalnici in o pisatelju Levstiku *	• n’egove stoletnice;
V ^,lu bo sledila zakuska, \ p , K) razvila prosta za-
.^1’lreditev se bo vršila v *n ^ novega postopnega Narodnega Do-
(i	■*
Y‘’ b°v tam'
I«	^ornu	na	večer
^Hk'1 .'^’^orjena zabavna a Stari grehi.”
^ Is,**?1 č«v!jar Rudolph F. ^ |;J St 'p^Pravlja čevlje na bij Ave., Cleveland,
\,% v lle(^avno proglašen za | ^opravljanju čevljev ilo	oblikovanje
,Pr'znano na čevljar-| Clev 1 v New Yorku. Ve-dnevnik The
iv x' eSS ,1e za Pr^k° ^Sljj ^ rojaku kar cel .ek- S praktičn
V :1e tako prvenstvo N yVe^ vredno, kot p
% , Plesu, tekanju it
j, inal Tetlet-ii se Je v te-i
Ih Jg brigal za po-'sttj ^ cevljev; ko so bili
i <tr,eani’ Je čevl-ie na*
V let i Razmere so se J.S» v peljite izpremenile Vi'-*6 ** se zadovolju-
■’e*iitv°ra zadovoljiti s po-(,	1 čevlji.
‘X .. '
razstava severnega , V Ohio; ki bo otvor-
kSu,°ot0 12- marea v
Ih ljhk-j ’ bo gotovo za-luVi b Je lepo urejenih
i4Vazst;lva bo trajala
kV Priporočljivo je, \ p 1 se zanimajo za to isto takoj pr-na 4, strani).
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
V IZGREDIH brezposelnih, ki so se pripetili pred Fordovo tovarno v Detroitu dne 7. marca, so bili v spopadu s policijo štirje demonstranti ubiti, 22 oseb je bilo ranjenih in 15 aretiranih. Med aretiranimi je tudi Miss Mary Gossman, ki je baje vodila demonstrante. Mobilizirana .je državna milica, da bo pripravljena za slučaj na-daljnih demonstracij.
UGRABLJEN iz zibelke je bil pozno zvečer L marca .edini sinček slovečega letalca C. A. Lindbergha, dvajsetmesečni Charles A. Lindbergh Jr. Mati otroka je prišla v sobo okoli desete ure zvečer, kjer je na svojo grozo opazila, da je zibelka prazna, okno odprto in k oknu pristavljena lestva. V zibelki je pustil lopov, ki je otroka odnesel, na listku papirja naznanilo, da bo za otroka zahteval odkupnino.
Vest o ugrabljenju Lindberghovega sinčka je povzročila veliko senzacijo, nele po vsej Ameriki, ampak tudi po drugih delih sveta, ker Lindbergh je še danes ena najbolj znanih in popularnih oseb na svetu. Seveda so takoj stopile v akcijo vse policijske in detektivske organizacije države New Jersey, kjer se je zločin zgodil, in sosednih držav.
Ob času, ko so šle te vrstice v tisk, otrok še ni bil vrnjen ali najden.
SVETOVNOZNANI ameriški glasbenik in skladatelj John Philip Sousa je v noči 6. marca nenadoma preminil v Readingu, Pa., kamor je bil povabljen, da prisostuje slavnosti 80-letnice tamkajšne godbe. Pokojni Sousa, ki je bil meseca novembra 77 let star, je bil posebno znan radi svojih koračnic.
SADNO DREVJE
vf/ r0 }
■M
s^jll
;»‘V;
l»J i!1
v?
3°^
in
CLEVELANDSKA delavska federacija je na svoji redni seji 2. marca soglasno izjavila, da bo solidno stala za svojim predsednikom H. McLaughlinom, kot pravomočnim zastopnikom organiziranega delavstva v Clevelandu. Tozadevni sklep je Federacija sprejela z ozirom na govorice ,da Harry McLaughlin ne bo pri novi mestni administraciji dobrodošel kot zastopnik organiziranega delavstva.
OBE ZBORNICI zveznega kongresa sta sprejeli predlogo, da se razdeli 40 milijonov buš-ljev pšenice, katero ima v skladiščih Farm Board, potrebnim brezposelnim širom dežele. Pšenica se bo razdelila potom Rdečega križa in drugih dobrodelnih organizacij.
Vsak ve, da spada sadno drevje med naše najkoristnejše rastline, in prav zato navadno mislimo le na to korist, kadar govorimo o sadnem drevju, pozabimo pa na lepoto. Pa sta vendar v sadnem drevju korist in lepota tako tesno združeni!
Kdor potuje v jeseni po krajih, kjer sadje uspeva, mora nehote srkati bogato lepoto, katero predstavlja z raznobarvnim sadjem obloženo drevje. Pa spomladi, kaj je lepšega kot cveteče sadno drevje!
Mestni prebivalci sade po svojih vrtih in vrtičih večinoma ta-kozvana lepotična drevesa, ki v mnogih slučajih niso niti polovico tako lepa kot bi bila sadna drevesa na njih mestu. Dim in prah velikih mest sicer ni posebno ugoden za razvoj sadnega drevja, toda isto velja v večji ali manjši meri tudi za druga drevesa. Kljub temu vidimo celo v Clevelandu, ki je odločno industrijsko mesto, v stanovanjskih delih istega precejšno število sadnega drevja. Poleti in v jeseni tega sicer ne opazimto, toda spomladi nas iz marsikaterega vrta prijetno iznenadi duhteč pozdrav cveteče črešnje, breskve, hruške ali jablane. Takrat si nedvomno marsikdo zaželi, da bi bilo po mestih več takega drevja.
Najbolj praktični v tem oziru so prebivalci mest v državi Utah. V Salt Lake City, ki je glavno mesto države in sploh eno naj-lepših in naj čistejših velikih mest v Zedinjenih državah, so vrtovi okoli mnogih hiš obsaje-ni izključno s sadnim drevjem, in ti vrtovi se lahko v vseh ozirih lepote merijo s tistimi, ki so obsajeni s takozvanim lepoti-čnim drevjem. Tudi v drugih mestih države Utah je opaziti, da daje prebivalstvo sadnemu drevju prednost za okras hišnih vrtov. Mormonci so vsekakor praktični ljudje, ki vedo, kje je korist združena z lepoto in obratno.
Sadna drevesa dobimo vseh vrst: visokorasla in nizka in košata. Ako imajo prostor in če so deležna nekoliko oskrbe rastejo prav tako simetrično kot večina takozvanih lepotilnih dreves. Spomladi in v jeseni pa se more glede lepote le malokatero drugo drevo primerjati s sadnim drevesom.
Jablana, na primer, uspeva skoro po vseh krajih zmernega podnebja in tudi glede zemlje ni izbirčna, še v nekaterih delih naših severnih držav prilično dobro uspevajo neke vrste jablane. Imamo visoke in nizke vrste jablan in pri mali oskrbi se vse razvijejo v lepa drevesa. Senca jablane je prav tako dobra in gosta kot vsakega drugega drevesa in listje ostane v jeseni precej dolgo na drevesu. Spomladi se jablana okiti z duhtečim bei-
JOHN PHILIP SOUSA
VAŽNOST OPOROKE
V ZVEZNEM SENATU je bila po senatorju Joensu iz države Washington vložena predloga, ki določa šesturno dnevno in petdnevno tedensko delo pri gradbi državnih projektov.
DODATEK lc zvezni ustavi, ki naj odpravi postavodajo takozvanih “hromih rac,” je bil po nekaterih popravkih poslanske zbornice ponovno sprejet v senatu s 73 proti 3 glasom. Dodatek je bil nato poslan v potrdilo državnim legislaturam. Kadar bo 36 držav dotični amendment odobrilo, bo stopil v veljavo kot del ustave. Amendment določa, da novoiz-(Dalje na 4. strani,).
lim ali rožnatim cvetjem, na je sen pa se izmed njenega listja bleste zlatorumena ali rdečkasta jabolka.
Ako pozabimo na vso korist, ki nam jo daje okusno sadje, mora pogled na cvetečo jablano spomladi ali pa s sadjem obloženo v jeseni razveseliti vsakega ljubitelja naravnih lepot.
Sladke črešnje so nekoliko bolj izbirčne glede klime kot so jablane. V državah srednjega za-pada le tuintam prilično uspevajo. Bolj trdne so kisle črešnje ali višnje, ki uspevajo skoro povsod. Obeh vrst črešnje pa so krasne v cvetju in potem ko so obložene z rdečim sadjem.
Tudi breskev je lepo drevo na vrtu. Res traja le nekaj let, za-(Dalje na 4. strani.).
V Readingu, lj>a., je 6. marca zjutraj kmalu pel polnoči podlegel srčni kapi e||en najzname-nitejših ameriških glasbenikov in skladateljevi John Philip Sousa, v svojem 78. letu. V Reading je bil dpspel zvečer 5. marca, da prisostuje banketu tamkajšne godbp, ki je proslavljala svojo 80-lgtnico. Zvečer je še vodil godbeno vajo omenjene godbe in potem prisosto-val banketu, kjer .je imel kratek govor. Kmalu nato se je podal k počitku v hotel, kjer ga je 10 minut po polnoči našla njegova tajnica močno bolnega. Poklicani hišni zdravnik pa je 20 minul pozneje izjavil, da je slavni godbenik mrtev za srčno hibo.
John Philip SSusa je bil rojen (>. novembra; 1854 v Wash-ingtonu, D. C. Že|v zgodnji mladosti je kazal vejiko zanimanje za godbo in s 13|letom je bil že učenec mornariške godbe, katere član je bil njegov oče. Po dveh letih je mladi Sousa že na svojo roko vodil gledališke in druge orkestre ir| poučeval violino. S svojim 25. letorn se je vrnil k mornariški godbi. k.jer je ostal 12 let. L|eta 1892 je organiziral svojo,:iastno godbo, katera je kmalu veljala za eno najboljših v Zedinjenih državah. Obiskal je k svojo znamenito godbo vsa količkaj večja mesta v Zedinjenih državah, pa tudi Evropo fin druge dele sveta. “Sousa Band” je kmai postala svetovno^ znamenita.
Sousa j<T fuiWdi plodovit skladatelj in njegova špecijali-teta so bile koračnice. Neki znameniti inozemski glasbenik ga je imenoval “kralja koračnic” in ta naslov se ga je trajno držal. Skomponiral je nad 300 glasbenih del, med temi nad 100 maršev ali koračnic.
Njegov načrt in namen pred leti je bil pokazati svetu, da ima tudi Amerika svoje lastne glasbene talente, ki se lahko merijo z inozemskimi. To se mu je v polni meri posrečilo. S svojo godbo si je pridobil ugled v inozemstvu, obenem pa je postal pravi ljubljenec ameriškega naroda.
Med najbolj priljubljene koračnice, ki jih je Sousa skomponiral, spadajo:	“The	High
School Cadet,” “Semper Fide-lis,” “The Washington Post,” “King Cotton,” “El Capitan,” “Liberty Bell” in “The Stars and Stripes Forever.” Njegova najljubša koračnica je bila “Stars and Stripes Forever” (Zvezde in proge večno), in zdi se, da je ta koračnica tudi med širokimi ljudskimi sloji ameriškega naroda najbolj popularna.
John Philip Sousa je bil tipični Američan, ki je v živahnih zvokih godbe ponesel čast Amerike po vsem svetu, in do-111 kler bo plapolala zvezdnata in
progasta zastava nad to deželo, bo živel njegov spomin v njegovih ognjevitih koračnicah, posebno pa v njegovi najljubši: “The Stars and Stripes Forever!”
 o----------------
POŠTEN NAJDITELJ V mestu Ashland, Oregon, je neki J. Montgomery pred 21 leti izgubil listnico, v kateri je bilo $7.00 v bankovcih; v listnici je bil označen tudi njegov natančen naslov. Te dni je mož prejel znesek $25.00, kar je predstavljalo izgubljeni kapital in narasle obresti. Najditelj ga je ob enem obvestil, da mu je najdeni znesek pred 21 leti jako prav prišel, ker ga je rešil faktičnega pomanjkanja.
Kaj se zgodi, ako priseljenec, katerega družina živi v inozemstvu, umre, ne da bi zapusti) oporoko ali testament?
V takih slučajih državna oblast potom “javnega upravitelja” (Public A d m i n i s t rator) prevzame v svojo oskrbo zapuščino (estate) pokojnega. Najprej mora uravnati zapuščino (settle the estate), t. j. prodati nepremičnine, ako jih je kaj, in osebne lastnino ter potegniti iz bank vloge in prihranke pokojnika. Nato mora plačati njegove obveze, vštevši pogrebne stroške. Končno mora poiskati dediče in poslati jim čisti preostanek zapuščine.
To postopanje pa je žalibog večinoma jako potratno, zlasti ako gre za majhne zapuščine, tako dr mnogokrat jako malo preostane za porazdelitev med dediče. Ako “inozemec” umre, ki je imel prccejšnjo bančno vk>-go in se ne zna za njegove najbližje sorodnike, se kaj radi nabirajo računi na breme zapuščine, pralno javni upravitelj prevzame zapuščino ali prodno konzul ene dežele, h kateri je pokojnik spadal, je v stanu nastopati v interesu njegovih dedičev.
Smrt, nenadna in nepričakovana, odnaša vsako leto veliko število inozemcev, in večina izmed teh umre brez testamenta (intestate). Zlasti med tuje-rodci prevladuje mnenje, da oporoka j c nekaj, kar se tiče le bogatih ljudi. Kdor ima le par sto dolarjev na strani, je mnenja, da, ako bi naenkrat umrl, bodo že njegovi prijatelji pazili na to, da njegova skromna zapuščina pride v prave roke.
Tega mnenja je bil seveda tudi neki priseljenec slovanske krvi, ki je umrl tekom influence v nekem mestecu na osrednjem zapadu. Njegovi prihranki so znašali kakih $800. Ko je pogrebec v dotičnem kraju izvedel, da ima toliko denarja, je takoj poskrbel za prvovrsten pogreb in napi avil toliko brezpotrebnih stroškov, da je njegov račun znašal $450. Ko je tožil zapuščino, je bilo k temu dodanih še $100.00 odvetniških stroškov. Potem je bilo zapuščinsko-sod-nijskih troskov (probate fee), stroškov javnega upravitelja in končno je od $800 preostalo $112 za delavčevo ženo, ki je živela v Evropi.
V nekem nedavnem slučaju, o katerem je Foreign Language Information Service izvedel, je neki priseljenec zapustil $1100. Stroški pogrebnika, sodnije, upravitelja itd. so znašali več kot polovico vse zapuščine in družina v Evropi je dobila le $475.
Da je bila oporoka v obeh slučajih in da je pokojnik v tej oporoki imenoval kakega zaupnika kot “executor,” 75% ali še več vse zapuščine bi bilo ostalo na razpolago dedičev. .
Ako priseljenec, ki je umrl brez oporoke, ni bil ameriški državljan, tedaj njegov konzul navadno zastopa kot upravitelj (executor) zapuščine in, ako se konzul poprime te zapuščinske zadeve pravočasno, utegne preprečiti, da se zapuščine ne potrati za prvovrstne nepotrebne pogrebe in za druge stroške.
Upravitelj zapuščine, ki se imenuje v oporoki, utegne biti kak prijatelj, do katerega je pokojnik imel popolno zaupanje. V zadnjem času mnogi Ameri-kanci imenujejo za “executor” ali “trustee” kako bančno ustanovo, seveda to ge mora izrecno navesti v oporoki.
(Dalje na 4. strini)
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
Glasom poročila v New York Times je bila v jugoslovanski narodni skupščini dne 1. marca vzplamtela burna debata radi hrvaškega vprašanja. Poslanec Nikola N i kič, bivši minister in član radikalne stranke, se je pritoževal, da se Hrvate pri delitvi služb zapostavlja in da dobivajo vsa višja mesta Srbi. Dejal je tudi, da so bile volitve krivične, ker imajo v sedanji zbornici Hrvati le 52 poslancev, dočim so jih imeli v prejšni 93. G. Angjelinovič, prejšni jugoslovanski poslanik na Dunaju, je ostro napadel diktatorstvo generala Pera Živkoviča in ga je imenoval birokrata.
Na seji občinskega sveta ljubljanskega, ki se je vršila 16. februarja, je župan dr. Puc poročal, da se bo 22. februarja obhajala 200!etnica rojstva G. Wa-shingtona, prvega predsednika Zedinjenih držav. Omenil je, da je v Zedinjenih državah na stotisoče naših rojakov našlo svoja domovanja, zato da je primerno, da se tudi Ljubljana priključi čestitemu spominu na velikega predsednika Washingto-na. Občinski svetniki so s sla-va-klici počastili spomin Wash-ingtona.
Blizu Dravograda služi pri nekem malem kmetu mlada Martiča, ki je po 17 letih dobila pismo od svojega očeta, ki se nahaja v Rusiji in si dela življenje z vrtnarskim delom. Leta 1914, ko je bila Martiča še v zibelki, je moral odriniti na rusko fronto, kjer je bil leta 1915 ujet. Pretrpel je mnogo in tudi zdaj se mu ne godi dobro. Pozdravlja družino, ki je razkropljena po raznih službah in ki ga je dolgih 17 let smatrala za mrtvega.
VSAK PO SVOJE
Občinski svet ljubljanski se je odločno izjavil proti eventualno nameravani redukciji fakultet in srednjih šol. Dalje je sklenil, da se stare tramvajske proge obnovijo in da se zgradi več kilometrov novih prog.
V tolmunu hudournika blizu romantičnega Rimskega vrelca pri Kranju je utonil dober in skrben posestnik Franc Bešter. Odšel je bil v gozd po nekaj drv, kjer je v snegu menda zgrešil smer in zdrsnil v vodo. Našli so ga šele drugi dan.
V Dolenjem Logatcu je do tal pogorel kozolec veletrgovca in posestnika De Glerjc. Zgorelo je tudi šest voz in nekaj drugega orodja ter vse seno. Par dni pozneje je začelo goreti v podstrešju hiše Matija Kosa. Požar so k sreči pravočasno opazili in pogasili. Prebivalstvo je prepričano, da je bil v obeh slučajih ogenj podtaknjen od neznanega požigalca.
Ko so pretekli teden izsiljevalci ukradli 20 mesečnega sinčka letalskega polkovnika Lindbergha, so listi v Ameriki, Evropi in drugod po svetu izšli v posebnih izdajah in z velikanskimi črkami priobčili to senzacijonal-no novico. Banditi bi lahko odnesli Belo hišo s predsednikom Hooverjem vred in še zvezni kongres povrhu, pa bi ne bilo take svetovne senzacije. Nebogljeni, komaj 20 mesecev stari Lindbregh Jr. pa že v zibelki uživa tako popularnost. Si je pač znal izbrati pravega očeta!
Evropa je Japonsko naučila prefrigane diplomacije, militarizma in drugih lepih čednosti, zdaj se pa zgraža nad njo, ko jih kot vzorna učenka hoče v praksi preizkusiti na Kitajski. Priznanje naj bi ji rajši dala, stara hi navka!
V listih sem čital pred nekaj dnevi, da je rumunski kralj Karol podelil svojemu svaku, jugoslovanskemu kralju Aleksandru, neko odlikovanje. S kakšnim navdušenjem je Aleksander odlikovanje sprejel in kam ga je obesil, poročilo ne pove. Mislim —misliti še v Jugoslaviji ni prepovedano, toliko manj v Ameriki — mislim, da je na tihem malo po srbsko zarobantil, potem pa prosil Boga in svetega Savo, da bi ja vsaj številne Karlove aktivne in eks-ljubice ne začele razpošiljati odlikovanj.
H:
V Jugoslaviji so pred nekaj leti odkrili, da živi v Ameriki približno četrt milijona Slovencev in zdaj jih zelo skrbi, da se ti dragi rojaki ne bi potopili v morju tujine. Mi smo jim za njihovo očetovsko skrb zelo nva-ležni, dasi bi jim lahko rekli s pesnikom Gregorčičem: “Odrasli smo, ni nam več treba pa’ov, za druge shranite povoje!” Kot gentlemeni jim seveda tega ne rečemo, ampak samo na tihem ugibamo, zakaj tako očetovsko ne skrbe za tiste tisočere rojake, ki so jim bližje, ki pa morajo vsako leto s trebuhom za kruhom v rudnike Francije, Belgije in Holandske, in da-li zanje ni nič škoda, če se potopijo v morju mrzle tujine! Mi smo se pod silo razmer že davno naučili sami plavati.
*
Znani raziskovalec parasitov A. Hase poroča, da človeška bolha hitro izumira. To je važna novica in morda bi bilo umestno, da zadevi posveti takojšno pozornost Liga narodov. Bilo bi tragično, če bi ta priljubljena domača živinica izumrla in bi se naši potomci morali praskati ne da bi jih srbelo. Naj bi se jim določile vsaj gozdne rezervacije v starih “batirankah!” če se odgovorni činitelj i pravočasno ne zavzamejo za te zveste spremljevalke človeškega rodu, bomo jih v bližnji bodočnosti našli le še za omrežjem zoologičnih parkov.
■Mr
m
m
I
Dne 17. februarja se je pričel pred posebnim sodiščem za zaščito države proces proti 14 obtožencem iz Julijske Krajine. Državni tožilec Fallace jih obtožuje, da so 30. novembra 1930 zvečer v Koprivišču pri Kalu na Banjški planoti iz zasede napadli italijanske finančne stražnike, ki so bili z avtomobilom na izletu ter enega izmed njih, Cezarja Rastellija ustrelili. Izmed takrat aretiranih ljudi je gori-ški preiskovalni sodnik izročil posebnemu sodišču za zaščito države 12 osumljencev, in sicer čevljarja Valentina Lipicarja, (Dalje na 4. strani)
Depresija je čudovita reč in če jo človek sodi po zunanjih znakih, se mu čisto ^mešajo računi. Predzadnjo nedeljo sem bil “padel” v družbo rojakov iz Pittsburgha in okolice. Lepo se je sniti s starimi znanci in izpcr.na-ti se z novimi prijatelji. Zanimivo pa je, da se stari znanci ne starajo, ampak mladijo, ne vem ali kljub depresiji ali zaradi nje. Napovedano skromno kosilo se je izpremenilo v pravi banket, pa zopet ne vem ali zaradi denre-sije ali zaradi spretnosti slovenskih kuharic. Po zaključku res-/Dalje na 4. strani.)
Razprave o pravilih
Bridgeville, Pa.
Zasledujoč razprave o pravilih v našem glasilu, sem bil presenečen nad nekaterimi priporočili, ki jih je društvo št. 37 JSKJ objavilo v zadnji številki. Kakor se meni vidi, je društveni odbor za pravila dotična pri-j poročila sprejel in tajnik jih je poslal v priobčitev. Nobenemu društvu in nobenemu dobrosto-ječemu članu se seveda ne sme odrekati pravice, da priporoča kakoršne koli izpremembe za nova pravila.	Konvencija	bo
potem odločala, če bi bile tiste izpremembe za našo organizacijo koristne ali ne.
Prepričan pa sem, da je velika večina našega članstva popolnoma zadovoljna s sedanjim nestrankarskim stališčem J. S.
K. Jednote. Odkar je naša organizacija na odločno nestrankarskem stališču, je bolj napredovala kot kdaj prej v svoji zgodovini, uživala je v javnosti zelo dober ugled, med članstvom na splošno pa je vladalo pravo bratstvo, katero so le ma- j ^ lok j e in malokdaj motili notranji spori. Ena najlepših lastnosti naše organizacije, na katero smo upravičeno ponosni, je njeno nestrankarsko stališče in ta naj bi se po priporočilu odbora za pravila pri društvu št. 37 odpravila! Nikoli ne!
Omenjeni odbor namreč priporoča med drugim, da bi se izpremenila točka 13 na strani 42 naših sedanjih pravil. Dotična točka se zdaj glasi: “Krajevna društva imajo pravico, da pobirajo poleg jednotinih prispevkov tudi posebne prispevke! v prid društva, s katerimi plačajo društvene stroške, odbor-i nike, zborovalne dvorane in druge stroške, ki so edino društvu v korist.”
Izpremenjena točka naj bi se glasila: “Krajevna društva imajo pravico na svoji glavni letni seji ali na izredni društveni seji, sklicani v' ta namen pismenim potom, razpolagati, z društvenim premoženjem, kakor odloči večina članov navzočih na seji.” (Zdi se mi, kot bi si nekdo želel dobiti ključ do blagajne.)
V 3. točki 21. člena na strani 46 določujejo sedanja pravila, da “imajo društva na svojih sejah pravico suspendirati člane, če vodijo versko ali politično propagando na društvenih sejah.”
Odbor za pravila pri društvu št. 37 predlaga, da se tista določba vrže iz pravil in tolmači, da večina društvenih članov lahko tozadevno odločuje. Poleg tega predlaga v istem členu, isti točki in na isti strani še eno izpremembo v podobnem smislu.
Navidezno so predlagane izpremembe malenkostne, nedolžne in celo demokratične. V resnici pa bi izpodbile na mah nestrankarsko stališče J. S. K. Jednote in prinesle tiranijo, razdor in strankarske in verske prepire, v našo bratsko organizacijo. Predlagatelji morda dobro mislijo, toda ne zavedajo se, da bi tako prikrojena pravila bila nož, ki bi rezal na dve strani.
Pod avtoriteto Jednote kolek-tajo zdaj društva društvene prispevke ali društvene naklade od svojih članov v poljubni višini. Jednota zahteva, da morajo člani plačevati društvene naklade (poleg jednotinih), sicer jih suspendira in črta. Edino pravilno je torej, da Jednota zahteva od društev, da rabijo te prispevke le za društvene potrebe in za izrecno društveno korist.
Ako bi se naša pravila izpre-menila kot je gori predlagano, bi lahko društvo z večino odgla-sovalo, da se društvena blagajna ali del iste porabi za misijone, cerkve, maše, zvonove, orgije, za nabavo komunistične ali socijalistične literature, pamfletov za kontrolo porodov.
v podporo republikanskih, demokratskih, progresivnih, socialističnih, komunističnih klubov in kampanj itd, Skoro gotovo je pri mnogih društvih precej članov, ki bi smatrali za dobro in koristno, da se daruje j nekaj društvenega denarja za katerega koli gori omenjenih namenov. Večina članov pri društvu bi za tak dar v katero koli svrho odglasovala, manjšina pa bi se morala podati in bi morala po diktaturi društva plačevati za nekaj, s čim ur se ne bi strinjala in ki bi ne imelo nobene zveze s tem, za kar smo vsi pri društvih, namreč z bratskim zavarovanjem za slučaj smrti, bolezni, nesreče in onemoglosti. In Jednota bi .j ih s svojimi pravili prisilila, da plačujejo za nekaj izven društva, za nekaj s čimer se ne strinjajo, ali pa pustijo društvo in Jednoto. To bi v enem ali drugem slučaju moglo zadeti pri-. I staše katerega koli prepričanja. Tak sistem pa po mojem prepričanju ne bi bil niti pravičen niti demokratičen.
Clan, ki je pristopil k Jednoti z zavestjo, da je nestrankarska organizacija, bi bil naenkrat pri enem ali drugem društvu izpostavljen nevarnosti, da bo prisiljen plačevati za nekaj, kar ne mara. V večjih naselbinah, j kot na primer v Clevelandu,i)_ | kjer se nahaja več društev jr JSKJ, bi se mogel član temu še x nekako izogniti s tem, da bi t-prestopil k drugemu društvu. , IV krajih, kjer je pa samo eno j |društvo JSKJ, in takih naselbin j, je mnogo, ne bi bilo nikakega j drugega izhoda kot plačati ali } pa pustiti društvo in Jednoto.: ( j Mnogi naši člani se za delom j ! selijo iz kraja v kraj in so po- t torn pravil prisiljeni pristopiti j j k najbližjemu društvu JSKJ, če;s nečejo v slučaju'bolezni izgubiti podpore ali vsaj priti v velike ( sitnosti. Pri starem društvu je j bila morda večina članov nje- ^ govega prepričanja, torej mu ni 1 bilo treba plačevati društvenih ( naklad za izvendruštvene name- , ne, ki niso po njegovem okusu, , pri novem bi bilo pa morda' ( ravno obratno.	;,
Sprejetje tako prikrojenih j j i pravil, kakor jih priporoča dni-^ štvo št. 37, bi privleklo v naša , društva in v našo Jednoto ne-j] | številne prepire verskega ali i, političnega z n a č a j a. Prepiri bi nastajali v prvi vrsti med ! člani istega društva, pa tudi med posameznimi bratskimi j ! društvi, ki bi se morda začela : med seboj obkladati z republikanci, demokrati, socialisti, ko-. munisti, cerkvenjaki, brezverci itd. Ali res kdo iskreno misli. , da bi bilo za našo Jednoto ko-,1 ristno, če se v društvih na ši-( roko odpre vrata za take prepire? Ali ni izven društev in ;Jednote za to dovolj prostora?
Po naših 'sedanjih pravilih ■ smo pri društvu in Jednoti vsi , enakovredni bratje in sestre, brez ozira na to, ka!:šnega pre-, i pričanja smo v našem privat-. nem življenju. V zasebnem živ-. ljenju vsak lahko pripada poli-. tičnemu klubu katere koli . stranke ali kateri koli verski ali , pa brezverski organizaciji. Tam } lahko vodi propagando po mili volji, tam lahko denarno pri-j _ speva, kolikor more in hoče.
Kjer ni takih klubov ali orga-a nizacij, jih ima vsak pravice j . ustanavljati, pridobivati jim . člane, širiti njihove ideje. Ta-, ke organizacije in klubi so usta-! . novljeni v gotove svrhe in se v . dotične svrhe tudi pobirajo in , porabljajo prispevki, i Podporna organizacija, kot je ' . naša J. S. K. Jednota, je usta-) novi jena edino v svrho, da podpira svoje bolne, ponesrečene in
- onemogle člane in da po smrti , člana pomaga z izplačano smrt-
- nino dedičem, ki so v mnogih -'slučajih take podpore res po-’ -: trebni. Mi nismo pristopili k
- JSKJ vsled kakšnega politične-> ga ali verskega navdušenja.
.jampak zato, da se zavarujemo J za slučaj bolezni in smrti. Pr-
votni in čisti princip vsake bratske podporne organizacije je nestrankarski. Naša Jednota si je ta princip jasno zapisala v svoja pravila in je na podlagi istega krasno uspevala in bo še uspevala, ko se ekonomske razmere izboljšajo. Društva pa so deli (udi) Jednote in če je Jednota nestrankarska, morajo biti tudi društva, sicer bo šlo naše bratstvo narazen in zavladala bo anarhija in razprtija.
Dovolj perečih gospodarskih problemov imamo, za rešiti pri naši Jednoti. Tem posvetimo naše zanimanje, moči in izkušnje. Nikar ne vabimo niti pri zadnjih vratih in indirektno v našo Jednoto in posamezna društva problemov in sporov, ki ne spadajo tja. Take probleme naj rešujejo organizacije, ki so v dotične. svrhe organizirane. Ohranimo našo J. S. K. Jednoto na strogo nestrankarskem stališču kot je bila dozdaj, kajti s item ji bomo ohranili njen se-|danji ugled in ji zasigurali napredek.
Z bratskim pozdravom,
K. Pleteršek, nadzornik dr. št. 4 JSKJ.
Cleveland, O.
Odbor društva sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ, kateri je jil izvoljen na društveni seji neseca januarja t. 1., da vzame v pretres pravila in isto sporoma potom glasila, katere točke naj bi se spremenile na bodoči konvenciji, je imel sejo dne 5. marca, na kateri je odobril predloženo spremembo pri izboljšanj u bolniške podpore. (Imena tega odbora ste že citati v prejšni izdaji.) Dosedanja točka, člen XXXVI, BOLNIŠKA PODPORA, točka 2, se ] sedaj glasi:	<
“V dobi prvih šest mesecev, ,i od dne, ko je član pravilno javljen pri društvenem tajniku in pri zdravniku, se plačuje celotna podpora, to je $1.00 ali §2.00 dnevno, v kolikoi-.jd bil;član zavarovan, po preteku šestih mesecev plačuje Jednota polovično dnevno podporo skozi 12 mesecev. Po preteku polovične podpore je vsak član upravičen do nadaljne podpore in sicer iz sklada onemoglih, po Sl 0.00 mesečno. Ta podpora se plačuje članom, dokler ne ozdravijo ali dokler je bolan. Za prve tri dni bolezni Jednota ne plača podpore, to je od časa, ko se je bolnik pravilno javil bolnim pri zdravniku in društvenem tajniku. Po preteku 18 mesecev bolezni se plačuje §10.00 mesečne podpore tudi neenakopravnim članom naše Jednote.”
Gori omenjeni odbor za pravila priporoča, da bi se ta točka v bodoče glasila tako:
“Točka 2. Za prvo in drugo leto članstva je član upravičen do cele bolniške podpore za dobo 30 dni in do polovično za dobo nadaljnih 150 dni. Ko je član nad dve leti. je upravičen do nadaljnih 30 dni cekin 60 dni polovične podpore, dokler član ne prejme cele bolniške podpore za 600 dni in polovične za 1,290 "dni. Najvišja1 svota, ki sc more izplačati posameznemu članu v obliki redne bolniške podpore, je §1,245.-00 za vsak dolar dnevne bolniške podpore. Pri odmerjanju bolniške podpore se računa članska doba od dneva sprejema v Jednoto, po katerem dnevu mora biti član nepretrgoma v Jednoti, sicer se račune pri odmerjanju doba od dneva ponovnega sprejema. Člani, ki prestopijo iz mladinskega oddelka, so v prvih dveh letih od dneva prestopa upravičeni do bolniške podpore v svotah kot so določene za druge člane za prva štiri leta članske dobe, ako so pristopili v mladinski oddelek pred 12. letom starosti. V' slučaju bolniške podpore se računa doba zavarovanja v posameznih razredih. Svota sprejete podpore se računa od leta j 1915.	,	1
LESTVICA BOLNIŠKE				
		PODPORE		
A)	RAZRED		$1.00 bolniške	
podpore.				
Članska doba Zamore prejeti bol. pod.				
do let	Vplača Cele		Polovične	Skupaj
2 $	18.00	$ 30.00	$ 75.00	$ 105.00
3	27.00	60.00	105.00	165.00
4	3G.00	90.00	135.00	225.00
5	45.00	120.00	165.00	285.00
6	54.00	150.00	195.00	345.00
7	63.00	180.00	225.00	405.00
8	72.00	210.00	255.00	465.00
9	81.00	240.00	285.00	525.00
10	90.00	270.00	315.00	585.00
11	99.00	300.00	345.00	645.00
12	108.00	330.00	375.00	705.00
13	117.00	360.00	405.00	765.00
14	126.00	390.00	435.00	825.00
15	135.00	420.00	465.00	885.00
IG	144.00	450.00	495.00	945.00
! 17	153.00	480.00	525.00	1.005.00
1 18	162.00	510.00	555.00	1,065.00
1 19	171.00	540.00	585.00	1,125.00
20	180.00	570.00	615.00	1,185.00
nad				
20	180.00	600.00	645.00	1,245.00
B)	Razred $2.00 bolniške pod-			
pore				
Članska doba. Zamore prejeti bol. pod.				
let	Vplača Cele		Polovične	Skupaj
1 2	$ 40.80	$ 60.00	$ 150.00	$ 210.00
3	61.20	120.00	210.00	330.00
4	81.60	180.00	270.00	450.00
5	102.00	240.00	330.00	570.00
6	122.40	300.00	390.00	690.00
! 7	142.80	360.00	450.00	810.00
8	163.20	420.00	510.00	930.00
9	183.60	480.00	570.00	1,050.00
10	204.00	540.00	630.00	1,170.00
11	224.40	600.00	690.00	1,290.00
12	244.80	660.00	750.00	1,410.00
13	265.20	720.00	810.00	1,530.00
14	285.60	780.00	870.00	1,650.00
15	306.00	840.00	930.00	1,770.00
16	326.40	900.00	990.00	1,890.00
17	346.80	960.00	1,050.00	2,010.00
18	367.20	1,020.00	1,110.00	2,130.00
19	387.60	1.080.00	1,170.00	2,250.00
20	408.00	1,140.00	1,230.00	2,370.00
nad				
20	408.00	1,200.00	1,290.00	2,490.00
štva pa po dva. Morda je to r pošteno, ni pa praktično in na- r predku Jednote koristno. Ved- 1 no pišemo in poudarjamo, kako c potrebno je, da pridobimo mla- 1 dino, da jo obdržimo v organizaciji in jo priučimo društvenih r in jednotinih poslov, da bo lah- c ko naprej vodila naše delo. V r isti sapi pa jim jemljemo za- i stopstvo na konvenciji, dasi je j izredno važno, da bi dobili po- ( gled v notranjost naše Jednote. i Ne vem, če je katero angleško j poslujoče društvo, ki bi štelo dovolj članov, da pošlje svojega delegata na konvencijo. Seve- ^ da bodo angleško poslujoča dru-štva nekoliko zastopana s tem, j da se jih več skupaj združi, to- j da zastopstvo bo premajhno in ; malo jih je, ki bi mogli zado- i voljivo dve društvi zastopati. } Ako so društva blizu skupaj, da lahko kandidati za delegate ob- i} iščejo seje društev, ki so zdru-l^ žena v svrho izvolitve delegata,;, potem se že še more kolikor to-1 -liko zadovoljivo urediti. Pri od-i( daljenih društvih pa se to tež- , ko uredi. Radi tega jaz priporočam, da se gldde zastopstva j^ na konvenciji uvede isti ali podoben sistem kot smo ga imeli prej.
Dnevnice delegatov naj bi sej, znižale na štiri dolarje. Kadar bi društvo volilo delegate, naj bi tudi sklepalo glede njegovih dnevnic, kakoršne bi že bile delavske razmere. Razliko naj bi plačalo društvo, da bi delegat ne bil oškodovan. S tem bi se Jednoti nekaj prihranilo.
Strinjam se z mnenjem sobrata Okolisha glede Federacije jugoslovanskih podpornih organizacij, oziroma glede možnosti pristopa naše Jednote k tej Federaciji. Naša Jednota je nestrankarska in se ne vmešava niti v politične niti v verske probleme. Omenjena federacija pa hoče reševati kulturne'in j .delavske probleme, kar na vsak način vodi ali posega na politično polje, torej naša Jednota ne mora biti zraven. dokler ne-če imeti nobenega opravka s politiko. In moje mnenje je, da pustimo politične probleme drugim organizacijam, ki so v to svrho ustanovljene. Saj ima-I mo že tako dovolj neprilik na I sodnijah, če pridejo tožbe. Ce bi se naša organizacija spustila na politično polje, bi bilo to pač! v smernici naprednega delavstva. Mi smo tujerodci in mno-i gi stoprocentneži še naše podporne organizacije, ki imajo j samo dobrodelno in gospodar-! sko podlago, težko gledajo; koliko bolj nasprotni pa bi nam ( bili šele, ko bi videli, da se vmešavamo v politiko. Jaz sem zato, da se formira močna delavska stranka, toda formirati in j voditi jo bodo morali tu rojeni Američani, nakar se ji mi kot posamezniki lahko pridružimo, i Sami inozemci, če bi tudi šli vsi ; skupaj, ne bi v 130-milijonskem i narodu šteli dosti. Naših podpornih organizacij, ki sestoje po večini iz v inozemstvu rojenih članov, pa ne barvajmo s političnimi barvami. Vsaj za J. S. K. Jednoto priporočam, da ostane na svojem sedanjem stališču, to je, da se niti od daleč ne vmešava v politične in verske zadeve.
Valentin Dagarin, tajnik dr. št. 41 JSKJ.
Barberton, O.
Odboru za provizorična pravila priporočam, da jih sestavi na strogo nestrankarski podlagi, v duhu naprednega časa, in po možnosti tako, da jih na drugi konvenciji ne bo treba zopet predelovati. Ne uvršča naj nikakih cokelj napredka, kajti ni vse dobro danes, kar je bilo dobro pred dvajsetimi ali tridesetimi leti. Glede nekaterih točk, ki se bavijo s poslovanjem pri krajevnih društvih, naj bodo prihodnja pravila bolj jasna in določna in na popolnoma nestrankarski podlagi.
Glede jednotinega imena .je moje priporočilo, da se izpreme-
tem
argu'
ni, ne mislim pa o mentirati. To bo °dl°čia hodnja konvencija po naV ^ društev in po sklepu večine	_
legatov.	*s>	^ k
Točka 11 v členu 20, na ^ ^ ni 42, naj bi ostala kot ^J sv0je,
daj v pravilih, ker ,ie k ^ L ^ , Točka 12 v istim členu >	^ '
isti strani bi se po m°.lenl	^ ^
n ju lahko izpustila, ker'^pri	Hen
da ni več nobenega drus	L ^
naši Jednoti, ki bi se P° 'Hopj z uniformo.	_	Nite
Točki 13, člena 20, ki se t it^. si:	‘Krajevna društva 1 ,
pravico, da pobirajo1 P°. oSeb- ^#ien notinih prispevkov tudi P . | ^ ^ ne prispevke v prid drus katerimi plačajo društven« ^ < nj ^ ške, odbornike, zboroval”0^: rano in druge stroške, kj^8 g, no društvu v korist . • •	k ^
se dodalo:	“Krajevna ^ ^ bc
nimajo pravice z drus i premoženjem p°dpiratl .+«(# ^a>'s j verske ali politične *nS | v,; le ] Stov ; Podpira naj se v .	% te,
društveno članstvo in naše Jednote.”	_	,#(1 iz 5
Ta točka, z omenjen^: Idatkom, bi se v jemala *
4, člena 19, na strani 3 , ^ glasi, da uradno gliasil0^ ,ii< braniti Jednoto in n« Iruštva pred napadi in ^ 'KI sme priobčevati dopis°v’, bol] prav in člankov, tikaJ0^ ^ ^ ^ vere in politike itd.	^ šc
uradno glasilo braniti ^‘^ ! J6 Pa društva pred napadi, bi ^ ^ j %)o pač tudi društveni od^ j) \ t() niti društveno premoženj	tj
glasilo ne sme priobčeva ^ sov, razprav in člankov, ^ ^ W ^ čih se vere in politike, bi ^ ^ % ^ :li na društvenih sejah n j|, 5 čl0v o razpravljati o takih p0d- ^ ^ niti iz društvene blagajn ^ j^.	^
pirati verskih ali politi11 j1 ko stitucij ali organizacij- ^ |)i % omenjeni dodatek k t°č 1	5d,
bil	po	mojem	mneiVJ11 ^ jp .	^
umesten in priporočam.	“
prihodnja konvencija ^ ,j# Potem rie bo moglo	ft
benem društvu tozade ■	^
tolikega prepii-a, kot jf ^  davno nastal pri nekem ^ih društvu naše Jednote. ^ f želi udejstvovati versk ^ t* . litično, ima prosto voli0’ ^ stori kot zasebnik izven ^ venega delokroga. ^sa. gi; f. ^ pripada katerikoli versK«^ ^ % ] litični organizaciji in Vft, ji# ko tam prispeva, kolik01,^ iH \
Z našo Jednoto pa to ne bi smelo nikoli ime^T-j s’11: ga stika. Pri naši J vsi bratje in sestre. z za	medsebojno	pom°c-,
šnim organizacijam P1.1	$ (Ji)f
drugače v življenju 11 ^ \ podpiramo, je privatna ^ ^ vsakega posameznika' ,0pJ lahko vodi kakoršnok0 ‘ j, ^ j gando, toda ne pod -f'1 K. Jednote.	^ v
John ®V'
predsednik dr. st-	j j tie
 -	0'
Ken<? ,Sl V n»Sem uradnem 81* /. je že pričelo razprav^' 8	\
izboljšanja naših pra' ^ ^ \ hodnji	konvenciji-	\	'ti
i pravilno, da vsi	' V J
vpoštevamo, da vsi P	„e	\}
bodo sprejeti in vsi	'<l1 '
do zavrženi. Vsak P*e rePril: >•* »., priporoča po svojem nju najboljše in	°	V 1
se potem izbere najb®; ^	(
So ao ne bi smel V&*»*	">
toga. če ,io boljši prese&C drugega sprejet. Saj b ^ za osebno čast. aml^ se,
brobit organizacije. . p
strinja s kakšnim P v razpravah, naj n:f	^
način priobči in-ot^j/ $
oziroma naj priporo^4* .^1 ^ %.' šega. Napadati koga ' uj^. ga, če se ne strinjam0 vim predlogom ali P1
ni lepo niti bratsko, razpravah dostojni ni.	/
Za časa 13. priporočal izprepm111 nr ,. t,% naše Jednoto. Zdaj ;>*, \ več zato, ker tudi ' ^io ^ nem tonu ne bi ime (Dalje na 3. str
A
Ely, Minn.
Končno je prišel čas, ko se zopet lahko razmotriva o pravilih naše J. S. K. J., da se kolikor mogoče izboljšajo, da nam bo zopet za prihodnja štiri leta odprta pot po kateri bomo nadaljevali z združenimi močmi za močno, oziroma močnejšo našo organizacijo. V interesu nas vseh je v prvi vrsti, da skrbimo, da vse, kar je za dobrobit Jednote, raste, da procvita, da postane trdna trdnjava, na katero bomo vsi ponosni.
Da se pa to doseže, je treba, kakor sem poprej omenil, združene moči in bratske vzajemnosti. V prvi vrsti je naša sveta dolžnost, da se sami med seboj zedinimo kot bratje in sestre, potem šele smemo biti sigurni, da lahko izboljšamo pravila, katera nam bodo služila za dobo let.
Ce pogledam vso situacijo, kakor danes obstoji med nami, ni tako kakor bi v resnici moralo biti, preveč se nam je se-j bičnost v našo kri zajedla, da gremo “vsak po svoje.” Preveč gledamo na osebnosti, ni nam na tem, kaj je sobrat koristnega povedal, ampak nam je več ležeče, kdo je bila tista oseba, in ker nam ni ta sobrat ali sosestra po volji, prezremo, oziroma ignoriramo, namesto da bi sprejeli dobre nasvete in predloge.
Znano mi je tudi, da se nekaj odličnih oseb poteguje, da bi se glavni urad naše Jednote “mufa!" iz Elyja. Razlogi za tak korak se bi seveda lahko navedli, dasi ^)i bili jako šepavi, če pa pogledamo konci konca, za katerim grmom zajec čepi, nam drugega ne preostaja, kakor da se gre tukaj za osebne koristi. Mogoče pride prilika, da o tej zadevi podrobneje pišem pozneje. Članstvo društva sv. Cirila in Metoda bi prosil, da se udeležuje društvenih zborovanj kar j najbolj mogoče v obilnem številu. Vsak naj prinese kakšne dobre sugestije, ; da izberemo, kar bi se nam zdelo najboljše v svrho naših pravil. Zares žalostno je, da naše članstvo tako malo uvažuje društvena zborovanja, vsak piškav vzrok zadostuje, da rajše ostane doma, kakor pa da bi se udeležil zborovanja svojega društva. Zavedajte se, da se nam bliža čas konvencije, torej imejte več pozornosti napram društvu.
Upam, da bo dne 13. marca velika udeležba članstva na zborovanju v Community Center.
Z bratskim pozdravom,
Joseph J. Peshel, zapisnikar društva št. 1 JSKJ.
East Palestine, O.
Že zopet se približuje konvencija naše Jednote. Razmere so se od zadnje konvencije precej predrugačile, zato bo to ena najbolj važnih konvencij. Prišli bodo vsakovrstni novi problemi, ki so nastali zaradi depresije.'
Najbolj važno je, da društva izvolijo trezno misleče in razumne delegate, da bodo lahko mislili s svojo glavo in bodo kos svoji nalogi. Ni tako važno, da delegat prinese na konvencijo vse, kar mu je društvo naročilo. Mnogo bolj važno je, da je sam preudaren dovolj, da v Alt ako voliti pri raznih točkah. Včasi mora voliti za predlog, ki se ne vjema z društvenim priporočilom ali naročilom, ker se je iz konvenčne debate prepričal, da je dotični predlog lažje izpeljiv in v večjo korist organizacije kot pa predlog, ki bi bil v smislu naročila njegovega društva. Mnogokrat mora kakšon predlog enostavno odpasti, ker je v nasprotju z državnimi zakoni.
Prihodnji konvenciji bi tudi priporočal, da izboljša sedanji sistem zastopstva na konvenciji. Zadnjič je bilo na splošnem glasovanju, sprejeto, da društva s 75 in manj kot 150 člani pošljejo na konvencijo le po enega delegata, večja dru-
OPOMBA:	Vsak član lahko
v slučaju bolezni ali poškodbe dobi v lestvici navedene svote, bodisi skupno ali v presledkih. Tako na primer lahko član, ki zboli potem, ko je že 20 let član Jednote, dobiva bolniško podporo nepretrgoma pet let in tri mesece, in sicer 20 mesecev celo in 43 mesecev polovično podporo. Kdor prejme kako bolniško podporo, predno je 20 let član Jednote, je upravičen še do razlike med prejeto in v lestvici navedeno svoto. Za vsako leto članske dobe je član upravičen do trimesečne podpore.
Ako bo ta točka sprejeta, potem se mora 13. točka tega člena popolnoma črtati iz pravil.
RAZLOGI vr,,|
Da je potrebna ta sprememba, je razvidno iz našega preteklega poslovanja, in koliko je bilo izrednih asesmentov v zadnjih dveh letih. Ako bo konvencija gori imenovano lestvico sprejela za izplačevanje bolniških podpor, bo to en velik korak za zdravljenje simulantov, katerih imamo dosti pri naši Jednoti. V večih slučajih, kjer je sedaj treba izrednih preiskav, se bomo teh rešili s spremembo te točke.
Sedaj v tej depresiji je vsak bolan in gotovo tudi vsakega križ boli, kadar nima dela. Ce ni dela, po navadi je vsak bolan, kateri more le biti, samo da dobi nekaj dolarjev, če bo pa gori navedena lestvica sprejeta, potem se pa ne bo izplačalo bolan biti, ker se bo vsak bal. kaj pa če ga res nesreča zadene in potem ne bo dobil nobene bolniške podpore.
Lestvica, katera je gori navedena, tudi ni krivična, ampak obratno, je zelo koristna za •Jednoto; s tem se bomo rešili veliko izrednih asesmentov in dosti nevolje med člani, kar bo v korist Jednoti.
POJ A SN1LO ■
Ta sprememba je bila že predložena glavnemu tajniku leta 1930, meseca marca. V odgovor od pokojnega glavnega tajnika je društvo dobilo, da bi bilo najboljše, da društvo s tem počaka in naj predloži bodeči konvenciji. Društvo je stavilo to gori navedeno lestvico kot inicijativni predlog-
Društvo je tisti čas vzelo nasvet pokojnega 'n .ie Počakalo te bodoče, to je 14- konvencije, da ista to zadevo reši. Dalje društvo prosi še ostala društva, da se pridružijo našim spremembam, ker bo edino v korist Jednoti, ako se bo ta sprememba sprejela. — Nadaljne razprave slede v prihodnjih številkah.
Za gori omenjeni odbor: Frank Kačar, zapisnikar.
»ki*
tede
ti?
ie , diu
't
J he
Pl
se P)
da
Vi
S
v
%
%
rg“'
pP'
jčil"
ll
itrf , s®* 0'
! ii>
jine'
jiilU;
, pri )šal»
glf'
m«]'« jed-jscb* /a,5 str«-dv»-
i $
ajbi
0
icije'
nstff
,dr
t#
ki8' ✓ jeVIlS la "f # ih sf #rJ K
(j®
bi'9'
fi*
doP*'
nova dora, March oth 1932
o pravilih
t%V?nJe z 2. strani)
aiadjj, * neka-* *e^» Pa iJ0 naša U Prišla na krmilo pri J. svoi/ t]0^’ vzela bo vodstvo p bo • e’ 'n se i* bo zc^e" <% remenila organi-0 svo.jem okusu. Po Mnenju bo po mladini i°, i)re!,Jeno irne Čisto ameri-°bo Dv-.yse^ drugih primesi, •ttjdi j 0 v doglednem času, %„• .Se mi 7-di, da bi bilo iiSeJ *zPreminjanje imena !iue .°' Ako bi se bilo ime !i,bi.110 pred kakšnimi 16
frerJL P0016«'1«, zdaj je Da k * °’ Seveda, če bi bi-- °nvGnci j i večina za iz-
^°tovallmena’ 'iaZ ne b°m
hl'f f-n','e eri in dvadolar-^Vatn "lSke»a sklada se ne ^olar’u er Se mi zdi, da v
Utov tm skIadu Je vc* R1’ te • V endolarskem. ostan a J(: torej najboljše, ^iz P° starem in da vsak ■se pa0Je skodelice je. Ako skl'U|S^anov’* samo en bol-Ofe, ’ ne bi predlagal več te(j °*" 510.00 tedensko. Za Vai^j na'i bi se ne plačala od {g, *)0ra Plačevalo naj bi '< boln"U’ ne Pa po dnevih. ^ a *S^a P°dP°ra naj bi '% Mesecev, polovična p S mesecev, potem naj W Plačev^o po $15.00 ^j, t’ me«to $10.00 kot do-S Ha'17* sk'ada onemoglih,
J se tudi malo bolje 'ifej n ,0 sedanjem sistemu H pa° erern° smetano, na-cloy s*ratke nimamo, j u v začetku bolezni 'niOfg , ;®0 na mesec, kako \ i(0 Wti dosti $10.00 po-\ '6 ves izstradan in
K D..
jo t- SofA-C delegatom je bilo
w r***
,j# \l0v ’ jaz Pa pnporo-Vl0 k0: to .ie $5-00. Bodo ,°.lj Pridni, Spalnih
.li^C^lo. A,Se Zil delegate ne 0 bi šli po svojih «kate V Indianapolis, bi si ^ ne k. Pr'v°ščil spalni voz. P]a'! ^ega storili za Jed-Se Ce glavnih uradnikov Dri Urec^e času in raz-'io 1Tler,1o. Plače naj se V(!,}e]ed volitvami, da bo I ^Za kakšno plačo kan-ih ?nes *mamo precej da HV *n Pridnih rok in
r^!nemu prev6Ppla_
i, dva	lsto mesto iiame-
i"P	plačo. Od
Httjij. ''e v današnjih ča-v Clla Plača za vsakdani Jt^notinem uradu.
5 0(l<lelueStopa VA mladin_
% pr.H v odrasli oddelek ^»/^''očilo, da bi se ta s 'i v * °d 16 na 18 let. To j Mlac|^.'s^u sistema te de-Dg	',udje, ki po posca-
ri°!ejo biti zaposleni e.'b. tudi ne morejo ^elc r|sPevkov za odras-J biie ^enske članice naj ^nje e^žne odškodnine , uPeracije do izvrše-» ^oi-a,-9". Da’.ie mislim,
C D^vi/ lmeti mal° bol'i
>biiskia glede nesreč pri
ij/^reč V0Žnjah- NaJveč ^ 4^°holSe Zg0<^ vs^ed me iu 6^ua 2 gasolinom, ali
ali r
stu*	0 naJ za ^a'
J6,
clril.Ge°rge Schaltz, stvo št. 127 JSKJ.
^*^4, k Eveleth, Minn.
hit1.(<^11Ve5lcije naše Jed-j <3u ,p^‘bližuje, zatorej \^ih Za^nem° razmotri-1>’’avilih in o izbolj-\>iti u.iprej hočem iz-!i % ; *>ai’ besed radi iz-g0 fna> ker se zdi, da 1 ^l a debata o tem. \ ’Ja	v	Chicagu, pa
: tl-	ni dobro za-
bi ^'Uštva št. 104 pi-?a Jednota bolj
rt Ja? 6 Se ime izpre-
^ ^ sSem Pa mne"
dol'	^dnota ima
■>r° ime kot katera
is.
ei"
lev
.
Goi1 13 ‘ čis(
koli druga Jednota. Moje mnenje je, da nobena organizacija ne bo prav nič boljša, če izpre-meni ime vsaka štiri leta. (»lede tega apeliram na ,društva JSKJ, da vztrajajo za staro ime in ko bo prišel čas za delegate voliti, naj si izberejo delegate, ki bodo za staro ime. Jaz se še spominjam 13. konvencije, ko je neki delegat volil za novo ime, dasi mu je društvo naročilo glasovati za staro. Jaz sem veliko članov pridobil za društvo, h kateremu spadam, toda še nikdo mi ni rekel, da ne mara pristopiti radi imena. Naše društvo sv. Ime Jezus, št. 25 JSKJ je za staro ime.
Najbolj važna točka, ki bo prišla pred konvencijo, bo bolniška podpora. Moje mnenje je, da naj bi se ustanovil samo en razred bolniške podpore, tako da bi bil vsak član zavarovan za Sl.50 bolniške podpore dnevno. Razred za dva dolarja bolniške podpore pa naj bi se opustil.
Na naši društveni seji se je razmotrivalo glede mladinskega oddelka in prišli smo do zaključka, da bi bilo umestno, da bi se starost za prestop v odrasli oddelek raztegnila do 18. leta. Naj bi bilo mlademu članu na prosto voljo dano, da prestopi v odrasli oddelek z dopolnjenim 16. ali pa šele z 18. letom.
Želel bi, da bi se oglasila še druga društva s svojimi nasveti, ker o raznih točkah bo treba še dosti razmotrivanja. Zdaj je čas, da člani, ki jim je dobrobit organizacije pri srcu, izrazijo svoje mnenje. O priliki se zopet oglasim.
Bratski pozdrav!
Philip Fister, preds. dr. št. 25 JSKJ.
ll“V
t/
k $
: n#
k n
v
s.
Pr0l4
V ) •>
vki
,re- 4
t«'1,
4
4
v
V
Iie V
+ 4 ' ^ rO1, -
it«!'
3S . bo' tr
k
t
tlK,
I] ’V,
se
Omaha, Neb.
K razpravam o pravilih, ki so na dnevnem redu, naj se tudi jaz oglasim s par besedami.
Tu in tam se pojavljajo opazke glede izpremembe jednotine-ga imena. Jaz bi sugestiral, da se s tem ne trati dragocenega časa na konvenciji, ampak naj se rajši debatira o bolj važnih zadevah. Ako bi večina na konvenciji zaključila, da se izpre-meni ime, bi jaz podpiral tozadevni predlog sobrata F. S. Taucherja od društva št. 104, namreč da naj se kot novo ime določi “Jugoslovanska Blago-/estna Enota,’ okrajšano J.B.E.
Nadalje priporočam, da se iz-premeni člen VIII, točka prva. Izprememba naj bi bila v tem, da vsako društvo, ki šteje začetkom konvenčnega leta 25 ali več članov, ima pravico poslati enega delegata, in da nobeno društvo ne more poslati več kot enega delegata, brez ozira na velikost. Jaz mislim, da če društvo pošlje enega delegata, ki mu je v resnici dobrobit Jed-note in članstva pri srcu, bo prav toliko opravil kot dva. S tem bi se prihranilo precej jed-notinega denarja, kar je poseb no sedanjih časih važno.
Priporočal bi tudi, da bi se za časa sedanje depresije odpravil športni sklad in da se namesto istega ustanovi pomožni sklad za podpiranje članov, ki so vsled depresije prizadeti (podobno kot ga ima že neka druga slovenska organizacija.) Ako se in kadar se časi zopet obrnejo na boljše, naj bi se športni sklad zopet upostavil na svoje mesto. Naj nihče ne misli, da sem proti športnemu skladu. Nikakor ne! To je zelo privlačna reklama za tukaj rojeno mladino. Ampak v časih kot so današnji, moramo najprej gledati, da damo članstvu tisto, kar je najbolj nujno potrebno, to je: pomoč v sili. .Važno je, da obdržimo dolgoletne člane v Jednoti, kajti njim se moramo v prvi vrsti zahva liti, da so vzdignili JSKJ na zdravo in trdno podlago, na kateri je danes. Nikakor jih ne smemo pozabiti v teh kritičnih časih. Naša dična J. S. K. Jednota naj ostane še v bodoče
skrbna in nepristranska mati vseh svojih sinov in hčera.
Poedrav vsemu članstvu našo JSKJ!
Joseph Rudolf, član dr. št. 11 JSKJ.
Barberton, O.
Moj namen danes je opozorili članstvo na napake, ki jih delamo več ali manj ob času konvencije. Ena teh napak je ta, tla se dosti dobrih nasvetov in predlogov ne pošlje v glasilo v objavo. Clan ali društvo ima morda zelo dober predlog, p? ga ljubosumno skriva kot naj-večjo tajnost pred javnostjo.
Vse tako se hrani za predložitev konvenciji, upajoč, da bo konvencija isto sprejela z odprtimi rokami ter se še posebej zahvalila predlagatelju. Pa najraje ni tako. Kaj podobnega, čeravno slabše imajo že drugi. Ti drugi pa so morda bolj zgovorni in boljši govorniki in sprejme se, kar ti drugi predlagajo.
Opozarjam članstvo, posebno tiste, kateri še niso bili na konvenciji in katerim so neznani vsi triki iste, na dejstvo, da na konvencijah naših podpornih organizacij dostikrat odločuje tisti del telesa, ki je tik pod možgani ali naravnost povedano—usta.
Predlogi in nasveti v glasilu t>a seveda veliko več zaležejo, ako so podani v imenu društva int potem podpirani po drugih društvih. Gledati je tudi treba vselej, da ne zahtevamo kaj takega, kar ne bi bilo v skladu z državnimi postavami. Tako je na primer, proti državnim postavam, nekaj potom pravil obljubiti in potem ne izpolniti, ali ako se hoče potem le delno izpolniti ali zmanjšati po pravilih obljubljeno svoto. Na bratstvo v članstvu, kadar isti zahtevajo podporo, se sklicevati in zanašati, je zelo nespametno. Clan pove: “Dajte mi podporo, če ne,.; grem ita sodišče.” Jednota v takem slučaju ni nič na boljšem, čeravno tožbo dobi, ako se gre za majhno svoto, ker dostikrat v takih slučajih znašajo potem sodnijski stroški in stroški za advokate ravno tako veliko svoto, ali še dosti večjo, kot je svota, za katero se je šlo. To govorim iz skušnje zadnjih treh let kot glavni odbornik Jednote.
Društvom, kadar so v dvomih, je priporočati, da se obrnejo na glavni urad, ker tam se jim bo gotovo rado pojasnilo. Na tak način si bi prihranila društva in njih delegati večkrat razočaranja, ker se ne more iz enega ali drugega razloga vpoštevati njih drugače sicer koristno izgledajoče predloge.
Anton Okolish, drugi porotnik JSKJ. --------o--------
ampak jih še bolj veseli, ker zdaj so pripravljeni «e zaljubiti v njo. Toda, kako se bo 20-let.na deklica zaljubila v 55-letnega moža! Napovedo si boj, v katerem pozabijo na 30-letno prijateljstvo, in ker ne morejo priti do soglasja, pokličejo Emo in ji po vrsti hvalijo izkušnje in dobre lastnosti zrelih moških. Vsak jo upa pridobiti na svojo stran, pa so vsi trije zelo razočarani, ko jim Ema pove, da si je že izbrala ženina, in ta ni nihče drugi kot Rudolf, za katerega so gospodje dobili službo v Ljubljani, ne vedoči, da jim bo vse veselje in upanje pokvaril. Ko jim ga predstavi, so poraženi do skrajnosti in se žalostnih src vdajo nemili usodi.
To je v kratkem vsebina igre; ki bo vprizorjena v tukajšnem S. N. Domu 12. marca. Pričetek bo ob poluosmih (7:30) zvečer, vstopnina za moške 50, za ženske pa 25 centov. Igra je zelo zabavna in je dosegla lep uspeh, kjerkoli je bila igrana. Kdor želi par ur dobre zabave, naj pride pogledat “Stare grehe.”
John Matekovich, igrovodja.
Rockdale, 111.
članom in članicam društva Vit. sv. Mihaela, št. 92 JSKJ, naznanjam, da je bilo na zadnji društveni seji sklenjeno prirediti društveno veselico na večer 16. aprila. Veselica se bo vršila v dvorani Johna Petruša. Vsi člani in članice našega društva so prošeni, da si večer 16. aprila rezervirajo za poset naše veselice, ker je nujno potrebno, da z isto nekoliko podpremo našo blagajno. Vljudno so vabljeni tudi člani in članice in vsi drugi rojaki iz tega mesta in iz Jolieta, da nas po možnosti po-setijo na naši veselici. O priliki prireditev drugih društev, bomo znali naklonjenost vpoštevati in jo bomo skušali pe možnosti vrniti.
Člane našega društva prosim, da bi bili malo bolj točni s plačevanjem asesmentov. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da člani, ki kaj dolgujejo na asesmen-tih, morajo dotične dolgove poravnati do prihodnje seje, ki se bo vršila 20. marca. Kdor tega ne bo storil, bo brezpogojno suspendiran. V bodoče se ne bo več čakalo člane tri ali štiri mesece, kdaj se 'bo kateremu zljubilo plačati, ker na ta način ne moremo naprej, člani in članice naj to vpoštevajo in na,j bodo v bodoče točni z vplačili. — Pozdrav in na svidenje v soboto 16. aprila zvečer v Petru ševi dvorani!
Louis Urbančič, tajnik društva št. 92 JSKJ
vestno poslovanje. — Z bratskim pozdravom,
Martin Deržanieh, član dr. Danica, št. 124 JSKJ.
DOPISI
Krayn, Pa.
Namenil sem se nekaj malega poročati iz naše naselbine. Bom kar ob kratkem napravil. Delavske razmere so vedno sla-beje. Nedavno so nam znižali plačo od $1.28 na 67 centov od tone premoga. Dela se po dva do tri dni na teden, tako da delavec komaj za borni živež zasluži. Kjer so pa velike družine, je pa še vprašanje kje se bo dobilo za pokritje primanjkljaja.
Dne 28. februarja sem bil v Conemaughu na prvem sestanku za ustanovitev Federacije JSKJ društev za Johnstown in okolico. Prvi sestanek je bil bolj slabo obiskan, kajti udeležili so se ga zastopniki samo od petih društev. Kljub temu pa nismo izgubili poguma. Začetek je storjen. Začasnim predsednikom je izvoljen »sobrat Mihael Rovanšek, tajnikom pa sobrat Louis Bavdek. Prihodnja seja se bo vršila v aprilu. Cenjena društva JSKJ v tem okrožju naj pazijo kdaj jo bo tajnik sklical potom našega glasila. Pri tej priliki apeliram na društva JSKJ v tej okolici, da naj izvolijo zastopnike in naj jih pošljejo na prihodnjo sejo Federacije.
Naj bo n$ tem mestu izrečena najlepša zahvala conemau-škim rojakom za izborno postrežbo, s katero so nas zunanje goste obsipali. Vsa čast tudi pevskemu zboru Bled iz Conemaugha, ki nam je s krasnim petjem tako olepšal čas našega poseta v Conemaughu. Naj pevsko društvo Bled procvita in širi lepoto naše pesmi še mnogo let, v veselje nam starejšim in za privabl.jen.je naše mladine. Priznanje je treba dati tudi sobratu Franku Škufca, ki je dobil besedo in poudaril, da dva podpredsednika kot ju on zastopaj lahko napravita enega predsednika. Povedal je tudi, da si je bil imeniten govor pripravil, pa ga ni prinesel v Conemaugh, ampak gaje doma pozabil. Seveda iz take lepe in prijetne družbe domov po pozabljeni govor hoditi se pa tudi ne izplača. Upam, da bo še boljši govor pripravil za sejo v aprilu, in morda bi bilo umestno, da vozel na robcu napravi, da ga ne bo doma pozabil, namreč svoj govor. Včasi tak opomin pomaga, če človek tudi robca ne pozabi.
K sklepu še enkrat: hvala vsam za postrežbo in. zabavo in na zopetno svidenje v Conemaughu meseca aprila!
Anton Tauželj, tajnik društva št. 136 JSKJ.
Gowanda, N. Y.
Da ne pozabijo rojaki v tej okolici, ponovno naznanjam, da bo v tukajšnem S. N. Domu vprizorjena zanimiva burka Stari grehi” dne 12. marca. Vsebino prvih dveh dejanj sem že v izvlečku navedel, naj danes nekaj omenim iz tretjega dejanja.
Gospoda Novak in Koren sta zelo zadovoljna, ker sta se preselila k Zapotokarju, kjer imajo vsi trije priložnost, da govore s “svojo” hčerko. Kati in Koprivec pa sta se radi obojestranskega smrčanja naveličala zakonskega življenja ter zahtevata ločitev. V tem pride Emina prtljaga in njene službene listine, katere izroči Zapotokarju v pregled in odide na svoje delo. Zapotokar pronajde iz krstnega lista, da je Ema stara šele 20 let in gospodje, ki so se shajali z njeno materjo pred 24. leti, izpoznajo, da je vse tri ena ženska vlekla za nos 23 let. Vsi trije spoznajo, da niso Emi-čini očetje, ampak pravi osli. Vse to pa jim ne krajša veselja,
La Salle, 111.
Naj mi bo tem potom dovoljeno, da se najlepše zahvalim dobri materi J. S. K. Jednoti, ki se je v moji nesreči izkazala dobro in zvesto pomočnico. V pre-mogorovu sem se bil namreč tako močno poškodoval na levem očesu, da sem popolnoma izgubil vid dotičnega očesa. Od J. S. K. Jednote sem dobil točno in pošteno izplačano vse kar za tak slučaj obljublja svojim članom po pravilih. Meni je bila to v moji nesreči velika pomoč. Priporočam torej vsem rojakom v Zedinjenih državah in Canadi, ki še niso člani JSKJ, da pristopijo k bližnjemu društvu te organizacije, če ga pa ni v njihovem kraju, naj ga skušajo ustanoviti, kajti boljše podporne organizacije kot je J. S. K. Jednota ni v te.j deželi. Nihče ne ve, kdaj in kje ga čaka nesreča, zato naj nikdo ne odlaša s pristopom v dobro podporno organizacijo. Pritopiti pa je mogoče le, dokler je človek zdrav in ne prestar. Kadar človeka dohiti starost ali bolezen, je prepozno za pristop.
K sklepu naj se Še enkrat zahvalim glavnemu uradu J. S. K Jednote za točnost izplačil, ka kor tudi odboru društva Danica, št. 124 JSKJ, za točno in
Youngstown, O.
Društvo sv. Antona, št. 108 JSKJ, je na svoji redni seji meseca februarja sklenilo, da se pozove člane naj bi se malo bolj zanimali za društvene seje. V tem letu se vrši konvencija JSKJ in bi bilo potrebno, da se kaj koristnega ukrene v dobrobit društva in Jednote. Kadar pride več članov skupaj, se vedno lahko kaj boljšega ukrene kot pa če jih je samo par na seji. Torej člani, udeležite se sej kolikor mogoče polnoštevilno!
Opozarjam tudi člane in članice našega društva, da od sedaj zanaprej se bodo vršile naše seje vsako tretjo soboto v mesecu ob šesti uri zvečer v navadnih prostorih. — Bratski po zdrav!
Math Kogovšek, tajnik društva št. 108 JSKJ.
vzrok, da se nekatera društva ako malo zanimajo in ne pošljejo svojih zastopnikov na ta zborovanja. Bliža so konvencija JSKJ in Zveza bo obdrževa-la samo še dve seji pred konvencijo. Zato bi bilo priporočljivo, da bi bila vsa društva JSKJ tega okrožja zastopana na prihodnjih dveh sejah. Dosedaj je vsako društvo moralo plačati 5 centov letnega asesrnenta za /sakega člana, za leto 1932 pa so v Zvezi včlanjena društva lega asesrnenta prosta. Ako je katero društvo v resnici finančno tako slabo podkovano, da ne bi moglo poslati svojega zastopnika, mislim, da bo Zveza pripravljena plačati za tistih par galon gasolina ali pa za vožnjo na cestni železnici.
' Pravila J. S. K. Jednote kot so zdaj, ne odgovarjajo današnjim razmeram, zato jih bo treba na prihodnji konvenciji v gotovih točkah izpremeniti. Moje mnenje je, da bi se prihranilo konvenciji nekaj dela in stroškov, če bi skupina društev prej razmotrivale gotove ločke pravil, ki rabijo izboljšanja. Zato so taki sestanki vsekakor koristni za Jednoto. Zveza skuša v tem oziru storiti kar največ more, zato je zelo priporočljivo, da vsa JSKJ društva tega okrožja pošljejo na prihodnjo sejo Zveze, ki se bo vršila zadnjo nedeljo v aprilu, svoje zastopnike. Tudi prihodnja seja se bo vršila v Slovenskem Domu v Pittsburghu.
Zadnja seja, ki se je vršila v nedeljo 28. februarja, mi bo ostala v trajnem spominu. Začeli smo zgodaj zjutraj in do poldneva je bilo vse dobro, potem pa je začelo nekaj rogoviliti po želodcu. Predsednik pa se ni nič zmenil, ampak kar naprej je sejo vodil. Jaz sem si mislil, da v Pittsburghu mora biti še vse hujša depresija kot drugod, ker je bilo videti, da nam še kosila ne bodo dali. Ob eni uri je protest v želodcu postal še glasnejši, toda predsednik ga še vedno ni vpoštevai. Ob dveh pa je menda želodčni protest prišel v vas tudi k predsedniku; to je zaleglo in seja je bila zaključena.
Nato so nas povedli v sosedno sobo, kjer so nas najprej objele prijetne dišave in ko so nam pogledi splavali po obilici na mizi razvrščenih dobrot, smo pozabili na ves trud dolge seje. Videti je bilo kot prava “ohcet,” in na misel mi je hodilo, če se morda naš predsednik ni oženil. Toda o ohceti ni bilo sluha ne duha, vse je bilo pripravljeno za nas. šele takrat mi je postalo jasno, zakaj opoldne nismo imeli nikakega odmora : predsednik ne bi bil od tako nebeško zapeljivo obloženih miz spravil nobenega na sejo nazaj, če bi jo bil prekinil opoldne. Razume se, da smo imeli poleg kuhinjskih dobrot tudi iz New Yorka importiranc zdravilne kapljice za primako.
V naši družbi smo imeli tudi našega Toneta Terbovca, urednika Nobe Dobe, in sobrata Janka Roglja iz Clevelanda. Meni se zdi, da se je tudi njima dopadlo, ker sta se še vedno mudila okoli razstavljenih dobrot, ko sem jaz že odhajal. Pa so še meni povedali, da sem prepozno domov prišel—Bog jim odpusti! Prav lepa hvala vsem članom društva št. 26 JSKJ za bratsko naklonjenost in krasno postrežbo, in še posebej hvala kuharicam, ki so dotične dobrote pripravile in nam z njimi tako Ijhbeznjivo postregle. — Bratski pozdrav,!
Anton Eržen.
Center, Pa.
Zveza društev J. S. K. Jednote za zapadno Pennsylvanijo je obdrževala svojo sejo v nedeljo 28. februarja v Slovenskem Domu v Pittsburghu. Mislim, da vse, kar smo ukrepali in ukrenili na tej seji, je bilo \ korist J. S. K. Jednote in njenega članstva. Ne vem kaj je
Krayn, Pa.
ZAPISNIK USTANOVNE SEJE FEDERACIJE J. S. K. J. DRUŠTEV ZA OKROŽJE JOHNSTOWN A. — Sklicatelja te seje ali sestanka sta bila sob. Mihael Rovanšek in sob. Frank Pristavec, člana društva sv. Alojzija, št. 36 JSKJ. Seja se je vršila v dvorani društva št. 36 JSKJ v Conemaughu.
Sejo je otvoril sobrat Mihael Rovanšek, ki je bil izvoljen predsednikom omenjenega zborovanja, zapisnikarjem seje pa je bil izvoljen sobrat Louis Bavdek. Seja se je pričela o polu treh popoldne 28. februarja.
Na seji so bili navzoči sledeči zastopniki društev: za društvo št. 16, Wiliam Pleskovič in Mike Tomec; za št. 36, Ignac Groznik, Frank Pristavec, John Brezovec in Jop Turk; za št. 136, Anton Tauželj, John Košir in Louis Bavdek; za št. 185, Frank Kočevar; za št. 213 Ciril Rovanšek, Louis Škufca, Angela Rovanšek in Frances Turk. Poleg navedenih zastopnikov so bili na seji navzoči še sledeči jednotini člani : Frank Kranjc, Frank Puš-nin, Joe Bečaj, J. Šemrov, John Jančar, J. Tomec, M. Birk, J. Brezovec ml., Frank Škufca, M. Jager in Metod Rovanšek. Ko so bila imena navzočih prečitana, je predsednik pozval vse tiste, ki so zato, da se ustanovi Federacija JSKJ društev za okolico Johnstowna, naj vstanejo. Vsi navzoči so vstali ,nakar je predsednik uradno naznanil, da je s tem Federacija ustanovljena.
Predsednik nato vpraša, da-li naj imajo na tej seji besedo vsi navzoči člani ali samo zastopniki društev. Stavljena sta bila dva predloga.. Glasom enega predloga naj bi imeli samo društveni zastopniki pravico do predlogov in glasovanja, po drugem predlogu pa naj bi imeli vsi navzoči člani enake pravice. Sprejet je bil predlog, da na tej seji imajo vsi navzoči člani enake pravice.
Brat Tavželj priporoča nato naj bi sobrat predsednik pojasnil pomen te organizacije. Brat predsednik se pozivu odzove in poda pojasnilo, ki je tu v izčrpku navedeno :
“To vprašanje je na pravem mestu in drage volje vam dam zahtevano pojasnilo. Meni se zdi koristno, da imamo Federacijo tistih JSKJ društev, ki niso preveč oddaljena od Johnstowna ali Conemaugha. Društvo sv. Alojzija, št. 36, v katerega dvorani danes zborujemo, praznuje letos tridesetletnico svojega obstanka, toda še nikdar tekom teh tridesetih let ni bilo članstvo tako prizadeto vsled brezposelnosti, kot je ravno sedaj. Mnogo članov komaj zmaguje svoje asesmente; to je pri našem društvu in nič boljše ni drugod. Namen Federacije je POMAGATI NAJBOLJ POTREBNIM. Dasiravno je v bližini Johnstowna mnogo društev JSKJ, se zelo malo poznamo med seboj, dasi smo člani iste Jednote. Namen organizacije je naše člane PRIVESTI IN ZBLIŽATI V KAR NAJBOLJ MOGOČE BRATSKO ZVEZO.
“Vsaka štiri leta se vrši konvencija JSKJ, ki stane veliko denarja, vmes pa splošna glasovanja, ki tudi stanejo precej denarja. Letos se bo vršila 14. redna konvencija, katero čaka težko delo. Veliko važnih stvari bo imela za rešiti za trden obstoj in boljšo bodočnost naše Jednote. Namen Federacije je, DELEGATE TUKAJŠNE OKOLICE KAR NAJBOLJ SEZNANITI S PRAVILI, Z DELOM KONVENCIJE IN NJENO ODGOVORNOSTJO. čim bolj so delegati poučeni o delu konvencije, tem lažje jim je zborovati in tem manj je zavlačevanja. Sem in tja se pripeti, da se razpošiljajo razna splošna glasovanja, kar stane veliko denarja in večkrat pevzreči mnogo nezadovoljstva med člani. Namen Federacije je pripomoči, da izvzemši v NUJNIH SLUČAJIH, NE BI BILO SPLOŠNIH GLASOVANJ. Seveda se včasi pripeti, da se temu ni mogoče izogniti. Lahko pride kaj izvanrednega glede postav ene ali druge države ali v drugih ozirih in v takih slučajih je nujno treba postavam in zahtevam ugoditi.
“Poleg navedenega je še veliko drugih koristnih reči, katere se bo dalo doseči potom Federacije, zato apeliram na vse navzoče, da stvar podpirate in nagovorite še druga društva te oko-(Dalje na 8. strani).
nT"	 ^
‘VV©*t>a 'Doha”
...—     ...............................
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
IZHAJA VSAKQ SREDQ Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina ea člane 7te letno; ta nečlane $1.50, ta inozemstvo $2.
OFFICIAL ORGAN of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.        !____________________________________________________
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $0.7US per year; non-members $1.50
Advertising rates on agreement
Naslov za vse, kar se tiče lista:
NOVA DOBA,	6117 St. Clair Ave.	Cleveland,	O.
VOL. VIIL	«<$|g^-,83	NO. 10
Beseda o svobodi
Vsi ljubimo svobodo, vsi se navdušujemo zanjo, pri tem pa vsi radi pozabljamo, da je absolutna svoboda v človeški družbi nemogoča. Popolnoma, svoboden bi mogel človek biti, če bi živel sam na samotnem otoku. Kakor hitro živi več oseb skupaj ali vsaj primeroma blizu skupaj, je popolna svoboda za vsakega posameznika nemogoča. Čim večja je družba, v kateri živimo, tem več svobode je treba odreči posamezniku, da je pride na vsakega nekaj. Povsod so potrebne gotove omejitve, da je po možnosti vsak posameznik deležen enake mere svobode. Te omejitve imenujemo postave, pravila, regulacije itd. V širokem smislu vidimo državljansko svobodo v dejstvu, da si ljudstvo samo s splošnim glasovanjem ali potom svobodno izvoljenih zastopnikov dela postave.
Vse postave in regulacije omejujejo svobodo posameznikov tako, da se ista kolikor mogoče enakomerno razdeli na vse. Te omejitve so potrebne zaradi reda, pa tudi vsled tega, da si drzni, močni in sebični ljudje ne prisvojijo vse svobode na račun slabotnih ali boječih.
Rdeča prometna luč na cestnem križišču, ki ustavi, kadar se pokaže, ves promet od severa in juga, je gotovo omejitev svobode, toda je potrebna, da se začasno dovoli prosta pot prometu od vzhodne in zapadne strani.
Celo narodni zastopniki v zveznem kongresu, ki je najvišja postavodajna oblast v deželi ,imajo gotova pravila in regulacije, po katerih se morajo ravnati. Rednim potom se morajo prijaviti k besedi.in govoriti smejo le kadar pridejo na vrsto. Kdor se ne drži predpisanega reda, dobi ukor ali pa je celo začasno izključen iz zbornice. Stvar je čisto logična in pravilna, kajti če bi nad štiristo kongresnikov hotelo istočasno govoriti, nastal bi pravi Babilon.
Podoben red velja za državne postavodje, za mestne zbornice, pa tudi za različne konvencije in društvene seje.
Konvencija naše podporne organizacije je njena najvišja postavodajna oblast, v kolikor ni omejena po državnih postavah. Kljub temu si izbere predsednika, ki skrbi za red in gleda, da delegati dobivajo besedo po redu kot se prijavijo. Do nikakih zaključkov ne bi konvencija mogla priti, če bi si vsak delegat prisvajal absolutno svobodo in bi vsi vsekrižem govorili.
Kar velja za konvencije v večjem, velja za krajevna društva v ožjem pomenu. Tudi na sejah krajevnih društev se morejo različne zadeve točno in pravilno rešiti le, čc predsednik svobodo govornikov toliko omejuje, da ne govore vsi hkrati, ampak po vrsti kot so se prijavili.
Ameriška ustava nam teoretično jamči svobodo govora, toda tudi ta svoboda ne more biti absolutna. Ako bi. na primer, govornik na javnem shodu obdolžil gotovo osebo poneverjenja ali kakšnega drugega zločina ali prestopka, ima prizadeta oseba pravico, da se potom tožbe požene za svoje dobro ime. Če potem obdolžitelj svoje trditve ne more dokazati, se gre njegova svoboda hladit v ječo.
Tiskovna svoboda je v tej deželi obširna, toda ni absolutna. Listi, ki se razpošiljajo po pošti, ne smejo priobčevati nič takega, kar bi se lahko smatralo za poziv ali vabilo h kršenju postav, recimo, prohibicijskih postav, postav proti loteriji itd. Ako se koga v listu obdolži kaznivega dejanja, ima prizadeti pravico, da sodnijskim potom brani svoje dobro ime. Če se komu z neosnovanimi trditvami škoduje na trgovini ali zaslužku, ima prizadeti pravico tožiti za odškodnino. Naj samo 'kdo v listu zapiše, na primer, da je gotova trgovska ali finančna inštitucija nesigurna ali nepoštena, bo videl kako hitro bo imel tožbo na vratu, oziroma jo bo nakopal uredniku, če je bil isti tako nepreviden, da je kaj takega priobčil. Na vse take in slične omejitve mora urednik paziti, če neče spraviti lista v neprilike, sebe pa v zapor.
Urednik glasila J. S. K. Jednote mora poleg tega še paziti, da ne priobčuje ničesar, kar bi utegnilo škodovati ugledu in napredku Jednote, in ničesar, kar bi bilo proti našim pravilom, na primer, z ozirom na vero ali politiko. Absolutne svobode ni nikjer in je v organizirani družbi tudi ne more biti; povsod so gotove omejitve. To velja v polni meri tudi za list, ki je glasilo naše Jednote, in urednik mora take omejitve poznati in vpoštevati, rad ali nerad. -----------------------------o------------
Črnogledi pesimisti, ki i e&ujejo svet z neprestanim jadikovanjem in kazanjem vseh najslabših točk situacije, tako malo >1.0) i jo za poviutek prospei itete, kot storijo za ozdravljenje bolniku tisti ljudje, ki mu neprestano pripovedujejo, kako slab je in da najbrže n<. bo več dolgo.
Zaupanje v samega sebe, v ekonomsko moč dežele in v mlado življenjski) silo ameriškega naroda nam je prav zdaj bolj potrebno kot. kdaj prej.
Prosperity a morda res še ne čaka za prvim vogalom, morda ■je še daleč, loda ni noga znamenja kažejo, da se jc že napotila v meti proti nam.
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje iz 1. strani)
nih, tu in tam z dobrodušnim humorjem posejanih debat, so se razpletle zlate niti prijateljskih razgovorov, kmalu pa je zdaj tu zdaj tam vzplamtela lepa slovenska pesem, kakor da je zagorel zaklad na križpotju. Saj pravim, predložite Slovencu karkoli hočete, vse bo znal prav in dobro obrniti — celo depresijo!
*
Pisana beseda bolj drži od govorjene, ne samo na sodiščih, ampak tudi pri domačih ognjiščih, v družbi piskrov, skled in kuhalnic. O tem se je prepričal neki rojak iz pittsburške okolice, ki je nedavno prišel od neke važne seje v Pittsburghu zelo pozno ponoči ali zelo zgodaj zjutraj domov.
Njegova boljša polovica je imela takoj pri rokah paterno-šter kozjih molitvic, s katerim ga je pozdravila. Pričela je z žalostnim delom: “Ki je brez nas pijančeval; ki je brez nas pono-ičeval; ki je komaj proti jutru domov prikobacal itd.” Mož pa je resno vzdignil roko in ukazal “stop” ali “zapik” ali kakor se že tisto reče v lepem škofjeloškem narečju. Nato je razložil hišni gospodinji, da so zborovalci zborovali prav do polnoči, da si je vmes mogel privoščiti komaj par sendvičev in da kot pravi narodni mučenik ne zasluži takega sprejema in trnjeve krone domačega pridelka. To je pomagalo; dobri ženici so stopile solze v oči in pomilovala je trud-inega reveža, ki se pozno v noč j žrtvuje za narod in domovino, j zjutraj mora pa na šiht, kot običajno.
Nekaj dni potem pa je Nova Doba prinesla dopis rojaka iz ene sosednih naselbin, ki je tudi prisostvoval tisti važni seji v Pittsburghu, in ta dopis je učinkoval kot bomba. Dobri rojak je tam podrobno poročal o aktivnostih v zvezi z dotično sejo. Pravo delo je zborovalcem res vzelo nekaj ur časa/ potem pa je sledilo imenitno pogošeenje s kuhinjskimi dobrotami in z “vodo življenja,” ki izvira v kleti gostoljubnega rojaka. To je zborovalce zadržalo pozno v noč.
Narodno delo prvoimenovane-ga rojaka je s tem javnim dokumentom izgubilo pri domačem ognjišču devet desetin svojega sijaja. Ko. je mož prišel z dela domov, mu je ženica pomolila Novo Dobo pod nos, nakar je izmolila žalostni del paternoštra kozjih molitvic do britkega konca in pridejala še par krepkih | amendmentov.
To je zapisano po ustnem izročilu in zdaj zagrinjalo pade!
A. J. T.
-------o------1
SADNO DREVJE
(Nadaljevanje iz 1. strani)
to pa tudi hitro zraste, čveteča breskev ali pa breskev obložena z zarudelim sadjem je užitek za i lepoto ljubeče oko. Breskev je pripravna tudi za manjše vrtove, ker ne zraste velika.
V pozni jeseni in v zgodnji pomladi bo marsikateri hišni gospodar ugibal, kakšno drevo naj posadi za lepoto in senco pred hišo, poleg hiše ali za hišo. Zakaj ne bi poskusil z jablano, črešnjo ali breskvo? Ta drevesa prekašajo mnoga takozva-na lepotična drevesa s svojo lepoto, poleg tega pa je tudi na domačem vrtu zraslo sadje mnogo vredno, že zaradi zavesti, da smo ga doma pridelali.
 o-------------
DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI
(Nadaljevanje s 1. strani) ve dni, ko bo cvetje še v svojem naj lepšem.
A
V Chicagu je preminil Frank Zalokar, član društva Zvon, št. 70 JSKJ; pokopan je bil 2. marca.
 o-------------
PROSTOR ZA SUHAČE
Med najbolj suhe kraje ameriškega kontinenta spada neki del Papta puščave v republiki Peru. Tam že več kot 40 let ni padla niti kapljica dežja.
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
(Nadaljevanje s 1. strani) voljeni kongresniki in senatorji zavzamejo svoja mesta že v januarju po svoji izvolitvi, ne pa šele 13 mesecev pozneje, kot se vrši zdaj. Člani kongresa, ki so v novembru prji volitvah poraženi, imenovani “hrome race,” zdaj delajo še postave do 4. marca prihodnjega leta, do-čim novoizvoljeni člani pridejo do besede šele v decembru prihodnjega leta. Po določbah novega amendmenta, kadar bo »sprejet, bo tudi novoizvoljeni predsednik zavzel svoje mesto že v januarju, ne pa šele v marcu kot zdaj. Sivolasi senator George W. Norris iz Nebraske je s sprejetjem omenjenega amendmenta v kongresu dosegel eno naj večjih zmag, za katero se je boril nad deset let.
SUIIAŠKl REFORMER Daniel L. Gilday v Chicagu je bil dne 3. marca obsojen od enega do 14 let ječe, ker je v pijanosti ustrelil nekega 17-letnega mladeniča. Javni obtožitelj D. Covelli je svoj govor na porotnike zaključil sledeče:	“Gilday
je reformer, ki hodi okoli z lilijo v eni roki, s pištolo v drugi roki in s steklenico munšajna v žepu.”
PRAVA ZIMA s'snežnimi viharji in občutnim mrazom se je začetkom tega tedna nenadoma pojavila po vsem vzhodu in srednjem zapadli. Pravega mraza in snega so imeli ti kraji v tej zimi dozdaj še zelo malo, zato je bil’ poset zime v prvi tretjini marca neprijetno izne-nadenje.
VAŽNOST OPOROKE j
(Nadaljevanje iz 1 strani!
Spisati oporoko je jako enostavna stvar V večini držav mora pravo-veljavna oporoka biti spisana z roko (nekaj držav pripoznava tudi oporoke spisane s pisalnim strojem). Zapustnik jo mora sam podpisati ali pa kdo drugi na njegovo zahtevo in v njegovi prisotnosti. Dve priči (v nekaterih državah tri priče), ki morajo biti prisotne, morajo podpisati oporoko. Adrese prič morajo biti navedene v oporoki.
Vsakdo lahko kupi tiskovine za oporoko, ki jih je treba izpolniti. Ali posebne forme ni treba. Enostavna navedba, da dotičnik hoče zapustiti svoje premoženje temu ali onemu, je ravno pravo vel javna oporoka, kot vsaka druga oporoka, spisana z visokodonečimi pravniškimi frazami. Jako važno je, da zapustnik navede ime upravitelja (executor), ki naj izvrši zadnjo voljo. Ako oporoka ne navede imena upravitelja, zapuščinska sodnija (Probate ali Surrogate Court) sama imenuje “eksekutbrja.”
Najbolj praktično je, da se .oporoka sestavi v angleščini. Ali ako je pisana v drugem jeziku, je ravnotako veljavna. Ni tre-I ba oporoke ne registrirati ne overoviti potom notarja. Podpisi prič zadostujejo, da je oporoka veljavna.
I Ako kdo hoče.uničiti prejšnjo oporoko, naj se napravi novo. Prejšnjo je najboljše raztrgati. Lahko je tudi popraviti prejšnjo oporoko, ali dodati k isti. Ti dodatki k oporoki se imenujejo “kodicil.” Zapustnik in priče morajo podpisati tak kodicil.—
F.L.I.S.
Jugoslovanska
Ustanovljena 1. 1898
%
m
Kat. Jednola
Inkorporirana
1. ISO*
GLAVNI URAD V ELY, MINN.
Glavni odborniki:	^
Predsednik: PAUL BARTEL, 339 North Lewis Ave., Waukegan. Podpredsednica:	ROSE	SVETICH,	Box	1395,	Ely,	Minn.
Tajnik:	ANTON	ZBAŠNIK, Ely, Minn.
Blagajnik:	LOUIS	CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn.
Vrhovni zdravnik:
DR. P. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S., Pittsburgh, Pa-
Nadzorni odbdr:
Predsednik:	RUDOLF	PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland. '
1. nadzornik:	JOHN	MOVERN,	412—12tli Ave., E., Duluth,
nadzornik:	JOHN	KUMŠE, 1735 E. 33d St., Lorain, O. p.
3. nadzornik:	JOHN BALKOVEC. 5400 Butler St., Pittsbuig'*- xii.
4. nadzornik:	WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22d P1-, cw
Porotni odbor:
Predsednik:	JOSEPH	PLAUTZ,	432—7th St., Calumet, Micl1,
1. porotnik:	JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.	....	0-
2. porotnik:	ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Avc., Barbertou. ^
Jcdnotino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC	,
„ |)0$UrS
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev Kakor tudi denarne	v
naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se l n0y predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novin bolniška spričevala naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. ^
Dopisi, društvena naznanila, oglas., naročnina nečlanov ^ membe naslovov, naj se pošiljajo na:	Nova	Doba,	6117 St. ^
Cleveland, Ohio.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem t,uS|),sc.. za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se Čajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih dru g o5j: obrnite na glavnega tajnika. Novo društvo se lahko ustanov* člani ali članicami.
terim je le s težavo ušel v svojo kajžo.
VOJNA NA KITAJSKEM jej !pretečeni teden Vsaj začasno jprenehala, ker sta Japonska in | Kitajska sprejeli predlog Lige narodov, da naj se spor reši na konferenci zastopnikov Kitajske ;n Japonske':in drugih držav, ki so interesiritne v Shanghaju. Podlaga konferenci naj bi bila, da Japonska nima niti političnih niti teriforijalnih namenov 7 Shanghaju in da Kitajska garantira varnost inozemcev v Shanghaju. Obe armadi naj bi se umaknili 20 kilometrov od Shanghaja.
Poroča sp, da nameravajo Kitajci zOpet' zavzeti svojo bivšo provinco Mandžurijo, katero so jim nedavno Japonci iztrgali, nakar so jo izpremenili v samostojno republiko Daido. Vse kaže, da na Daljnem Vzhodu še ne bo miru.
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
(Nadaljevanje s 1. stranit
gostilničarja Štefana Močnika, delavce Donata Lipicarja, Antona Lipicarja, Avguština Močnika, Marka Močnika, Rudolfa Pregalja, Ivana. Juga, Josipa Šavlija in Andreja Brezavška ter kmeta Leopolda Langa in Leopolda Šuligoja. Posebno sodišče je obnovilo preiskavo in obtožilo atentata ter upora proti državi še mehanika Viktorja Hvalo in dijaka Stanislava Ka-menščka, ki pa sta zbežala v inozemstvo. Po ugotovitvah fašističnega sodišča sta oba ubežnika glavna krivca kopriviškega dogodka.
Okradli so petindvajset cerkva. V vasi Nustru v savski banovini je bil te dni aretiran Jovan Geršič v trenotku, ko je vlomil v tamkajšnjo rimokatoliško cerkev. V preiskavi je priznal, da je v družbi s ključavničarjem Josipom Redo in Jovanom Srako okradel tudi cerkev v Pe-trovaradinu. Ta tolpa je v zadnjih treh letih oplenila petindvajset cerkva. Za Srako in Redo se je izdala tiralica.
Pred nedavnim je umrl v Zagrebu po osemdnevni bolezni znani fizik in matematik, dr. Anton Kučera. Rodil se .je 1. januarja 1857 v Petrinji. Deloval je pol stoletja in njegovo znanstveno delo je rodilo ogromne sadove. Sodeloval jc pri vseh listih v Jugoslaviji, pa tudi v inozemstvu. Izdal je izredno mnogo znanstvenih in 'šolskih knjig.
V TOKIJU na Japonskem je bil pred vrati svojega urada ustreljen dne 5. marca 74-letni baron Takuma Dan, eden najbogatejših mož na Japonskem in predsednik mogočne Mitsui | korporacije. Takuma Dan je i na Japonskem predstavljal nekaj podobnega, kot predstavlja I. P. Morgan v Ameriki. Mlaji napadalec 'se imenuje Goro Hishinuma.
Na liški progi je v noči 16. februarja divjal vihar. Zapadel je nov sneg tako, da je snež- j na plasti dosegla višino 6 m. Zaradi tega je bilo delavcem, ki so čistili progo, onemogočeno vsako nadaljnje delo. Niti približno ni znano, kdaj bo promet zopet vzpostavljen.
V rimski ječi je umrl. Županstvo v Marazinah v Istri je bilo nedavno obveščeno, da je v ječi v Rimu umrl Venceslav Kocijančič, ki je bil obsojen na večletno ječo pred izrednim sodiščem v Rimu. Obvestilo je več tednov ležalo pri županstvu, ker se ga župan ni upal takoj izročiti sorodnikom.
A Gen %-Ii
k
off, "fir °cca
M
Slip, Plan
K
!'on( ‘Uto D, >'«ar H
Hi
txl>e
S
jinah na teh vaJail.i.a]jj*f	Ush
uvedle tudi pouk vv1,usJ|	Tj
ni. In v zadnjem	5 tl
riški fašisti pričeli	-s	i)ef0l
lovanjem celo med	111	^-Ij*	fem
hovščino, o kateri	l*	jii	Usy
listi, da že vsa ob'fij5lj'	N
janščino, in da je * °oj,|j^	Nq
ministrator ’ Sirotti P ^ f	ecjs
sebi te mlade kai^‘l11 naročil, da
ljudstvo edinole v	j0,1v<
Kljub vsem tem .„i' njem, ki jih sicer u’ ^	ec
spretno prikriva P’cC	ten
javnostjo, ki jih je | N odkrito pripoznal žavni prav d n i k J ‘‘ jjjA pa izgleda, da bo 11 ^is L‘le hrbtna in zapel j M asimilacijska politi^ ^ An rala M ,>ml	S
slovanskim kmetom- .ji 1 t zdavnaj spoznali ce 0 ^ je lijanski pedagogi J11 žim pred dobrimi °k ^ e izvedel Gentilijevo s°,ggof mo, je vseučiliški chioni pisal, da tie* 5e ^ reformo, po kateri ^ ^ navijale italijanske ^ J, ^ italijansko deco, ne' j,i . • an bodo šole nepop0*1' ^ p bodo dosegle namcn‘gtjr^ % mu naj služijo. /j . jig D1! U domačih šol se ne ^ i . zen do jezika	$*	N
marveč se celo d'jk prt da se sili drugoi'oclnle / 'S stvo, da bi go.iil0 ^14^ k ščino in italijansk0 jeje'jj bo izzvalo med nji111 ,. j1, sovraštvo do vseg*1 . jc j ^Ojj lijansko. Isto prizlll‘ jli' dnevi objavilo	poPl"j	e
stičnega fašizma	jn	^ t
Trieste” in sedaj/	>
Mandruzzato, ko Je	(N
‘se na Krasu	^
dih še zbirajo up° ^	3
“separatizem obme.) ^1]	7,
valstva še ^
STARE MLA1 .i1 J« Piui,!7 >1
Lady Katherine	%
Irskem jc nedavn0 ^	^
svoj lil! rojstni daI'Aj#^ % starejših volilk ' tll ] '% Mrs. Merriot v * V/ K ton Heath, Cryd°’V; 11 S 108 let. NajstareP^e^ Hj]
Cubi je baje Emi]ia Kj leji S
leti stara zamo^’g^^ jji ®ii> privedena tja k°	j t,
1833 za delo na P1**	^
vieanu. Mrs. J ‘1^, jcf‘/ , Bishop Hills, * f j 91. rojstni dan,	A
znovala nedavno,	ta
pila drva.
 lJf . t,
KJE NI DKl’ ‘J ]:1 !! S
#v \
Tobačna družb«’ ^ L ( imenom America'1	1 j’>1|(!
naznanja, da je	l;t'	^
pravila več dob>c \ prej.
BIVŠI ŠPANSKI KRALJ, ki je izgubil krono in prestol lani meseca aprila, jo nedavno izdal manifest na “vse Špance, ki so dobre volje,” da naj strmoglavijo sedanjo republikansko vlado in pozovejo z°pet njega na prestol. Republikanska vlada je manifest zaplen^a- Za enkrat, ni videti izgledov za protirevolucijo v Španiji-
Tristo učiteljev čaka na službo. Poleg abiturijentov iz ])re-teklega šolskega leta čaka na službo, kakor porpča “Učiteljski tovariš,” tudi 54 učiteljev in učiteljic, ki so bili kot zadnje slovenske učne moči odpuščeni iz učiteljske službe v Julijski Krajini. Skupno vseh učiteljev, ki čakajo na službo, je nad 300. | S prihodnjim šolskim letom se; bo to število, ako sc med letom izdatno ne zniža z nastavitvami, zvišalo nad 500.
NAMERAVANA fašistična ’•evolucija na Finskem se je izjalovila. Pohod na glavno mesto Helsingfors se je bil sicer začel ,toda/fašisti so se razpr-! šili, ko so vladne straže pričele streljati nanje> voditelji pa so pobegnili proti severu.
V REPUpLlK1 PERU je bil dne 7. marca izvršen napad na 1 predsednika Cerro. Streljal jc nanj član ol>°x^c^Je, ne^i Jose Melgar, in sicer v cerkvi v nie-
črede divjih svinj so se pojavile v gozdovih pri Dugiresi, Tounju in Gornji Dubravi ter j j napravile precej škode. V bližnjih dneh se bo priredil velik pogon na te škodljivce. Pojavili so se tudi volkovi, ki napadajo ovce v stajah pa tudi ljudi. Tako so tovarniškega delavca Stanka Gača napadli volkovi, ka-
stu Lima. Predsednik Cerro je bil ranjen v prsa, toda rana | ni nevarna, dočim je bil eden njegovih spremljevalcev nevarno ranjen. Ranjeni so bili šč j napadalec, en služabnik, dve ženski in en otrok. Streljanje je v cerkvi povzročilo silno paniko.
Fašistični režim, ki v svojem tisku sam priznava, da postaja vprašanje asimilacije slovanske narodne manjšine vedno bolj pereče, je v zadnjih letih angažiral za poitalijančevanje slovanske narodne manjšine ne le šole, marveč tudi celo vrsto društev in družb. Vesti, ki prihajajo dan za dnem iz vseh krajev in jih objavljajo tudi italijanski listi, potrjujejo več kot preveč ta stremlenja. Tako je na fašistično intervencijo iz Gorice rimsko prosvetno ministrstvo p ustilo neokrnjeno tolminsko gimnazijo, čeprav je na njej vpisanih samo 150 dijakov, ker predstavlja zavod "žarišče italijanstva ob meji.” Ista oblast je nakazala otroškim zavetiščem v tržaški bližnji okolici, v katerih se zbira skoraj , sama slovenska deca, 15,000 lir podpore. Z državnimi subvencijami je družba “Umanitaria” otvorila v goriški pokrajini za pouk italijanščine 77 večernih tečajev ne le po večjih slovenskih središčih, ampak celo v gorskih vaseh. Z obljubami in po sili so pripravili 1875 slovenskih fantov in deklet, da so se vpisali v te tečaje. Fašistične oblasti, ki so organizirale obvezne j)redvoja-ške vaje, so v obmejnih pokra-
J,
Si ENGLISH SECTION OF ■
raiMta—imh—»———m——MP———M—
V oH',cial 0r9«o w
o/ the
South Slavonic Catholic Union.
AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
Ni
t.
o.
A*
ft
A
talii
su*
ila;S" $ a1 ..
,0kl'iJ;
.e %* P<4
p#
gtif
#df* uM
fas'
$ a< fir
res«';
K«?)
If*®,
fpSOl'
-
bas
0 5r,
oic \ in J
, K
yti
V
”V
*4
e
l(U‘: <r 1C ^
Current Thought.
Express Your Opinions
Ge„gW.is the time to discuss problems confronting our Union. c0nv d. Problems that need solving by measures passed at the I^.i°n to take place July 25, 1932, at Indianapolis, Ind. ^i0n1VlClual mernbers have ideas of our South Slavonic Catholic off ’ SOrne of which, when expressed properly, contain plenty of ^01’ thought. Lodges representing the voice of a group oCca . ers have brought out our Union’s shortcomings on many l0ns> and moreover offered remedies for such ailments.
Supr ^ Proposals have been brought to the attention of our plan^me Board since the last convention held in 1928. Such from individual members and lodges; but, unfor-i'0nd some could not be acted upon because they were be-int0 ,.e P°wer of the Supreme Board, and could only be put D , ect by a convention of delegates.
gates representing various lodges convene every four Ihey form a central body reflecting the wish of all Delegates are instructed by the lodge they represent But* *n°P°‘sals should be brought before the convention. e 110 instructions are given the delegates, no results can be ■HayL by that particular group he represents. You and I ®ientsaVe consti'uctive criticisms to make; however, if our argu-"0|'th]lile n°* ca^ec* to the attention of our delegate they are ^ and might just as well have been hidden under a
fherpf„
°f tij j;i0l’e, now is the time to formulate plans in the interest bef0l,e *°Cal branch and our SSCU. Five months will elapse ^tith ^avei will be pounded on the table to open the four-legular convention. During this time we should gee read and study the Constitution and By-Laws governing ftjamzation, and formulate opinions for the better.
(le^ij1 ^°ba, our official organ, should be used in expressing ns of individual members and local lodges.
To New tc Many English-Speaking Members C°1ve^Hny ^ie English-speaking members the next coming will be something entirely new. The quickest and me c " ay °f such individuals to become versed in the ways of Oftetl°nVention is to read the Constitution and By-Laws. Too iŠak* ^aPPens where members, and especially the English-f|iles ln^’ fail to read the governing laws. Ignorance of the Niwnsk,ered supreme in controversies arising between 'oc^es—rules that guide the SSCU ship of destiny— %iJ:U8able- ^et:	nVirnber	members	ignorant	of	our	Con-
i\t),11 ai*d By-Laws is appalling. iiejs vvhy? Not because of inadequate facilities, but sheer lazi fail j 11 some extreme cases even the officers of local branches 'itiieU lnterpret our By-Laws correctly, because they never took O4 study and understand them. Secretaries are but fortunately this is true only in certain cases.
'“O »e By-Laws.
»1
^Hl'l
e*Pe
»Hr
*H|.|
,ention est
*s.
!ai't0
,ePti0
no
Gilbert SSCU Notes
Membership Campaign Inaugurated; Plan on Sending a Delegate to Convention
Gilbert, Minn.—At our last meeting a number of members wanted a change in our lodge name, because the present one is too lengthy. A shorter and snappier title is more appropriate. The lodge requests ail members to come and attend our next regular meeting, which will be held at our old stamping grounds — Kern’s Building, downtown. If there are any members with suggestions for a new name they should bring them to the meeting. There is no excuse for failure to attend our regular monthly meetings.
Quite a number of boys that have not joined the lodge are planning to do so this coming summer. They have taken an interest in our progress in athletics, and are convinced that joining our group is the proper thing to do. Depression or no depression, we feel that we will have our quota of member and be able to send a delegate to our Union’s next convention to represent the Gilbert SSCU.
Basketball season is nearing the end, and most of the SSCU athletes are anxious to don their baseball togs. Mike Mal-kovich, one of our prides, was unfortunate last baseball season. He wanted a photograph of himself, in his baseball uniform, but, alas, there were no girls with cameras to catch his smile. Better luck this year, Mike.
Watch us grow!
Frank Spanko Jr., No. 192, SSCU.
ATHLETIC BOARD OF S. S. C. U.
Chairman: F. J. Kress, 204 — 57th St., Pittsburgh, Pa.
Vice chairman: J. L. Zortz, 1657 E. 31st St., Lorain, O.
Joseph Kopler, R. D. 2, Johnstown, Pa.
J. L. Jevitz Jr., 1316 Elizabeth St., Joliet, III.
Anton Vessel, 819 W. Birch. Chisholm, Minn.
* • •
Louis M. Kolar, Athletic Commissioner and Editor of English Section, 6117 St. Clair Ave„ Cleveland, Ohio.
^ and M. Rangers Win Double-Header Over No. 2
, Ely Tyr.	1
A 0n Feb‘ 27 the
Vuof dangers basketball [%,t Lodge No. 1, SSCU, de-°f Loh Sacred Heart team 8e No- 2, SSCU, in a fast m \ Coach Frank Gerzin 6*eh ,teams in the game. %le °‘lni Playing half of the
h ^he ,r
('Ser opened with the
XfVlsing tlfle KoL'kne sys-
V , °ck troops. The shock ('^ well and held the S en , art team to 7 to 4 at Hs tj °* the first period. At ° *'le ^gulars were in-X;ancl after a very nice de-° 4 sgHme> the Hearts mC°le*ess quarter, while * La],‘Ulaged to tie the count \ at the end of the first
^he j
6 Sh	1(* balf opened with
Nh	troops and it was
^ tiivor of the Rangers, V-°?d n*ne points to the three- The regulars, 'hN'nt 6 again l)ut in at the T.^eti	fourth canto.
,HV defensive quarter, th	opponents to	four,
b'6	,managed to loeate
Ats.	. ^	^0l’ an additional six
\t ° id ■ ^inal score being *n favor of the C. and »era 0f Lodge No. 1.
S\	Tomsich, the	J. C.
Sev,°k the scoring honors .Points, and “Hank’ ,*n.n'ng bim a very ciosn j,.^e	six points.
>	hissed	the serv-
j ‘M” !. ''ne floor work of (..the	but who will be
l( ^'.|JUuiP (be remaindtu oT 0,1 •
K"? ™
cn,  ............... D	o	3
-............... 3	1	1
tjeL
, 5C
A
,iK‘ A
\e$ i
Pluth, f			 3	0	2
Mavetz, f			 0	0	0
Lcbe, c			 1	0	1
Ra.iakovich, c			 1	0	1
Takavetz, g			 0	0	1
jclobich, g			 1	0	0
Popish, g'			 0	1	0
Musich, g			 1	0	0
Totals			10	2	9
SACRED HEART	(14) fg	ft	Pi
P. Kcsir, f			 1	0	2.
Mrack, f			 1	0	1
Mestic, f			 0	0	0
A. Kosir, c			 1	0	1
3orshe, c			 0	0	0
Mikolich, g			 0	G	0
Klun, g		...*	 0.	2	2
Totals			 3	8	6
-o-
NEWS OF JOLIET
Eddie Simms, Cleveland Slo-/ene heavyweight boxer, added another laurel to his ability by knocking out Jack O’Neil in the first round of a scheduled eight-round bout held at Lorain, 0., last week. Eddie is attracting considerable attention by the followers of fisticuffs, for he has a number of knockouts on his list. The last bout was most impressive, as he made short work of his opponent, knocking him out during the first 30 seconds.
Amcng the boys participating in the annual Cleveland Plain Dealer Golden Gloves Tourney, Johnny “Sheebatz” Mordus made the most impressive showing by knocking out two opponents and winning from the third; the last fight .vould have been another K. O. victory for “Sheebatz,” but the bell rang when the referee counted nine over his opponent in the third and last round. Winners of the Golden Gloves Tourney will have a chance to compete with similar victors of other cities for the right to represent the U. S. Olympic boxiiig team at the 1932 games held at Los Angeles, Cal.
,t)lf I 0
1 th.
ikA
AlieJ1
vt
K' 1 i
t»yi
V,
iff1
Believe it or not, in the second game of the night, the Ranger B team shut out the Sa cred Heart B team, 14 k> 0. “Puggy” Musich and “Fitger” Gerzin, No. 1, SSCU.
 i-0-----------
The Comrade News
Betsy Ross Take Two From League Leaders
George Washingtons Are One Game From Top in Inter-Lodge League
•'V
11 K»‘
Waukegan, 111.:—These are the latest reports from the anti hoarding committee. They have agreed to present a gift to the member selling the most tickets. Frank Celesnik was leading prior to this report, and at the rate he is going now he should win. Nice going, Frank. Frank Zupec is close behind. He is the dark horse.
According to our secret operative No. 196, we have a report that Charles Pabst, our popular baseball manager, is lining up his men for spring training. 1 he team is leaving April 2 for the South (North Chicago).
We wish a lot of luck to the team, and we know that they will win many ball games. Keep your eyes on Charley Pabst.
Stanley Grum, Frank Zupec, No. 193, SSCU.
Joliet, 111.—Come on, folks! Here’s a column that will give you relief from depression and kidnapping stories. With one exception, of course, we must admit that this column and its readers sincerely hope that the “Lone Eagle” has his baby returned to him and also that the kidnappers be caught and lawfully punished.
Another club formed. This one is the neighborhood pinochle club, which meets in a clubhouse of Bro. John Ada-mich. Several members of the lodge are active in this club, and enjoying it. (Is your husband a member, ladies?) So that’s where you hold all you; meetings, eh, boys?
Here’s some more good news. The tickets for the dance are going great. Bro. Korevec, win* is heading the distribution, is making it a whale of a success. More news next week about the “Pine Tree Dance.”
Saturday, Feb. 27, a birthdav party was held in honor of the wife and daughter of Bro. Jevitz, our president. There were many beautiful gifts presented to the two ladies. Many happy birthdays, sister members.
J. R. Kozlevčar Jr
No. 66, SSCU- o-------------
Rudolph Kozan, Cleveland Slovene shoe repairman, took first prize and two awards in the exposition of shoe dealers and repairmen held in New York recently. He submitted three pairs of shoes in the national contest. Along with the awards he was also given the Ohio state championship. (Cleveland Journal.) Mr. Kozan partly backed the George Washington Lodge, No. 180, ■SSCU, bowling team of 1930-31 season.
Betsy Ross Notice
Bro. Louis Polasky, president of Jefferson Collegians. No. 205, SSCU, Canonsburg, Pa., was married to Sister Frances Retzel, former secretary of the lodge. Congratulations, and sincere wishes for the best of luck. Bro. Polasky was a representative to the SSCU first athletic conference held in Cleveland, O., on Sept. 11 and 12, 1930.
Cleveland, O.—The Ross quintet handed the league leaders a two-game setback as they cracked out games of 835, 813 and 927 to the Spartans’ 813, 857 and 820. Andy Ober-star set the pace for the Flag-makers with a 579 series, which included a neat 232 score, to capture the suit cleaning prize offered by the Collinwood Dry Cleaners. Skufca helped with a 550 series.
Sandwiching a 1048 game between 912 and 907 for a 2867 grand total, the George Washingtons took a pair of games from the Sokols as they spilled the maples for settos of 853. 824 and 948. In the 1048 mark the G. W.’s didn’t have an open frame, running into eight bad splits to keep them from hitting a new high single game mark. The double win puts the Washingtons within one game of the leaders, with 44 wins and 19 losses, to the Spartans’ 45 victories and 18 defeats. “Ox” Kramer was the big noise in the Tree Choppers’ win, clouting the pins for a 621 series composed of 213, 194 and 214 games. Opalek and Kotnik ran a close second, belting 211, 222, 164—597 and 160. 225. 209— 594, respectively. Kogoy’s 555 and T. Jereb’s 554 were the highlights for the Gymnasts.
The Collinwood Boosters did as their brother lodges in the “A” league, win two game? from their opponents. Winning he first two encounters 887, 857 against the Pioneers’ 765. 845, the Boosters dropped the third game—by a margin of 16 pins—781 to 797.
“B”LEAGUE
The Betsy Ross “B” team also took the Spartans over in two games, in a closely fought series, by bombarding the maples for games of 898, 804 and 746 for a 2448 series to the Spartans’ 874, 799 and 784, te give them a 2437 total. R. Riddle led the Flagmakers with a 562 series on 179, 192 and 191 games, aided by Perdan’s 535 total.
The George Washington “B" team was the only SSCU entry in the Inter-Lodge League who failed to come through last Sunday (March 6), losing two games to the Rovers, whc turned in scores of 807, 728 and 771 that bettered the G. W.’s <33, 799 and 755. Tekavec cracked 4the sticks for a 550 mark. Sammy Richter hit an even 500 for the Tree Choppers.
Frank “Samson” Drobnič,
No. 180, SSCU.
Mr. Ivan Zorman, Slovene poet, author and master musician, will speak at the 25th anniversary of the Cleveland Slovene National Library to be observed Sunday, March 13, at the Slovene National Home.
Hangers, Attention
t f
-o-
IV/ieiL toe luck fit Ivovi*, rcully lack fit thuughls.
W(j
Cleveland, O.—The regular monthly meeting of the Betsy Ross Lodge, No. 186, SSCU, will be held on Friday, March 11, 7 :30 p. m., at Bro. .Jazbec’s home, located at 18003 Neft Rd
All members are urgently re-('nested to pay their dues on „ime, otherwise the secretary shall be forced to suspend all members who are delinquent.
Come to the meeting and pay your dues! If you are not employed at the present time, and if you find it impossible to pay your dues, come to the meeting and ask the secretary to keep you in, until you will be able to pay. So, come, brothers arid sisters, attend the meeting Friday evening, for we have some important matters to bring up. We also want to see some new members join "the Betsy iloss.
]	Victor Jazbec.
Ely, Minn.—A meeting of the Rangers, subordinate club of SS. Cyril and Methodius Lodge, No. 1, SSCU, will be held Wednesday, March 16, at 7 :30 p. m. sharp, at the Community Service Center. Matters of importance arc to be discussed, therefore it is essential for all members to be present. Following the routine of business will be initiation of new members. Be there!
Angela Skala.  o--------------
JUST RY FEEL
Bowling and Basketball Tournaments
Many members have inquired about bowling and basketball tournaments embracing lodges of our Union, whereby state SSCU champions would compete to determine sectional and eventually national champions. Would the plan outlined at the Athletic Conference held in Cleveland during 1930 be followed like it was in 1931?
Traveling expenses incurred by visiting teams in determining the national SSCU bowling and basketball champions of 1930-31 season were defrayed by our Union, the money being taken from the Sport Fund. However, at the present time the Sport Fund no longer exists, as the money in the fund has been used to help out members unable to meet lodge dues. Each branch received its share as decided by the Supreme Board at its annual meeting held in January, 1932.
Consequently, our Union cannot sponsor bowling and basketball tournaments and defray expenses for such undertakings. There will be no national champions decided in a way similar to the program conducted during the 1930-31 season.
It is most unfortunate that the business crisis has to reach its peak at a time when the sport program of our SSCU was making a good start. Many lodges sponsor bowling and basketball teams this season. Were conditions normal, we could have teams from various states competing for sectional and national honors.
Of one thing we are certain. Business conditions' will improve. When unemployment hits the normal stride we shall have fewer requests for financial assistance. Then we shall re-establish our sport program and go “stronger than ever.”
Our English-conducted lodges must be patient and wait for further developments. They must continue to organize and sponsor athletic teams, as only in this way can smooth working combinations be built to click satisfactorily, making competition keener.
Keen interest in sports also keeps interest in the lodge. This applies not only to athletes themselves, but also the followers, which in many instances include a large number of members. --------------------------------o-------------
Gilbert SSCU Swamp Chisholm Jubileers
s Gilbert, Minn.—Joe Reba-nich coached his Gilbert men to an easy victory, for they trounced the Chisholm Jubileers by a score of 37 to 21. The well planned plays had a large part in defeating the visiting team. Chisholm threatened but once in the latter part of the game, but the Gilbert boys were too much for them.
In the first quarter Gilbert walked all over Chisholm when they' scored 15 points to Chisholm’s 3. Gilbert took seven more points, while Chisholm took three in the Second quarter, making the score 22 to 6.
Chisholm in the third quarter changed the situation by putting more drive into their offense. Gilbert, however, only tightened their defense and made Chisholm shoot from midfloor. Kealy starred in the shooting, and they kept feeding him the ball in hopes that he could save the game. They held Gilbert to three field goals and they themselves added seven points to their score. The third quarter ended up 26 to 13, still in favor of Gilbert.
In the last quarter Chisholm began to rush, but Gilbert, far too wise for them, held the ball and opened a stall, which was a surprise to Chisholm; and they were up against some good plays. Several seconds before the game ended both teams stood still, knowing that Gilberts were the victors.
Whether or not the Gilbert team plays like this all of the time is up to the other teams to find out. Rebanich, who is a graduate of Gilbert High and a third year student at Eveleth Junior College, teaches the Gilbert team, and has also had experience in playing himself.
Next week the Gilbert boys will journey to Ely to meet the Arrowheads in a return game If Gilbert can play as they did against Chisholm they should surely win the game.
Maloverh starred for Gilbert with five field goals and a free throw, and Kealy for Chisholm with four field goals.
Summary:
GILBERT	P.G.F.T.F.F
Ralnilvfttncn, f....... 4	0	-
Sandstrom. I........... i	I	?
MdlkoHch iCapt.t, f.... 3	3	1
Soenko. t.............. 0	0	0
Maloverh, c............ 5	12
Kobe, g			 0	0	0
Komatar, g			 0	0	0
Vukclich, g			 0	4	2
Kochcvar, g			 1	0	1
Total?			14	9	8
CHISHOLM	F.GP.T.P.F.		
Kealy (Capt.), f..		 4	0	1
Valentini, f			 0	0	0
Nanovich. f			 0	0	0
Pu'go. c			 2	1	2
Gcinick, c			 2	0	3
Perkovich, g			 1	1	2
Ehcga, g			 0	1	3
Totals			 9	3	11
Rudy Maurin,	No. 192, SSCU		.
Inter-Lodge Basketball
Cleveland. O.—An improved Betsy Ross team scored its initial victory in a close and interesting tussle from the Clair-woods, after trailing 9 to 8 at the half, by staging a last half rally to finish on the long end of a 24 to 18 score. Opalich was the luminary for the ftossinen, with seven counters. Florjančič and Jenilek also shone on the offensive, both breaking into the scoring column for live points apiece.
The George Washingtons were unable to stop the high scoring machine which represents the Spartans and went down to a 80 to 13 defeat. Richter and Krainz paced the Georges, splitting the meshes for six and four counters, respectively.	,
Inter Fiat Basketball
The George Washington lassies were able to penetrate the strong defense of the Comrade cagers for only one basket, by Shenk, in a 11 to 3 setback. The other tally being made by Jalc-lic on a foul try.
-o-
“But how did you find your wife at tlic dance last night after the lights went out V’
“Oil, I picked her out by the Braille
system.”
BOOSTERS NOTICE
Cleveland, O. — Collinwood Boosters, No. 188, SSCU, are holding their next monthly meeting on Monday, March 14, There are several important topics to be discussed, particularly the coming dance to be held in the near future. Any member having tickets left from the last dance or card party please return them at this meeting. Come on, members, let’s have a 100 per cent at-pripravil za sejo v aprilu, in tendance.
John Laurich, Pres.
--------o-------
The man who is determined to mako ;ood has too little competition.
Manchurian Situation
Submitted by Frank Boltey, No.
196, SSCU, Pittsburgh, Pa.
Editor’s note: Due to lack of space the contributing article by Bro. Boltey did not appear complete in last week’s issue. The remaining section of his article appears below.
Birth control, too, is out of the question, because of the nature of the people and of their beliefs.
The only solution, therefore, seems to be in the industrialization of Japan, for the continued growth of population calls for a continued growth in industry, in order that manufactured goods can be sent out in exchange for food. Japan at present has no raw materials. It has no ores, no coal, no minerals, but it does have one of the greatest water power sources in the world. This latent power cannot be utilized, however, unless Japan can get raw materials from some outside source. Of course, it could import some of its materials from the United States, but that might not prove profitable.
The only present solution to Japan’s problem is Manchuria. First of all, Manchuria has 360,000 square miles and is three times that of Japan proper; it offers unlimited possibilities as a source of food supplies. The country is level and the gently rolling land is peculiarly adapted to raising such foods as the Japanese like. The soya bean is one of its beat products. At present there is a surplus of food, but for a good many years to come Japan could depend on Manchuria foi food.
There are in Manchuria vasi supplies of iron ore and coal. The total amount of iron there is equal to that of either England or France, and is equal to one-seventh of the iron ore in the United States. This ore, of course, is not of the best qualit.v and if Japan were to ship it home to smelter it would not be profitable, but it would if smelted in Manchuria; then the pig iron could be shipped to Japan. The coal is scattered over a region of about 40,000 square miles and could be utilized to form a profitable industry. There is a vast section of forest lands. Japan depends entirely upon charcoal for its fuel and lately large quantities of lumber had to be imported. The acquisition of these Manchu rian forest regions, therefore, would be a very valuable asset to Japan’s economic independence.
Besides, Japan could use Manchuria as an outlet for its population. At present the number of Japanese in Man churia is very small, because the Japanese are opposed to the Chinese rule; but if Japan would take over the territory, (the number of settlers would increase rapidly.
Since Japan wants and needs Manchuria, it now seems to be the opportune time to deliver the blow. “Make hay while the sun shines,” is a favorite saying and Japan seems to be paying particular attention to it. Every other nation has its troubles; the United States has its depression, Great Britain its India, Russia its five-year plan, France has Germany, and China is torn by civil war.
If japan was to wait until China got organized, China would have the advantage because of proximity and number. So it is inconceivable'that Japan would pass up this opportunity to get her land which would offer a source for obtaining food supplies, raw material, a vast forest supply and an outlet for the pressure of increased population numbers.
It had also originally intended to present China’s side, but that would take too long, and
CONTRIBUTORS
In submitting articles to the New Era kindly keep the following points in mind:
Write on one side of the paper ONLY.
Use ink or the typewriter, if at all possible, and double space.
Write legibly.
Sign your name (handwrittLng) at the end of the article; also the number of the lodge.
Address ail correspondence to Nova Doba, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Monday is the deadline for articles to appear in the following Wednesday’s issue.
Signatures of contributors must appear at the end of the article, to appear in the New Era, as provided for by the Constitution and By-Laws of our SSCU.
JSKJ 66 Regulars Are Thos. Edison League Champs
Joliet, 111.—In completing the second round of the Thomas A. Edison Bowling League, the JSKJ No. 66 Regulars remained on top with a seven-game lead, by sweeping a three-game series against the Leaths Furniture team. A total of 2897 pins were gathered to make a new series total.
Captain Ramutta returned back to form with scores of 232,. 210 and 170, and taking high honors for the evening with his total of 612, followed closely by Horwath with 194, 225 and 192. Other high scores were made by Kobe with 212, Hazer 201, Kubinski 200, Mc-Gann 210, 202 and Workman 203.
J. S. K. J.
Ramutta ............... 170	232	210
Kobe .................. 189	130	212
Kubinski .............. 181	200	177
Hazer ................. 201	198	18(5
Horwath ............... 194	225	192
Totals............. 935	985	977
LEATH’S FURNITURES
McGann ................ 210	202	179
Blood ................. 176	187	157
Schesler .............. 170	130	177
Pubentz ............... 146	160	197
Workman ............... 128	203	198
Totals............. 830	882	906
--------O--------
PLACER MINE
A placer mine is an alluvial or diluvial deposit of sand,
gravel or earth which is washed to obtain particles of gold or other valuable minerals. In the mining laws of the United States “placer” embraces all .forms of mineral deposits except veins in place. The term is derived from Spanish “plaza,” meaning place, and came into general use about the time of the gold rush of 1849, when it was applied specifically to sui: face deposits in the beds of streams where nuggets and particles of gold were found. A writer who toured New Mex ico in 1848 wrote: “The old and the new Placer, near Santa Fe, have attracted most attention, and not only washes, but some gold mines, are worked.” Those unfamiliar with mining terms generally mispronounce “place and the traditions of the West generally mispronounce “placer” in this sense. The “a” is short like “a” in “fat” and not long as in “play.”
---------o--------
IDENTIFIED
“You say this is the man who knocked you down with his car?’ asked the judge. “Could you swear to the man?”
“I did,” answered the complainant, “but he only swore back at me and drove on.”
after all Japan’s case is the most forceful. Japan is doing what every other nation would do under such circumstances. Japan is committing no greater crime than England did in the 16th and 17 centuries; than the United States did against Mexico in 1848, and Spain in 1898. This, however, does not vindicate Japan’s present action in Shanghai.
In Shanghai Japan is putting herself into a very precarious situation, which may eventually result in chaos. But as far as Manchuria is concerned, Japan is justified, and to avoid serious consequences the nations should unite to bring about an equitable distribution of the Manchurian territory by peaceful means.
FEAR
Too many children grow up with fear within them. Not only are they afraid, but they become timid and they lack the spirit and courage to find out thingsforthemselves. The fault is due largely to the parents for allowing others or they themselves to scare the child by threatening him. When he does something that isn’t right, don’t put him in a dark closet or tell him the boogyman will get him.
It is surprising what effect this can have on the child. I have known it to be so in my case. It was a long time before I would go into a dark or empty house without being afraid.
It seems funny how it can effect the future for any boy or girl. For instance, when they are out looking for work and they haven’t the nerve to inquire about the work. This is all because there is something that is holding them back; you’ll find that it takes them back to their childhood fear.
Parents often blame their children for being backward and shy. It, perhaps, never occurred to them that they were to blame. I know it’s hard for any person to go right ahead and not be afraid to ask about a position to someone who is a stranger to them. It takes nerve and will power.
It puts the boy or girl in a difficult predicament. They feel that they are afraid and that they are lagging behind No matter how hard they try to cover their timidness it shows up somehow and is embarrassing. It’s easy to say to someone of this nature to forget and that nobody will bite them.
But coming down to facts, wouldn’t you, too, have that same feeling if you were always afraid of doing this or that? One thing no boy or girl wants to be called is a coward with a yellow streak down their back. The best thing, of course, is to try to overcome this back wardness. It cannot be done in a day, but in time the boy or girl can become just as brave as their fellowmate.
L. M. K.
-------o--------
French Stop Sale of Books
Every traveler knows that there are in Paris shops which specialize in the sale of forbidden books. Frenchmen always insist that this specialty is for the benefit of foreign visitors, and this contention seems to be supported by the courts, which has been prepared by Maurice Garcon, a leading Parisian law yer. This list shows that out of a total of some 450 volumes one-fifth are in English.
It is noteworthy that many such books in French are printed in England, while most of those in English are printed in France. Works printed in Francisco and New York figure in the list, which mentions also Venice, Amsterdam, Montreal, Quebec, Brussels, Smyrna, Cologne, Lucerne, Lisbon, Hamburg, Constantinople, Sofia, Vladivostok and Glasgow.
M. Garcon has compiled his list for legal purposes. Under French law the publishers or sellers of indecent books are tried in the assize court before a jury. Once a conviction has been recorded, any copies still offered for sale lead to police court proceedings, which is a much more rapid and less cumbrous jurisdiction, thus facilitating the work of the police.
But the records of the assize courts are not communicated to the police authorities, so that it is difficult for them to know what books have been condemned. To remedy this, M. Garcon enlisted the assistance of court clerks for the preparation of his list.
-------o--------
Inactivity has been injurious to more than one lodge.
Fraternal Lodge Is Thrown Into Public Crucible
Right now the lodge of the fraternal benefit system is entering upon the severest test of its real worth. On the outcome of this test will depend to a large extent whether the lodge is what its opponents claim it is —an outgrown, superannuated part of the system that should be discarded and forgotten or whether, as its defenders maintain, it is still a vital part of the system needing only to be rejuvenated to meet the changing conditions of the times.
Whichever faction is right, there is right now a greater opportunity to revive lodge interest than has been the case in many, many years. The strange part of it is that this imperative demand for the lodge and its brotherhood of interest does not emanate from the society, but, rather, from the crying need of humanity in general. Thousands of individuals, men and women, are craving the comfort of a kindly word or the strengthening support of a heavy handclasp. Where can they have the confident expectation of receiving this, or go with greater assurance to consult over present conditions that try men’s souls than to the fra-ternal brothers gathered within the privacy of the lodge room?
Yes, there is a great need for the lodge today, but the member is seeking the lodge more frequently and with a keener interest than the,lodge has ever sought the member. If the lodge ever had a chance to show its worth, it is right now; and this situation will increase as winter continues.
Depression has revived lodge interest, and the big question is whether or not the lodge is capable of meeting the situation thrust upon it, four-square. The lodge, as a whole, can not afford expensive forms of entertainment. Neither can the majority of its members. The lqdge can put on simple, but nonetheless interesting, programs of entertainment; the lodge can raise funds for relief work; the lodge can organize committees to alleviate distress among its more unfortunate members — men and women who are perhaps too proud to ask for charity—and especially see that the little folks are kept warm, well clothed and fed; the lodge can find odd jobs here and there that will help piece out the uncertain income of the man who needs work and will take any job that offers; the lodge can bring sunshine into the homes of members suffering from illness and who do not know where the next meal is coming from; the lodge can hunt out and secure proper clothing for the child who is ashamed to go to school in his or her tattered garments.
This list of opportunities that face the lodge today could be carried out to great length. The lodges of many societies are doing these very things today, As a result of these conditions, and the activities that have been developed, the local lodges of one of the fraternal system’s leading societies has enjoyed a larger attendance and greater interest than has ever been experienced in its history. This particular society has encouraged its local lodges to organize and carry out intensive relief measures among its members and, wherever possible, to co-operate with the civic authorities. In addition to this, varied and diversify programs of entertainment are put on throughout the winter season.
 Fraternal Monitor.
The world is a mirror *^at reflects what you give it, but the Grouch wants it to magnify.
One of the drawback success is that it often has a str>n8 tied t0 il-
ASBESTOS
Asbestos is a mineral occurring in long, silky, flexible fibers capable of being woven into a kind of cloth-like fabric which has a wide range of commercial uses because of its incombustible and insulating properties. The name is derived from a Greek word meaning inextinguishable or indestructible and was applied originally by the ancients to a fabulous stone which would produce an unquenchable flame when once set on fire. There are three im portant varieties of asbestos— anthophyllite, amphiboles and serpentine. The first two are silicates of lime and magnesia. Any of these varieties may contain iron and related elements. Asbestos, like coal and sulphur, is one of the few non-metallic minerals of great use to mankind. Although deposits occur in many parts of the world, the chief source of the mineral in America is the region around Asbestos, Quebec province, Canada. The rock is blasted and then carefully combed by hand for the longest and finest fibers. This “mineral flax” is then carded, spun and woven into textiles on looms with almost the same facility as raw cotton or wool. Many textiles are produced by combining the asbestos fibers with canvas, felt or other non-mineral materials. The ancients held asbestos in great awe because it was not affected by flames, and they spun the fibers and wove them into “funeral dresses for kings,” as Pliny puts it. These garments consisted of shrouds wrapped around the bodies of rulers in order to preserve their ashes during the process of cremation. Charlemagne had an asbestos tablecloth which was cleaned by throwing it into the fire, much to the astonishment of the guests of the emperor of the Franks. The art of weaving asbestos, however, seems to have been practically lost during the dark ages, and it was not until about 1871, when asbestos textiles were produced in Italy, that the art of weaving the mineral was revived and asbestos cloth was produced on a ''ommercial scale.
3nXI IX r rTTXTTITTTTTTTTTT-Sp
CHANGE OF ADDRESS
All changes of address on the mailing list should be made to the Nova Doba office, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Some of the members are under the £ wrong impression that this information should go to Bro. Anton Zbasnik, supreme secretary of the S. S. C. U., at Ely, Minn., and, of course, Bro. Zbasnik has been compelled to re-mail these corrections to this office.
xxxxxxxxxtxxxtminiiiit
SOOT IN CHIMNEYS
The soot which forms in chimneys is a black deposit from coal, wood or oil fuel and consists of a combination of carbon, ash and tarry matter. The proportion of these constituents determines the dryness of the soot. It may vary from a perfectly dry substance to a rather viscous gum, but it is seldom sufficiently liquid to flow at ordinary temperatures. As a rule the black liquid which exudes from chimneys into houses and soils the walls is a mixture of rain water and otherwise comparatively dry soot.
-------o--------
Bobbie Burns’ Pep Story
A naturalist divided an aquarium with a clear glass partition. He put a bass in one section and minnows in the other. At first the bass would strike every time a minnow came to the partition. After days of fruitless lunging, which netted him only bruises, he ceased his efforts and subsisted on food that was dropped in. The glass partition was removed. The minnows swam around the bass, but he didn’t strike a single one. He was thoroughly sold on the idea that business was bad.
Moral: Take another shot at the glass partition. Maybe it isn’t there any more.
Emily had been to school for the first time.
“Well, darling, and what did you learn?” asked her mother, on Emily’s return.
“Nuffin,” sighed Emily hopelessly. “I’ve got to go back tomorrow.”
What is the Better Business Bureau ?
This question is answered in the following statement by Louis Rothschild, director of the Better Business Bureau of Washington, D. C.: “The Better Business Bureau movement is now 15 years old and is an outgrowth of the vigilance committee idea of the Advertising Clubs of the World Movement for truth in advertising. There are 53 local bureaus supported by local business men, local business institutions working not only for truth in advertising, but the suppression of fraud in all lines of business. These organizations are governed by boards of directors of local business men and are financed by membership subscriptions. The National Better Business Bureau is a similar organization operating with headquarters in New York, in national advertising and national business affairs. There is no connection of a legal or financial nature between any of the bureaus. The Affiliated Better Business Bureau, Inc., is the only connecting body, and that organization meets once a year, being a sort of convention body of all such organizations.” ----------------o--------
Mail Articles Early
A number of articles contributed by S. S. C. U. members arrive at the New Era office on Tuesday of each week and contain news that should appear in the following edition. The New Era paper is printed on Wednesday, and all articles that arrive in this office later than Monday appear in the next week's issue.
Final corrections are made on Tuesday and the “dummy” is given final inspection as it will appear in print. “Dummy” is the term used by printers in referring to the last proof that the editor can make corrections on before the paper is printed. And, of course, no additional articles can be included on the “dummy.” .
Do not postpone writing articles in the hope that it will be written at the last minute and reach the New Era office just in time to appear in the following edition, because nine times out of ten something will occur that will delay things, thus postponing the appearance of the article. Matters will be helped along greatly if the contributors will submit their articles a number of days before the paper is printed.
Of course, when an athletic contest is held on a Sunday, then the best thing to do is to make comments on the game and mail the article the same evening. Then the article will arrive in the New Era office the following Monday, provided, of course, the city is not too distant. In which case the article appears in the following edition.
New Device Tests Material
It took Darwin 30 yealS *
hlS
obtain the material f°r ^ small book on earth-worn19’ has taken Prof. Gruevill o Paris Zoological Garden ^ years to discover how ^ deep sea crab normally ti&
Science can afford to ^ tient, but the require!*1®11 , modern automotive rese ses demand that the slow Pr°c^uSi of nature be speeded up- . ^ to determine the weat e j qualities of materials ties' for use in its cars, Stude £{ employs an ingenuous ^ which reproduces every s0l^j weather effect with se | times the rapidity of 113 conditions.	t;„e,
According to E. J- ^ Studebaker distributor 3 jjjran the device is known ^ jusP weatherometer. In testing!	,	J)r8g
rics, threads, paints, che fl(j, JjC compounds and sirnih" ^ ^jart ucts for aging, fading or c j|Le irg, one hour exposure 1 ^josej machine is equivalent ^ of a day in the height 0 ^ mer, or 1214 winter days- ^ paints or lacquers tes	jjjjjty
blistering, chalking °r ,g¥jc» ^Mary ing, four hours in the t iS equals one day of 8 weather conditions.	-j#	-01 °®e
“The weatherometer eo^ A
of a revolving drum sf- ^ j'jani tically over a cylincl^lC^e 0f !|%J| midifier. Along the *,lS1 jr ji Sh the drum are narrow guides upon which	:
be tested are fixed. from above in the midd e ^ ^ j^nk drum is a large arc lanlI>e;ng^ -usual design, its globe	^tbn
Corex D glass to permit P ^ j; of the ultra-violet ra^s’ Wol; this element in the sun ijC,1 primarily causes dama£e k Jija ] terial and fading colors- jk'^o “During testing, the ,g).e. ^ with materials attache > volved under the unit0 postire of the arc lamp 1 g ^ISa' form temperature ot ' ^ 1^« grees Fahrenheit.	is 1	^
hours in every 24, the ^er j^toni extinguished, while a ^ armed spraying device ^ j. ates the materials in a	j|W[j
tion of continuous rain' teri^
“In testing fabrics, m / -tajl and threads, the P'0^ ji& ranges from 40 to 7 -fie ^ <Si depending on the speC ge0 MSu, ture of the test. In ^e . g t«f -A^1’ paints and lacquers, „ takes longer, 700 hour3, |1J.
 0 7 rjkelfle
Hawaiians and the	jk,
  	.[i)-*
The ukulele is essent ^ small guitar and wa‘hy duced to the Hawaiian* ^ (j^y ' tuguese sailors in t O’1 ;r.N| part of the 18th centu	’<Sr^
of the earliest represe of the guitar dates fro'11 gCr*P D. and occurs in a 1113 j in the Royal	\bi
gart, Germany. The H gjpip . j,J j imitated, modified an 0f { ifJanCe, fied the small gnitar,Sfl(1 tfcf', jjS Portuguese and adap to the wistful minors	^ $	ji^rje,
to their native music- jjjtf form the ukulele 'vva" gt^e duced into the United ^	*
and other countries 8 „ jt . j!^t>h instrument. “Ukulele/ ^	< V <
said,	is	a	native	Hawan	f	^
meaning jumping 1	^
most common EngllS. <<yirL jljS ciation of the word »’ P lay-le,” but the	|K
waiians pronounce n	ji'o y
lay-la.”
FELINE / |S
The common cat \o to have sprung frojn ^	'
tailed wild cats ot.eente Africa and to have	^	j A s
tamed and domestica	pS?ej	|Uk
ancient Egyptians.	!$■
eral wild breeds have with the original f Ijjt . varieties. At any	{<fl a	iWS
has been domestica^ ^	^
many centuries tha .^uti*1 progenitor cannot be for certain.	jj 
S'CK,
ESKIMO
It was long supposed that the Eskimo was of Mongolian stock, an offshoot of the Asiatics. But modern ethnologists are inclined to regard the Eskimo as closely akin to the American Indian and therefore a branch of the red race.
to his It the 29 t» el?.
Pof
rch
is«5
lUJ)
•U
ned
kef
tof
era1
lira'
;ine*
ere'
, 3
fab'
lica’
roii'
ack'
the
7-10
3#
»Vi*
{or
le^'
3vi£6
'raže
E brada glavnega tajnika
SS^A PODPORA IZPLA-
*A meseca januarja ***&»» 1932
, MONTtt nr PAI1) DURING THE • lr Imn °P JANUARY, 1932
Sfe	Svota
Name
Amount
5hiape Velee°'sek  S 42.00
Vw8« ........................ 35.00
tank 7n-I st ................ 20.50
^orte p frsich 	7.00
John of,rak?aI) 	17.00
Kter Rrtr°nich .............. 34.00
Anna s, °uderick ............. 8.00
V‘-rtir !gbe ................ 22.00
John Tn»a-nic ............... 26-00
John Stn LCal ............... 17-50
'J Kntinn n-................. 28-50
Ehnk ° ST* ................... 2100
^ary>'‘h .................... 15.00
•'an ,fcCl> .................. 9-00
!VJn Barir  ................. 34.00
Ja<ob v, fvic ................ 8.00
S tS?« ...................... '7.00
; Osenh R  .................. 35.00
l^Pina ft osevec ........... 4li-00
k?*ata K®rozovich ........... 17.50
»barEare. o arich ........... 08.00
5Sk ftrBudiselich ........... 36.00
asper ft°Zovich ............. 32.00
Mary ozovich ................ 30.00
(i“'a8a Y°z°V‘ch ............ 32.00
« Nika7"°uVich .............. 38.00
'SPeohS!,h .................. 47-00
Uartin Zn .................... 3.00
oj'ke pu"*ar ................ 29.00
S)». M ke M .................. '-00
kjUeph l\e Novak 	25.50
5 fce ........................ 9-00
tS KTC!k .................... 58.00
^S'n lCn2 •.................. 54-00
š ]°s8ph n“drich ............ 47.00
'S ,°hn Si?tioHnek .......... 35-00
Ay Hrvo. .................... 30.00
'*Schaei ft-',;.............. 17.50
iS	Ra?Skonick ........... 58.00
»S&SS® 	10.00
d%h Kom...................... 75-°°
»ir11 Krat .................. 35.00
Vf.8e Vid'nŠ ................ 32.00
i i n Kor^ar .................. 36.00
l|Sk Ju®"...................... 28.00
)| jfJnk !n ................... 26.00
wn Stin® " .................... l6-°°
:! 5'ke p H'Olc ............... 68.00
iak Q,ay.ec.................. 26.oo
Tnilncic ................ 5.00
':Sn Ta,?!a?ic ................ I8'00
<2® Ker« 1..................... 19-00
:5 attz2an .................... 17.50
jit‘»k    ..................... 36.00
iSk r*1*8...................... 17.50
':Sk E k°vec .................. 66.00
........................	14.00
WS pJ5r'c ..................... 33.00
;-Si thy pi ................... 34.00
§?®ve paiVi,a?Ick ............. 35.00
Hh n1Slch ................... 20.°°
i.* 5 Erzp„razem .............. '7-00
J?aPlan" .................... 17.50
}]1|a Badn "Sck ..............47.00
fenio Ve* *}ac .............. 30.00
HNiak ........................ 2a00
h Arh ....................... 38.00
>nt i Z..................... 35.00
ft n Siifln ,anJa ........... 35.00
%k Ko?„'c ................... 30.50
I An Honi„SCC ............... 38.00
[i„na Movl an ............... 23-00
»»a Tnern ................... 46.50
lVa 0Za?‘Ck.................. 50-00
rs. t. aritc ..	-ji no
?SaSQPh Schutte 	4.00
% Buh n'ch ........... 25.00
s “a  ft-ss
wrndre ..................... ,7-50
IS
ia Ha? 0vich ...... 18.0C*
................ 25.00
C>har ........................ a-00
6 Slemk..................... 34.00
'#>lk :eCr ............ 31.00
^ijo^ar ................... -l.iiO
(k>man T.................... 14.00
l|,% Dan 'V.................. 9.00
ft ^fobn- 0vich ............ 60.00
  02.00
Urhi  ................... 23.00
!oh G 11rClc ......... 34.00
, V0j«, Kochevar 	9.00
WS?...................
\S in'der ............ 23-)(
  £00
y>vac-.:;..................... f{g
Kkrft,Ch ................... 70.00
si
^oJles Sta?1 ............... 27-00
«h„r*e Pufaman ............. 10.00
SSfr  74-()0
CSak ................. 20.!M>
kWfs p, '...................... 12.00
$Jerich°|‘Ch  .................. lm
Nt(V^tnik Jf................ 35.00
i Mi L....................... 59.00
^°Privec ................ 51-00
I j^vec::....................... %%
;^v Ta"c^r'
Si J^ek .............. 21M
KhVhf 	23-01'
SiPhA ViC  i.oo
Vnrko ..................... 116.00
i n Kra{ ................... 52.00
IV  ........................ >o.o(>
ifoubj • 18
;\Ser,^..................... 14’0U
^ikoi un .............. 14.00
# 'K hMik ‘eh .................... 22-00
■0^	>	Ucic>' .......... 15.00
■' -K'^Si  ......................... 3-S
■ l ante ? Svt.t ............ 5.00
>Vir n ...................... 3.30
KM'vV........................ 3.30
lSrs Vi 2,lrant................130
....................	3.30
Pti ^r.ant .................. 3.30
 ............................ 3.30
il%viran,.................... 3.30
Na ii  ...................... 3.30
3
'M^vich 	30'00
WfiL^nat " .................... 59.00
'Ktrn ................. 19.00
;(^>lanic...................... 76.00
............... 39.50
CS ft piru ................. 15'50
  >7'50
ijAlil Kotn-u 	28.oo
oA^nich ................... G1'(M!
............... 36.00
 .............................. 54.00
V SuNiii«; 	28'00
Vj'nar 61 ................ 15.00
   16.00
  28.00
,<e!‘
h* le f1 'd.^1 jls*1
,ndel
){th«
gsrf*
It
vl»i(
J
J
40	Marko Pagan ................... 50.00
40 Jake Winslow .................... 15.50
41 John Siskovic.................... i5.00
43 Matilda Devcich.................. 57.00
45 John Hribernik .................. 11.00
45 Frank Gradise ................... 29.00
45 George Volkar .................. 20.01)
45 Amalia Golc ..................... 30.00
45 Vasilka Bashkoff ............... ,36.00
49	Joseph Hotujec................. 25.00
53 Frank Rozanc..................... 29.00
53 Anton Osredkar .................. 28.00
53 Joseph Kolar .................... 76.00
54 Mary Brkljacich .................. 9.00
57	Anna Vardijan ................. 15.00
57	Frank Biscanin ................ 21.00
57	Mary Sever .................    23.00
57	Anna Stipetich ................ 22.00
57	Nick Negich ................... 22.00
61 George Kralj ...................  13.00
64 Matt Ozanich .................... 35.00
64 Jacob Lovrine.................... 54.00
70 Frank Ferenchak 	27.00
71 Anton Krajsek ................... 34.00
71 Anton Krajsek ................... 36.00
84 Anton Turko...................... 14.00
84 Joseph Smith .................... 28.00
84 John Marcen ..................... 15.00
84 George Hrvatin .................. 75.00
84	George Hrvatin ................ 13.00
86 Tony Mlakar ..................... 14.00
87 Martin Petrovich ................. 5.00
87 Andrew Beg ...................... 56.00
89	Louis Matekelj ................ 43.00
94 Frank Barle ..................... 14.00
94 John Slabe  ...................   14.00
94 Anton Železnik.................... 8.00
94 John Grum ...................     14.00
112 Vincent Martinich ............... 31.00
114 Frank Veranth ....................25.00
114 Frank Veranth .................... 8.00
120 Amelia Harrar ................... 16.00
122 Marko Kreso ....................   7.00
124 John Frankovich ................. 20.00
125 Math Paurovich ................... 9.00
125 Aretha Massara .................. 75.00
128 Mile Rukavina .............•	16.00
128 Mary Anzelc ..................... 28.00
130 Martni Kerzan Jr 	75.00
132 Joseph Globokar ................. 28.00
132 Louis Cecelic ................... 17.00
132 Oscar B. Poje.................... 42.00
135 John Blazine .................... 28.00
140	Barney Falagrady .............. 28.00
143 Josephine Lawrence .............. 15.00
144 Joseph Zupancich ................ 66.00
144 Anna Bruyerc..................... 15.00
146 Mary Dormish .................... 75.00
148 John Resnik ..................... 28.00
148 Charles Mauser ................... 6.00
149 Anton Merlak............... 28.(X)
149 Frank Senicar .................... 7.00
150 Mary Zurga ...................... 50.00
154 Joseph Mum ...................... 10.00
154 Anton Ujcic .....................  4.00
154 Anton Ujcic ..................... 16.00
154 John Peloza ..................... 35.00
154 John Peloza ..................    27.00
155 Paul Ilovar ............... 11.00
155 Mary Lapornik ................... 11.00
161 Mary Adamicek ............. 54.CX)
164 Margaret Krynak 	30.00
175 Matt Rutar ...................... 26.00
175 Josephine Rutar ........... 36.00
180 Frank Pluth ..................... 44.00
180 Mary Markovich .................  30.00
180 Joe Kramer ....................... 8.00
182 Rose Majeska ...................  17.00
184 Fred Benko................. 75.00
186	Charles Starman ............... 19.00
190 Marie Greytak ..'.......... 15.00
194 Mary Radez .....................  16.00
197 Marko Sobar .,............. 27.00
197 Anthony Šusnik  ................. 75.00
1S7 Anthony Sušnik .................  35.00
203 Slavia Sokol .............. 23.00
'203 Paul Boštjančič .......... 2LOO
203 Louis Podbevsek	2(£ofa
207 Frank Urbanich ............ 0.00
212 Rudolf Pichler ............ 16.00
212	Joseph Mikula  <............... 30.00
212	Joseph Mikula ...............   26.00
214 Mihael Miklich .................. 70.60
215 John Verant ............... 36.00
Jan. 29
1 Matt Mausar ..................... 43.00
1 Anton Stefanich ...........'	30.00
1 Anton Boic ................ 10.00
1 Rudolf Zidar.................... 56.0.0
1 Frank Tomsich.................... 28.00
1 Gregor Kristian  ................ 15.00
1 Luka Dcvich ..................... 14.00
1 John Elia Acaraboff ............. 38.00
1 John W. Somrock 	28.00
I	Angela Zobetz................... 15.00
3	Mihael Velegosek .............  29.00
3	John Perse .................... 28.00
3 Theodore Drost .................. 14.00
4 Christine Dolinar ................ 9.00
6 Mary Tomazin .................... 28.00
6 Ivan Kragelj .............. 13.00
6 Rudolph Kosten .................. 14.00
6 John Vidrick .................... 31.00
6	Henry Sustersic ............... 25.00
9 Mihael Kuzma .................... 29.00
9 Frank Lenarsic................... 27.00
9 Joseph Spehar ................... 31.00
9 John Butala Jr................... 64.00
9 Martin	Sustarsich ............ 39.00
9 Joseph	Strauss  .............. 38.00
9 Peter Romsek..................... 18.00
9 Rudolph Kostelic ................ 29.00
9	Albert	B. Kocjan 	28.00
13	Frank	Grcman ................ 28.00
13	Anton	Rak ................... 34.00
13	Joseph	Žabkar ............... 21.00
15 Karolina Merhar ................. 74.00
16 Draga	Solic ................. 28.00
16 Andrej	Sustarsic ............  23.00
18 John Skerl ...................... 14.00
18 Frank	Hafner................. 14.00
18 Urban	Jelovšek .............. 32.00
18 Frank	Bercic ................ 06.00
18 Blaz Erzen ...................... 32.00
18 Steve Iskra ....................  20.00
20 Frances Kern .................... 50.00
20 John Prseren .................... 50.00
20 Jack Luzovic .................... 10.00
20 Albin Bombich ................... 11.00
21 John Fink ....................... 38.00
21	Math Jankovich ............... 13.01'
21	Jacob Chik .................... 55.00
21 Joseph M. Jelnikar 	35.00
22 Joseph Mavretich 	30.00
22 John Tomical .................... 14.00
22 Frank Kovacic ................... 10.00
22	Nikolas Radelja ............... 37.00
20	Mihael Omahne ................. 25.00
26 Joseph Zigon .................... 33.00
26 Matt Pecman ..................... 14.50
26 Cecilija Furar............. 19.CK)
26 Marija Vujnovich 	13.00
27 Katherine Vehar ................. 28.00
29 TQmas Sifrar .................... 14.00
29 Joseph Sladic ................... 22.00
31 Joseph Dobrenich ................ 42.00
31 Magdalena Bajuk 	40.00
32 Frank Smith ..................... 15.50
33 Matevž Peternel ................. 12.00
33 Gregor Demsar ................... 30.00
33	Frank Mlinar .................. 15.00
35 Frank Kotar ...................... 9.00
35 Joseph Guzelj ................... 13.50
35 Louis E. Jereb.................... 8.00
30 Frank Prosen .................... 28.00
36 John Britz ...................... 40.00
36	John Britz ..................   29.00
36	John Skof ..................... 11.00
36	Anton Tursic ................  23.00
36	Louise Kobal ................. 15.00
36	Matt Krebelj ................. 13.50
36 Mary Milavec ................... 16.00
37 Mary Milner .................... 52.00
37 John Tratar ..................... 29.00
37	Anton Turkovich ............... 38.00
37	Victor Krainc ................. 26.00
37	Anton Vicic.................... 28.00
37	Mary Ulcar .................... 29.00
37	Gasper Jelovšek................ 19.00
43	Joe Prebil .................... 19.00
43	Amalija Novak................. 15.00
49 Anton Kramar .................... 14.00
51	John Cadez..................... 12.00
55 Frank Sepic...................... 28.00
55 Joseph Ostanek .................. 28.00
55 Joseph Sintich .................. 44.00
55 Mary Hrvat....................... 14.00
58 Joseph Kompos ................... 27.00
06 Jacob Kapelle .................... 9.00
06 Frank Pucel ..................... 28.00
66 Valentin Erjavec ................ 30.00
69 Josephine Kaferle ............... 15.00
70 Frank Ferenchak ................  40.00
70 John Koren....................... 15.00
71 Frank Justin..............A...	28.00
71 Anton Krajsek ................... 56.00
71 John Stinicic ..................  24.00
70 Frank Erjavc .................... 17.50
77 Marko Cindric ................... 27.00
77 Anton Petrich.................... 29.00
77 Dorothy Flanick ................. 28.00
77 Helen Campich ................... 56.00
82 Louis Udovic .................... 22.00
82 Andrej Stokelj .................. 41.00
92 Joseph Šuligoj .................. 15.50
99 John Arh ........................ 28.00
99 Frank Debeuc .................... 57.00
99 Vincent Urbanja ................. 28.00
99 Anton Vrankar  	40.00
03 Mary Bradach ...................  18.00
03 Frances Jevnikar ................ 28.00
03 Josephine Tisovec ........... 29.CX)
03 Mary Matoh ....................   22.00
03 Rose Ivancich.................... 11.00
03 Ivana Pajk ...................... 32.00
03 Agnes Krall  .................... 20:00
04 Andrej Harej .................... 20.00
04	Joseph Blisch ................. 30.00
04 Frances Gartner .................. 7.00
05 Mike Krstulich .................. 27.00
C5 Joseph Potkonjak ................ 54.00
05	Anton Crnich ................. 32.00
08	John Pogačnik ................. 18.00
11 Joseph Hochevar ................. 23.00
12 Vincent Martinich ................ 9.00
14 Frank Marolt .................... 50.00
14 Peter Sterk ..................... 14.50
14	George Brajkovich ............. 50.00
14	John Petrich Jr................ 29.00
14	Mary Markovich  	26.00
20 Frances Jerich .................. 14.00
20 Julia Scufsa .................... 42.00
20 Amalia Harrar ................... 38.00
20 Mary Diyak....................... 38.00
20 Josephine J. Somrock.... tiO.OO
21 Peter Ducich .................... 18.00
22 Frank Felicijan ................. 27.00
22	Alfonso Domenickini ....	100.00
22	John Lisac .................... 50.00
22 John Bencik ..................... 35.00
23 Anton Turk .....................  44.00
24 Martin Derzaoic .................'50.00
26 Mike Fink ....................... 14.00
27 Peter Malovich .................. 14.00
29 Frances Skubic .................  35.00
29 Alice Seliškar .................. 43.00
33 Frank Peternel .................. 18.00
33 Catherine Veronick 	13.00
34 Jeanette Porenta ................ 13.00
41	Mary Yerman ................... 10.00
41 Matt Lovshin ..................... 1.00
42 Anton Luzar ......................12.00
42	Matt Dobrotinich .............. 28.00
45 Anna Solko *..................... 15.00
45 Frank'Kos..................  '	58.00
47 Olga Stenovc ...................  56.00
47 Frank Zaverl  ....................52.00
50 Barbara Govednik ................ 31.00
50 Mary Zurga   u-i ■	58.00
5(J Ma.ry, Tr(jai\j 	35.00
50	Anna Pluth ................... 34.00
56 Joseph Danculovic  .............. 20.00
58	Joe Lapanja .................... 6.00
58	Martin Gerdenc ................. 4.00
58	Joe Malejr.................... 34100-
66 Joseph Golo.b ..................  24.00
66 Agnes Žnidaršič  ................ 12.00
66 John Praprotnik................... 9.00
66 Louis Urbarvcic.................. 12.00
07 Frank Bogatay .................... 9.00
67 Ursula Smolsnik ................. 56.00
71 Frank Mavretich ................. 17.00
71 Anton Novak ..................... 26.00
71 John Pink ....................... 35.00
71 John Mezan ...................... 28.00
71	John Pesec ...................   7.00
73 Anton Logar ..................... 11.00
74 Frank Luin ...................... 21.00
76	Ioseph Tencich ................ 23.00
84 Fred Benko ...................... 29.00
8.4 Frances Pechek ................. 15.00
84 Peter Bianchi ................... 29.00
84 Ernest A. Dargis................. 39.00
84 Mike Kvenocheck 	12.00
84 Mike Evenocheck 	34.00
85 Anton Oshaben ................... 48.00
92 Lawrence J. Lopp 	75.00
97 Minnie Loushin .................. 62.00
97 Minnie Loushin .................. 15.00
213	Charles Korcltz .............. 52.00
213 Julia Matan ..................... 14.00
214 Joseph Vidmar ................... 74.00
214 George Gorshfc.................. 110.00
217 Mike Horvat ...................... 5.00
217 Karol Pugelj .................... 28.00
Skupaj-Total ...............S13,114.00
PODPORA IZPLAČANA IZ SKLADA ONEMOGLIH MESECA JANUARJA 1932
DISABILITY BENEFIT PAII) DURING THE MONTH OF JANUARY, 1932
Dr. št. Ime	Svota
Lodge
No.	Name	Amount
Jan. 6
3	Frank Kuhar .............S	11.67
16 John Tegelj ............... 11.33
10	Gregor Hreschak1 	20.07
16	Mary Bccaj .............. 11.33
20 Asesmcnt za J. Ravnikar	21.36
22	John Stanko ......'.......... 11.67
.30 Frank Skerbec ................ 60.00
39 Anton Janaček ................. 11.33
39	Matt. Maj naric ............. 11-67
39	Nikola Kosanovich ........... 20.00
42	Asesmcnt za I. Zabukavec	18,60
44	W. A. Morton, Guardian..	20.00
44	Mike Platnar ................ 11.33
52	Anton Pouli ................. 20.00
55 John Švigelj .................. 20.00
57 Asestnent za J. Kosica......	10,92
58 John Gross .................... 20.00
58	Josephine Brezar ............ 20.00
69 Anton Knafelc ................. 16.00
71	Gregor Rajer ................ 20.00
77 Thomas Magdič ................. 11.33
90	Amalia Ticar ................ 19.07
105 John Deslich ................. 20.00
108 Asesmenl za Frank Kikcl	15.12
109 Matt Pribanich ............... 10.00
120 John Kochevar, Guardian	20.07
141	Anna E. Thomas .............. 5.67
1,71 Tony Bozich ................. 11.33
171	Joseph Bukovac ............. 11.67
207 Asesmcnt za J, Bozich 	21.60
Jan. 18
12	Frank Janezieh ............. 11.00
15	Joseph Mehle ............... 20.00
25 Frank Koren ............. 11.00
25 Ascsment za J. Jershin....	19.OS
25	Jacob Podbevsek ............. 5.00
40	Matija Regina .................. 8.33
40	Vincent Seslar ................. 9.00
08 Filip Lescanac .................... 9.33
09 Anton Knafelc ..................... 4.33
75	John Premro ....................11.07
84 John Percich J,  ................. 30.00
84 Joseph Gerl ...................... 20.00
84 Louis Shain ....................... 4.67
86 Katherine Sardar.................. 20.00
87 John Lesar ....................... 16.06
128 John Rozich ....................... 9.33
130 Alojzija Juvan .................   10.00
130 Alojzija Juvan ................... 10.00
132 Matija Orazem ..................... 9.00
135 Mike Bozich ....................... 9.00
143 Tom Rihtarič ..................... 10.34
149	John Tomsic .................... 10.00
172	Martin Koroshetz ............... 10.00
209 Anton Rigler...................... 20.00
Jan. 29
1 Steve Banovetz .................   20.00
I Anna Sadler  ....................  20.00
1 John Tomsich ..................... 20.33
3 Frank Kuhar........................ 9.00
4 Jacob Shifrer ..................... 9.00
4	Frank Branko ................... 25.67
6	Peter Rohotina ................. 10.00
6	Asesmcnt za Matt Meden 17.28
9	Michael K. Kobe................. 20.33
13	Anna Arh ....................... 10.00
13	Martin Zapkar .................. 10.00
16	Ivan Tegelj ..................... 9.33
16	Mary Becaj .......:.............. 9.00
18 John Petrovčič  .................. 10.00
20 Joseph Novak, Guardian.. 16.00
36 Agnes Gali ......................  20.00
37 Frank Strmole ....................  9.00
37	Louis Mahne, Guardian.... 70.67
43	Joseph Lenard .................  9.67
50	Frank Gabriel Tassotti.... 19.33
55 Martin Prahi  .................... 20.00
55	Frances Sepic ................. 20.00
58	Asesment za Andrej Perše 25.08
71	Stefan Pular.................... 20.00
77	Tomas Magdič .................... 8.34
81 Jacob Bartoncel  .................. g.OO
82 Joseph Starich  ................... 9.00
114 Anton Bolka ....................... 9.00
117 Asesment za Frank Lach.. 13.80 141 Matt Judnich ..................... 20.67
141 George Sterk ..................... 22.00
142 Karolina Rojch ...,............... 10.00
170 F. Winter, Conservator.... 16.67
171 Tony Bozich ....................... 9.00
171 Joseph Bukovac .................... 9.00
170 Matt Jurancich ................... 10.00
187	John Sivec ..................... 10.33
Skupaj-Total ................S 1,406.44
Anton Zbašnik.
gl. tajnik.
-O—
PREME M BE V ČLANSTVU ZA MESEC JANUARY 1932
CHANGES IN MEMBERSHIP FOR JANUARY 1932
Odrasli Oddelek—Adult dept.
Novi Člani—New Members
Društvo št. 1:	Matt	Skala 32738,
Margaret Musich 32739, Tony Barto-vich 32807.
Društvo št. 2:	John Markun 32740.
Mary Klanchar 32741. Robert Merhar 32742, John Okaslch 32743. Christine Belehar 32744.	>	<
Društvo št. 4:	Lucas A. Dernavsek
32745. Caroline Troha 32806.
Društvo	St.- ■' 12:	Amelia Borstriar
32746.
Društvo	St..	21':	Margaret Hines
32747.
Diuštvo	št.	25:	Mavy Primozieh
32748.
Diuštvo št. 26:	Josephine Kovacic
32749.
Društvo	št.	29:	William Dolinar
32750. Albert Siadich S27Š1.
Društvo št. 32:	Ernestina Zupan
32752, William Wieitsclinig 32753. Društvo št. 3G:	Dorothv M. Svete
32754.
Di uštvo št. 37:	Louie Arko B-633,
Alojsius Bajt B-G34, Jack Obreza
32755.
Diuštvo št. 39: ' Žita Crnich 32756. Joseph Yovanovich 3^757, Steve Brozovičih 32758, Winnifr.ed Koss 32759, Matt. Minerich 32760.
Društvo št. 44:	Joe Fister 32761.
Diuštvo št. 45:	Ferdinand Smerdel
32762, Josephine Radkovic 32763.
Društvo	št.	47:	Mary	Kastelic
B-635.
Diuštvo št. 53:	Frank Lenarčič
B-63G. Jennie Logar B-637.
Diuštvo	št.	66:	Frank	Sternislia
32764. William	Wolf	B-638,	Frank Že-
leznik B-G39.
Društvo	št.	68:	Slavka	Pavlic
32765.
Društvo	št.	70:	Helen	K. Jerina
B-640.
Društvo	št.	76:	Anna	L. Hrovat
32766.
Društvo	št.	78:	Louis	Tekavee
32767.
Društvo št. 81:	Jerry Frank Verbič
B-641.
Društvo št. 83:	Pete Liani Genetti
32768. Pietro Genetti 32769, Joe Ber-t.agnolli 32770.
Društvo št.	87:	Olga	Lesar 32771.
Društvo št.	88:	Frank	j. Schonians
32772.
Društvo št. 92:	Angela Muha 32773.
Društvo	št.	94:	Anton	Skerbec
32774, Antonia Govekar 32775.
Društvo št. 107:	Carolina Carr
32776, Frank	Zidar	32777.
Društvo št.	108:	John	W. Pogačnik
32778.
Društvo št. Ill:	William J. Auzur
B-642.
Društvo št. 112: Olga Shirtza B-643. Društvo št. 114: Katherine Skraclski
32779, Simon Marolt 32780.
Društvo	št.	122:	Agnes Klements
32781.
Društvo	št.	127:	Dorothy	Zakely
32782.
Društvo št. 128:	Rudolph Chernicb
B-644.
Društvo	št.	134:	Rosic	Fortuna
32783.
Diuštvo	št.	138:	Anna	Koliosek
32784.
Društvo št. 142:	Frank J. Lcscantz
B-645.
Društvo	št.	144:	Elizabeth	Bahor
32785.
Društvo	št.	150:	Rose	Lovshin
32786.
Društvo	št.	180:	John	Kostelec
32787.
Društvo	št.	184:	Frances Otrin
32788. Frank Urmaz 32789, Fino Trat-'ari 32790.
Društvo	št.	185:	Frances	Ošaben
32791.
Društvo št 186:	John Perko B-646.
Društvo št. 187:	Jennie Urbas
32792.
Društvo št. 193:	Jack Strazer
32793.
Društvo št. 202:	Tony Retel 32794
Društvo	št.	205:	Harry Peterson
32795, George	Slutim 32796,	Frank
Elish 32797, George Pavlik 32798. Frank Dellorso 32799.
Društvo	št.	211:	Jtfefiph J.	Lum-
pach 32800, John Bernasek 32801.
Društvo	St.	215:	RaVmond	Kealy
3-047.
Društvo št. 216:	Alex	Osvirk	32802.
Društvo št. 218:	Nick	Grubich
32803.
Društvo št. 220:	Eugene	Taubitz
•32804, Frances M. Broški 32805.
Zopet sprejeli—Reinstated
Društvo	št.	1:	Josephine Kuhar
29689, Lawrence Kuhar 31810.
Društvo	št.	4:	Peter Troha 6523,
Frances Troha 9293, Olga Troha 27415. John Troha 25672, Mary Troha 30748.
Društvo št. 16:	John	Hribar	22586,
Rose Hribar 21819.
Društvo	št.	21:	Joe Perme 23116,
Mary Perme 23167.
Društvo št. 22:	Mile	Fajdič	23086.
Društvo	št.	25:	Frank Škerjance
25105, Matt Škerjance 25207.
Društvo	št.	26:	Helena Kristich
24616, John Kralj 14529, Anna Kralj 14530 Joseph F. Kobe 286,31, Dragotin Marecich 21384.
Društvo št. 31:	Dragic Radulovieh
28741, Dušan Radulovieh 28740, Jeka Radulovieh 28743, Yanko Stahor 29399, Marija Stakor 29367, Anna Sotler 9180, John Dolenc 12234, Antonia Dolenc 12233, Elsie Sotler B-279.
Društvo št. 36:	Bolto	Spilek	22838.
Društvo št. 37:	Jack F. Ambrose
25711, Mathias Arko 24233, John A.i-ster 22574. Louis Florjančič 13538, Albert Florjančič 31562, Louis Oswald 21205, Mary Peterka 18974. John Peterka 18104, John Pekolj 13970, Izidor Krajnc 19191, Louis Urbas 15579, Lewis Urbas 32194, Vladimir Žagar 17220, John Zuzeck 26610, Ivana Zakrajšek 11781, Anthony Verbič 24213.
Društvo, št. 40:	Martin Zakel Jr.
24130.
•Društvo št. 52:	Jernej	Jerina 5632.
Društvo št. 61:	Joseph	Težak 17875.
Društvo it. 70:	Frank	Zeman 6305.
Agnes Zeman 12491.
Društvo št. 71:	Anton	Mikus 18168.
Frank Jerman 15754, Rozalija Kralj 10509. John Kness 18795, Antonija Kness 19169, Angeline Kness 30953, Frank Trepal 17811, Antonija Trepal 23174, Frank Kastelic 12545.
Društvo št. 77:	John	Barich	18557,
Jela Barich .18622, Mary M. Barick 26879.
Društvo št. 85: ■ Frank Sustarsich 1498, Ivana Sustarsich 10091, Mary Shustersich 32222.
Društvo št. 94:	Mihael Urbancich
16351.
Društvo št. 99:	Mary Dressier
27914.
Društvo št. 101:	John Beri 29499,
John Jerani 22594, Mar.v Jeram 32337.
Društvo št. 103:	Fannie Jarc 20026,
Augusta Jarc 24104, Frances Stego 26476, Terezija Zaubi 26912.
Društvo št. 104:	Christ Malovan
27067, Ignac Janc 20597, Frank Janc 30693, Ivana Schaefer 21214.
Diuštvo št. 114:	John Shustarich
24694.
Društvo št. 122:	Andy Orehovsky
27807.
Društvo št. 126:	Joseph Volk 20327.
Društvo št. 131:	John Zupan 18145,
Etta Strauss 30373.
Diuštvo št. 132:	Louis Sedmak
22280 Mar.v Petek 16230, Mary 8ku-be 27211, George Keliope 19287, Karolina Kelicpa 20259, John Babich 19715.
Društvo št. 135:	Petar	Draženovich
26181, Marija Draženovich 26180.
Društvo št. 138:	Paul	Sluga	24479
Društvo št. 143: Mary iRibich 22218.
Diuštvo št. 144:	Paul Kužnik 22563,
Katherine Kotzian 28714.
Društvo št. 148: John Jančar 12515.
Društvo	št.	151:	Mike Hemovich
26634; "WOl.» /Ui-
Društvo	št.	155:	Frank	Zdešar
22376.
Društvo	št.	159:	Josepli Karinch
27162.
Društvo	št.	168:	John Kos 5136.
Mar.v Kos 14572.
Društvo št. 180:	Frank	Bizel	28251,
Frank Budic 24273, Jenny Gorencic 30816.
Društvo	št.	182:	Annie	Razum
31763.
Društvo	št.	183:	John Solomone
30210.
Diuštvo	št.	186:	Ernest Starman
31831, Jennie Svetina 26964, Leopold Svetina 26575.
Društvo	št.	196:	Barbara	Jesih
29116.
Diuštvo	št.	201:	Frank J. Smole
24283.
Diuštvo	št.	209:	Anton	Rigler
29097.
Suspendirani—Suspended
Društvo št. 5:	Frank	Spolar	14895,
Frank Spollar 23329, Louis Spolar 24696, John Spollar 26726. Ignatz Spollar 31551,	Mary	Spollar	29314,
Jack Steplian 19116, Victor Chiabotti 27736, Helen Chiabotti 27737.
Društvo št. 6:	Frank	Virant	10216,
John H. Santa 32265, Joe Mitock 32269, Joe Perrit 32305. John Stupica 23452, Steve Ljevak 32304, Johanna Gorenshek 27686, Frank Gorenshek B-254.
Društvo št. 15:	John	Klun 27882.
Društvo št. 16:	John	Hrvat	24307,
Frank Krasovetz 30580.
Društvo št. 18:	Joseph	Pivec	29699.
Mary Pevic 31814.
Društvo št. 20:	George Mihelich
20077.
Društvo št. 21:	George	H.	Jelnikar
28328.
Društvo št. 22:	Joe Chorak 31477.
Frances Chorak 12030. Frank Niksic 12550, Frank Cepuran 11840, Luba Cepuran 19408.
Društvo št. 25: Anton Pechar 28070.
Društvo št. 26:	George	Adlesich
22763, Maiv Adlesic 27452, Frances Adlesic 31011, Frank Cvitan 23441), Joseph Golobich 31430, Martin Deze-lan 19540, Mary Dezelan 22279, Alberta Dezelan 25.915, Rose Dezelan 28770. Anna Dezelan 31372. Anton Penke 19825, Leonard Tiso 31078, George I. Witkovich 30844.
Diuštvo št. 29:	Mar.v	Cesnik	20081.
Blaz Chesnik 28846.
Društvo št. 31:	Anton	Rednak
28123. Anna Auzlover 32217, Joseph Sankovich 18661, John Stipanic 19133, Mihael Moze 27153, Mary Moze 21952
Društvo št. 33:	Ignac Fatur Jr.
31013, Ivan Djmsar 3133, Walter Svoboda B-357.
Društvo št. 36:	August Kaushck
23378.
Društvo št, 37:	Dr. Michael F.
Oman 23719. Frank Zakrajšek 21407. John Mikolich 19109, Ivana Kranjc 13414. Jossph Massera 22616, Mar\ Biltene 14029. Frances Oštir 9400. Maiv Prijatelj 9407. Maria Strmole 9424, Anton Debevc 18282. Mary Bam-bich 9358. Henrik Kerzic 13612, Johana Urankar 23913, Frank Hace 25240. Frank Grozde 32628. Ursula Škulj 9418, Matija Laurlc 16770, Matevž Brancelj 10309, John Champa 14100. Frank Hucllc 4183, Anton Grdina 13589, John Intihar 12910, Blaz Hace 15945, Dr. F. J. Kern 18503, Ciril Jeve 10416. Jennie Kovaeli 30237, Joseph Kova eh 22306, Karl Jarc 2072. I Jossph Kranjc 2270. Steve Lourln
25707, Joe Skul 24462, Anton Svete 13824, Anton Prijatelj 2291, Charles Sega 24036, John F. Perko 21682, Lcuis Šimenc 31561, Ivan Tratar 11195, Anton Turk 27706, William Žnidaršič 27087, Frank Žnidaršič 25574. Louis Zupancich 17317, Anton Zigman 17794 John Vicic 18373, Frank Cerkvenik 19405, August Aucin 24355, Anthony Zigman B-371.
Društvo št. 39:	Joseph Petrovič
23858, Joe Raški 23861. Nikola Desa 20832.
Društvo št. 41:	Anton	Tušar	15388.
Thomas Tušar 19272, Louis Tusher 22912.
Društvo št. 42:	Ivan	Prijatelj	6667,
Frančiška Prijatelj 11799, Edward Prijatelj 28006, Albert Prijatelj 31616. Joseph	Sterle	13485,	Anton	Gornik
10069, Victor Mishmash 30571, Angela Škerjanc 25906, Frank Golob 4853. Frank Muhich 18769.
Društvo št. 43:	Frank Sustersich
16985.
Društvo št. 45:	Emily Luzar 31823.
Društvo št. 49:	Tony Mercel 21717,
Mary Mercel 21716.
Društvo št. 50: Johana Žagar 20617
Društvo št. 52:	Rokus Krosi 6662,
Ruddie	Krosel	30465,	Victor	Krose)
31649.
Društvo št. 53:	Ivan Pcckaj 11755,
Frank Pečka j 11750.
Društvo št. 57:	Nick	Negich	24021,
Nellie	Negich	24022,	Mary	Nelich
20590.
Društvo št. 58:	Louis Ambrozich
1E514, Anna Ambrozich 18599.
Društvo št. 61:	John Grillo 32110.
Peter	Jakofcic	17169,	Ludvig Nigel
17429, John J. Matetich 20071, Anna K. Matetich 20594.
Društvo št. 00:	Mary Pluth 30079.
Jennie Kantz 29729, Anthony Ivec 27604, Paul J. Galic 32527, Stanko Gregorčič 28861.
Društvo št. 70:	Peter CofT 21003,
Anna Cofi 21004, Rose D. Dogan 30078. John Klopcich 22783, Frank Klopčič 24506, Frank Potokar 22312, Rose Potokar 21546, Joseph Šimenc 19914, Johana Šimenc 21650.
Diuštvo št. 71: Ignac Fortuna 14930, Frank Moliorcich 22024, John Omerza 6450, Rok Orbanovic 21109, Joe Peru-stk 11400. Joseph Rotar 23175, Andy Rutar 28363, Frank Skupec 15737, Jchn Svetlin 29923, Alois Tolar 1932. Ivana Tolar 9021, Ivan Velkavrh 175C2.
Društvo št. 75:	Frank Merse 15738.
Društvo št. 77:	John Butina 32607.
Joseph Parkel 7855, Mary Parke! 13154, George Zivcic 27172.
Društvo št. 82:	Anton Klobuchar
10157. Joseph Rodič 17737. Jos. Pov-tcli 17940, Augusta P. Ennenc 24387, Pauline Vcgrich 19968.
Društvo št. 84:	Andy Trunsek
30144, Josephine Trunsek 30145.
Društvo št. 87:	Nikolaj Chernicb
20785.
Društvo št. 94:	Jernej Camernik
18809, Mary Camernik 19110, John Chaniernik 29247. John Dobnikar 19720, Mar.v Dobnikar 20706, Jacob Gostisa 12803, Katherine Gostica 20503, Matt Papež 15795, Mary Papež 19451, Mary Pabst 22297, John Ravnohrib 15915, Louis Stritar 27369, Mar.v L. Gostisha B-596.
Društvo št. 99:	John Grum 13223,
Ivan Pestotnik 13228, Joseph Shafller 20080.
Društvo	št.	103:	Valerija Fidel
23146, Mary Jene 17334, Mary Novak 19434, Louise Roberts 24753,
Društvo §t. 104,:	Anton Samonelich
20532.
Društvo	št.	105:	Jean Rossman
27396.
Diuštvo št. 107:	Zorka Polak 21741.
Društvo št. 110: Joseph Germ 19105, Jennie Boyts 20861.
Društvo št. 114:	Geo. J. Jadlovsky
19508. Rose Grahek 24219, Anne Svetin 31709.
Društvo	št.	120:	Marie Boldine
21644. Mary E. Muhvich 32341.
Društvo št. 122:	Anton Zupancich
15066, Maksim Stulec 20643, Michael Koiic 23027, July Kosič 23026, Al-fenso Domenickini 21112, Rose Dome-nick 27027, Leno Deminickini 30915. Anna F. Yelenic B-597.
Diuštvo št. 128:	Joseph Brave
31730, Malh Klepich 22341, Stefan Umiljenovich 21556, Mary Klepich 22245.
Ut uštvo št. 132: Julia Gorenc 22431. Valentin Kuhar 10085, Antonia Kuhar 21892 Ladislav Lipavec 31279 Frank Sajovic 30960, John Sajovac 30631 Frank Turk 30203.
Društvo št. 133:	Marie Brula 21114.
Magda Mihelich 27504. Johana Gra-h ? k 20921.
Društvo št. 135:	Peter Lalič 25545,
Katarina Lalič 25544.
Društvo št. 137:	Marv Petek 28596.
Društvo št. 138:	Mile Tesla 31924,
Ivan Kolic 22372.
Društvo št. 141:	Fred Pucell 17803,
Felix Preprost 18488.
Društvo št. 144:	Frank Urbančič
29021, Mary Urbančič 29020.
Društvo št. 145:	Martin Joebon
28757, John Batista 24684, John Žnidaršič 25573. Steve Zajac 30026.
Društvo št. 148:	Frances Shuder
24927.
Društvo št. 149:	Frank Jereb 25958,
Frank Senkinc 25426. Antonija Ssn-kinc 27475, Justin Martincich 28916.
Društvo	št.	151:	Louis	Gorslie
28641.
Društvo	št.	152:	John	Gorenc
10976, Anton Gorentz 28173, Mary Gorenc 18293.
Društvo	št.	154:	John	Rosa jak
24879, Mary Ro^ajak 24880, John Mlakar 25224.
Društvo št. 155:	Terezija Zupančič
24905.
Društvo	št.	156:	Frank Juratovicli
18548.
Društvo	št.	159:	Frank	Jaklich
23339. Anna Yaklich 27095, Matija Matakcvich 23458.
Društvo št. 160: John Cergol 26487, Rudolph Perchin 25441, Angela Zadnik 25649, Joseph Lever 25356.
Društvo	št.	162:	John Gore 28442
John A. Paschich 25880, Charles Pau-f.heck 32121.
Društvo št. 165:	Mike Robak 28132.
Društvo	št.	170:	Christine Moeluis
28102.
Društvo	st.	173:	Anton	Potočnik
28350.
Društvo št. 174:	Mary Jankovich
26788. Martih Jankovich 26928.
Društvo	št.	175:	Cecilia	Vrbančič
30226, Matt Vrbančič 31327, George Vrbančič 32595.
Društvo	št.	180:	Frank	Drobnič
28247. Frank Hočevar 27218, A mir s Knaus 27225, Edward Kromar 31594. Anthony W. Kubilus 32236, Francis Krainz 32657.
Društvo št. 182:	Jožefa Razum
29113.
Društvo	št.	184:	Gerald	P. Cook
32355. Bert Maddern 32425, Rudy Tlsovich 31590, Joe Roseman 32248.
Društvo št. 188:	Mary Godič 28016,
Frank Krall 29289.
Društvo št. 193: John Debevc 30882, Marv Devenas 30564, Albert Korenin 30044. Andrew Skof 30158, Walter M. Tubek 31765.
Društvo št. 196:	Mary F. Bahorick
32033, Anthony Gorup 23442, Frank J. Lckar 29786, Frank Ostresh 27596.
Društvo št. 201:	Adolph M. Anzich
B-422, Mary Anzichek B-540, Louis Sabec Jr, B-429.
Društvo št. 207:	John Chelosky
20097.
Diuštvo št. 209:	Theresa Juchelli
B-410.
Društvo št. 211:	Marie Carlson
27622, Lillian Breitenbach 30917. Eric Carlson B-553, Joseph W. Glavich B-404.
Društvo št. 214:	John Miklič 31223,
Ignac Starčevič 31607.
D r u š t v o št. 215:	Frank Anzelc
B-534, Richard Kelly B-489.
Društvo št. 218:	Sylvester Battistel
31788, Nick Duckmonovich 32090, Dan Kukich 31723.
Društvo št. 220:	Stephen Gatz
32560.
Odstopili—Withdrawals
Društvo št. 29:	Leopold Zupancich
23382.
Društvo št. 140:	Geo. Stajduhar Jr.
28979, Slavko Stajduhar 30477, Mary Stajduhar 31586, Rudolph Stajduhar 30899.
Društvo št. 185:	Louis Kupres
27833.
Črtani—Expelled
Diuštvo št. 131:	Anton Slemberger
20035.
Društvo št. 143:	Rose Yuhas 24251,
Steve Yuhas 26067.
Društvo št. 171:	Anton	Bukovac
26829.
Prestopili—Transfers
Od diuštva št. 184 k društvu št. 1: \nne Petek 29665.
Od društva št. 129 k društvu št. 2: Joe Godec 31662, Anton Godec 30018.
Od društva št. 135 k društvu št. 13: Joseph Debeljak 16895. Roza Debeljak 19393.
Od društva št. 110 k društvu št. 25: Jenie Strahan 31445. John Strahan 31444, Barbara Strahan 9067.
Od diuštva št. 70 k društvu št. 50: Joseph Kocian B-96.
Od društva št. 71, k društvu št. 137: Mary Kocian 23738.
Od društva št. 77 k društva št. 55; Tcmas Magdič 23565.
Od društva št. 39 k društvu št. 72: George Runje 25835, Matt Dragin 21992, Filipina Dragin 21991.
Od društva št. 70 k društvu št. 104: •Jchn Jurccic 31830, John Jurečič 18786.
Od društva št. 21 k društvu št. 111: Mary Malenšek 31352.
Od društva št. 39 k društvu št. 167: Danica Tcmac 28800, Henry Tomac 30245.
Od društva št. 1 k društvu št. 184: Molly Gnidica 32454.
Cd društva št. 20 k društvu št. 192: John Skerjantz 26038, Frances Žganjar 30603.
Od društva št. 120 k društvu št. 200: Theodore Slogar 31917.
Od društva št. 184 k društvu št. 200:	Anne Mertel 30119.
Od društva' št. 30 k društvu št. 215: Frank Govednik 29814.
L'hali—Died
Društvo št. 4:	George , Polovic
13618.
Diuštvo'	ii’	9:	Kavi	Jerala 17992.
Društvo	št.	12:	John	Kerin-18248. ■
Društvo St, 37:	Mary GregQi*cic;,
19078.
Društvo	št.	51:	Marko Petrič 3048.
Društvo	št.	60:	Matt	Kesmer 5098.
Društvo št. 104:	Frances Gartner
17433.
Diuštvo št. 141:	Anna Golobic.
3794.
Društvo št. 202:	John Benedicich
22909.
Prcmemba zavarovalnine— Changes ol' Insurance
Društvo št. 66, iz $1000.00 na $500.00: Maiko Pluth 26263, Barbara Pluth -6264.
Društvo	št.	101,	iz	$1500.00	na
$500.00:	John	Jeram 22594. *
Diuštvo	št..	108,	iz	$500.00	na
$1000.00:	Math Kogovšek 12816.
Društvo	št.	218.	iz	$250.00	na
$1000 00: William Korach 32259.
Društvo št. 218, iz $250.00 na $500.00: Dan Kcrach 32559.
ANTON ZBAŠNIK, glavni tajnik. ------------------O----------
PR E M EM BE V ČLANSTVU ZA MESEC JANUARY 1932
CHANGES IN MEMBERSHIP FOR JANUARY 1932
Mladinski Oddelek—Juvenile Department
Nevi člani—New Members
Društvo št. 2:	Sherley A. Orazem
12792.
Društvo št. 16:	Jenie Frances Se-
iner! 12793, Edward Sylvester Semer! 12794, Mary Banich 12795.
Društvc št. 20: Gloria Dorothy Kovacic 12790.
Društvc št. 27:	John Millich 12797.
Društvc št. 47:	Florence	Kastelic
12798, Joe Kastelic 12799.
Društvo št. 06:	Betty Jane Kubin-
ski 12800, Donald John Kubinski 12801.
Društvo	št.	71:	William Kapelj
12802.
Društvo št. 106: Frank Porok 12803.
Društvo	št.	144:	Dorothy Karun
12805, Angeline Karun 12804.
Društvo	št.	155:	Mary Margareth
Kasky 12806.
Društvo	št.	159:	John Yurejefcic.
12807, Rosemary Cek 12808.
Z (pet sprejeti—Reinstated
Društvo št. 1:	Frank Kuhar 3355.
Društvo št. 4:	Louisa Troha 10802,
Frances Troha 6970, Andrej W. Troha 6071, Jožefa Troha 6972, Joseph Trc.ha 8730, Grace Troha 6969, Karolina Troha 6973.
Društvo št. 6:	Rose Zore 7812.
Društvo št. 16:	John Hribar 7330.
Društvo št. 26:	Joseph Kralj 7587,
Lcuis Kralj 7588, Anna Kralj 7589, Berta Krall 12595, Rudolf Krall 12596
Društvo št. 31:	John Rome 10622,
Frank Rome 10023, Louis Rome 10024, Vijola Sotler 1343.
Društvo št. 37:	Joe Florjančič 5226,
Albert Urbas 10807, Joseph Zakrajšek 11709.
Društvo št. 70:	Albina Zeman 3595.
Društvo št. 85:	Joseph Sustarsich
3299.
Društvo št. 94: Mary Urbančič 5718, Stephania Urbancich 2770.
Društvo št. 101:	Henry J. Jeram
5880, Frank Jeram 7504. Anna Bell Jeram 7505. John Jeram 7503.
Društvo št. 132:	Kristina Maria
Strah 11799, Louisa Rose Strah 12315, Frank Petek 8557, Armer Petek’8558, (Dalie na t). strani)
Rado Murnik
NAVIHANCI
ATA ŽUŽAMAŽA
(N«d»ljevani*)
“Možakarji! Slaba se nam godi: kozolce nam zažigajo. Ampak tole vam pravim: danes se nam ponuja najlepša prilika, da pokažemo vesoljnemu svetu, kaj premoremo mi, previdnost in pa naša brizgalnica. Ako štori sleherni od vas svojo krvavo dolžnost, bomo izlahka premagali z združenimi močmi vso čiherno nevarnost. Tako bi jaz mislil, in ali ni res tako? Zatorej nikar ne bodimo preplašeni in zbegani, ampak pripravimo se mirno gasit! Zahvaljujem se vam vsem skupaj, da ste prišli pomagat, in vas pozdravljam prisrčno ! To je tisto, fu, kar sem vam, mislil povedati. Zdaj pa, mislim, smo se že zadosti pogovarjali, in najpametneje bi bilo. da se neutegoma lotimo svoje naloge! Torej pa, možje, nujte, pri-peljajte našo brizgalnico izpod švedronovega skednja, da jo pregledamo, če je vsa v redu ali ne. Fu.”
Po teh besedah so si obrisali ata uznojeno čelo, pogledali, če še gori, in videli, da se vali črnikast dim proti nebu v lahnem vetru nekoliko proti večeru, in da šviga plamen ob levem koncu za več mož visoko.
“Kozlec je star, zanikaren, prazen,” so si mislili. “Tako ali tako bo treba postaviti novega. Od hiš stoji dosti daleč, na samem ...”
“Gospod čurimanguri,” so se obrnili k dolgemu, bledemu človeku, “prosim, stopite malo bliže! Že večkrat ste mi pomagali kot občinski pisatelj. Kdo zna bolje sukati pero nego vi? Kako lepo ste opisali enkrat našo tombolo, drugikrat pa kegljanje na dobitke v ‘Piščalki Resnice’! Bodite tako prijazni pa dobro pazite, kaj bo. Zvečer imamo pečene race.”
Petorica najmočnejših gasivcev je uridala in privlekla brizgalnico.
“Stran, otroci in babnice!” so kričali ata žužamaža. “Stran iz ozirov na javno varnost, red in mir!”
Birič Martin Krivokrak je odganjal in odrival množico. Možu je bil hrbet visok, upognjen in drobehne nožiče tako krive, da so ga dobri prijatelji radi ubadali s starim dovtipom: ali ima troje človeških nog, ali le troje biriških sabelj?
“Obrišite prah in pajčevine!” so zapovedali načelnik. “Namažite kolesa! Nikarte se ne prenaglite.! Ne uide nam ogenj, ne, nič se ne bojte!”
“Tamle je pa luknjica!” je oznanil Morakov Jurček.
Žalost je obšla župana: v brizgalni cevi je zevala široka luknja.
“Možje,” so se ujezili ata. “Kdo je pa to naredil, kaj pravite?”
“Od mraza je počeno,” se je oglasil Morakov. “Od mraza, pa od ničesar drugega!”
„“A, kaj boš tako govoril, Jurček,” je dejal Miha žaboglav zaničljivo. “Od mraza! Kaj to, od mraza! En pehar krompirja grem pa še zmerom stavit, da ne. Od kakšnega mraza neki, pa kdaj? Zdaj? O svetem Jakobu? Tako se ne govori. Le stojte, bom pa jaz eno zinil, meni verjemite, ne pa Jurčku! In takole porečem, da je to nalašč kdo izrezal s pipcem. To je, to! Pa naj kdo dokaže, da ni res, če je res!”
“Ne boš kaše pihal, Miha!” se mu je rogal Blaže, ki je bil segel s kazavcem in srednjakom v votlino in izvlekel gnezdece s tremi mladimi miškami na dan.
“Ta je lepa!” so.se hudovali ata žužamaža. “Ti, Jurček, takoj po krojača ! Pa le hitro, ti si najbolj spočit, ki si prišel zadnji. Ti pa, Krivokrak, nesi miši tajču, konjedercu, da jih ubije in zakoplje po zakonu!”
Tačas so prihiteli mati županja in se prerili do moža.
“Joža, še ne greš gasit?” so ga priganjali na prva usta. “Kaj si tako kesan, Joža? Pojdi no že vendar, slišiš? Kaj pa misliš pa še mečkaš in se obiraš in dolgo ogleduješ? Hiti Joža, če ne izgubimo stog, Joža —?”
“Jo-oža? Jo-oža?” so jo oponašali razkačeni ata. “čemu si sem primencala kavkat in kokodajskat, to bi rad vedel, Polona 1 Kaj me boš neki toliko izpraševala! Kaj te briga moj ogenj! Skr-be naj te rajši tvoji piskri doma in tvoje kozice, kozelcu sem pa jaz gospodar! Glej, da se mi spraviš, čenča Marina.”
Mati županja že dolgo niso slišati takih besed, zato so se jim tem huje pokadile pod nos.
“Viž, Joža, kakšen si?” so se začeli jokati. “Zato sem ti že šestindvajset let dobra zakonska žena; zato si prizadevam in se ubijam noč in dan huje od zadnje kravje dekle; zato nosim same stale cape; zato pazim, da ne uide noben vinar, zato: da mi ti, Joža, še ne privoščiš prijaznega odgovora! Kaj me boš tako dajal pričo tujih ljudi! Zakaj si tak?”
“Ne bodi no tako preklemansko sitna, Polona!” so zaropotali ata žužamaža, potem pa začeli vendar nekoliko rahleje: “Lej, ljuba moja! Letina kaže prav lepo. čast svetemu Donatu: toča ni pobila že nekatero leto. Čast tudi svetemu Antonu Padovanske-rnu: dobro se nam ravna živina. Čast in hvala Bogu in vsem svetnikom: hčere sva srečno poomožila in sinove dobro pooženila vse; zdravi smo vsi; vse bi bilo kakor nalašč —”
“Kaj pa hočeš še povrhu?”
“Ognja ni bilo nobenega, da bi ga gasili, lej, Polona, ognja!" županjo je zagnalo kar nazaj.
“Moj Bog, Oča nebeški . . . zmešalo se mu je!” so vzdihnili in jezusovali, da se je komaj slišalo.
“čast in slava tudi sveti Katarini: zmešalo pa ne! Poslušaj me malo, Polona! — že teče peto leto, kar smo tukaj na Polževem osnovali prostovoljno gasilno društvo in kupili brizgalnico. Po-četkoma smp jo vlekli večkrat vunkaj k potoku in pobrizgali za vajo vse domače strehe, celo cerkveni stolp do jabolka. Kaj nam je koristilo to? Otroci so se nam smejali, da hodimo vrabce plašit in mačkam nagajat. Imeli smo drago gasilnico, imeli gasivce, imeli vode dosti, vode čisto blizu — pa kaj nam je pomagalo vse to, ko pa le ni hotelo in ni hotelo goreti nikoli nikjer! Dokler ni bilo društva, so se vsaj' še vnele saje v kakšnem dimniku — zdaj se pa za zlomka ni pokazal najmanjši plamenček!”
“Le Boga zahvali na kolenih, Joža!”
“Stoj, Polona! V sosednji fari, v Pridolju, pa imajo vsako le-i:o po en večji ali manjši požarček, dasi je njih vas manjša od naše. Zato se je Luka Bradač, njih poveljnik in moj najhujši zoprnik, lahko postavljal, ker ga je hvalila Piščalka Resnice. Jaz revež sem pa zastonj čakal ognja in slave.”
“Sveti križ božji!” so hiteli županja in sklonili roko. “Ali si ros obseden? Pa gasit pojdi, gasi,t! Zdaj je že zadnji čas! Poglej, s kakšno ihlo gori! Bog nas varuj in sveti Florjan!”
“Dev^t let, jo lozel polž pohlevno čez plot in srečno prilezel skoraj do vrha. Kar izgubi potrpežljivost in začne dirjati, mrha razposajena! Pa kaj kmalu se mu izpodleti, in prevzetnež pade z višave v lužo. Taki polži smo tudi mi Slovenci, posebno pa ti, Polona! Vse bi radi naenkrat, naposled pa gagamo v mlaki.”
Tako slabo se je iztekla pravda županji, na veliko veselje švc-dronovi Mici; zato so se takoj vrnili domov.
Medtem je prišel Krivokrak, malo pozneje pa Morakov .Jurček; z njim je nekako trdo koracal težko pričakovani krojač Žane Gnidica s predrznim obrazom pod okroglim slamnikom, nabere-nem veseljaško po strani. Ob sencih si je bil počesal lase v krasne šestice in si nateknil za desno uho viržinkino slamico. Roke je lepo tiščal na hrbtu pa kaj zadovoljno povzdigaval svoj potlačeni nos.
“živja ,mi ga pa pihnema, k srna iblanska srajca!” je govoril ne-opotikoma. “Dobr dan, gspud žpan! A šiška guri? Ke pa maja tista lukna, k sa zavl ne gspuda. špeca pume puslal? Aha, že vidm, ma preči naredi. Kdu b s biu nek mislu, de m jest kirkat s ta vel-ka šivanka pumagu vogen panat! Tkula Iblan čast delama! Ti poba tletla zadj, če nauš hitr na mir, zastopš, te m kar na cvirn ubejsu! Se uš1 ti mene anku, firbec? Gspud pulcaj, nej ga no fok-neja pa mal za ušesa, pušlataja,, gungala, k se tamla skriva . . . Oh, gspud žpan, oni še na veja ne, kašn salabolsk cigulimiguli rnam tukila not u buč doris, k je ta zaspan pundelk. Voda sa m list ta velk doftar na Duni vojstr prepuvedal, de na staknem kešnga raka u želosc. Vidja, raka se nazarensk bujim, jerutf je, pa tud prmejšn drag. Tkula hdu je na svet!”
“Če je žeja prevelika !” je dodala švedronova Mica, ki jo je grizlo, da sme Gnidica sam toliko govoriti.
“Kua prauš? O — s ti tuki? Srečne uči, serbus!” jo je pozdravil, vdevaje nit v šivanko. “Ti jo pa še pofozaš! Le mene glej, mene, ne pa kekila preke drugm! Viš, Mica, k s fletna kukr žabi pildk, mene lohka duboš, če maš kej beca. Na, puf se pa nauš bi-gecala zmana. Krokar n pa grlca, res en nobl par! Va frontala same torte s krumpirja, pečen led pa kebrou med pa, špencirala po štelnarjh, če se t nau fržmagal, sapra di binguli!”
“Te pa tudi ne vzamem, če bi bil ves zlat. Maram moža!”
“E — tud stara koza, liže rada su. A misliš namara, de m jest tak vosu, de m klobasa za psam nosu? Ja, figula! Pa spet ploh ulec na pepelnična sreda, k s soja mlad ust zafrečkala pa še zmi-ram zbiraš, kukr b bla res Buh ve kuku lepa.”
“Le sam sebe se primi za nos, ti grda roba!”
“Kua —? A men poješ? Pe na spat! Na bod tku ytmana! Veja gspud žpan, natihm s pa misl, tala Žane Gnidica je n salamensk fletn dec . . . Mica, Mica, ti s od muh! Kir tičč Ftivi, na sme s palca mahat! Marsktedn b za n kic ...”	(
“Šivaj, šivaj pa molči, ti pijana goba!”
“Tok na bod no! Kaj se špetiraš pa gmej guvariš zmani, kukr kešn forštarsk baraba!”
“Mica, tiho!” so zarentačili ata žužamaža. “Kaj ga motiš!”
(Dalje prihodnjič)
IZ URADA GL. TAJNIKA
SPREMEMBE V ČLANSTVU
(Nadaljevanje iz 7. strani) Raymond Petek 8556.
Društvo št. 135:	Joseph Draženo-
vich 7690, Anna Draženovich 7691, Rosie Draženovich 7692, Mary Draženovich 7693, Katarina Draženovich 8620.
Suspendiranj—Suspended
Društvo št. 6:	Leo	Frank Goren-
Bhek 12368.
Društvo št. 9:	Anna Murvich 7582
Društvo št. 22:	Milka Matich 9095.
Društvo št. 25:	Mollie	Ovan 8455
Društvo št. 29:	Vladomir Cesnik
7910, Olga Cesnik 7911, Mirko Cesnik 7912, Nadie Cesnik 9701.
Društvo št. 30:	Zlato Samparovich
2404, Anna Semparovich 4115.
Društvo št. 31:	William Badurina
11308, Mary Badurina 11310, Alice Remus 12764, Stefina Moze 7335, Mary Moze 8417, Josephine Sankovič 11287.
Društvo št. 36:	Christina Gorentz
11265, Mary Gorentz 11266, William Gorentz 11263, Jerry Gorentz 11264.
Društvo št. 37:	Fanny Gorencicli
2682, Justina Gorencic 11934, Joseph Kovach 11104, Joe Zupančič 5022, Adclph Zupančič 9068, Molly Zigman, 2418, Ivana Urankar 6171, Frances Urankar 7398, Frank Urankar 9819.
Društvo št. 40:	Mary Hrovatich
902, Johanna Luzar 893.
Društvo št. 42:	Rafael Prijatelj
6038, Ida Prijatelj 5178, Paul Prijatelj 5175, Filip Prijatelj 5174, Anton Gornik 5942, Angela Škerjanc 7473, Emma Škerjanc 7472.
Društvo št. 53:	Primar Ciril 4817,
Julia Pečkaj 7304, Rozalija Pečkaj 7292. Dorothy Pečkaj 7293, Frank Pečkaj 7294.
Društvo št. 58:	Jacob Ambrozich
3579, Margaret Ambrozich 9640, Paul Sepec 11821, Annie Sepec 11822.
Društvo št. 61:	Arlcne M. Hallis-
soey 12120.
Društvo št. 70:	John Rezek 3157,
Johana Šimenc 7942, Ernest L. Šimenc 10651, Joseph Šimenc 7941.
Društvo št. 94:	Peter Camernik
10015, Jennie Camernik 10016, Rosie Camernik 10017, Silvia Dobnikar 8066. Mamie Dobnikar 8067, John E. Dobnikar 9043, Joseph Gostisa 3715, Jacob Gostisa 3382, Rose M. Stritav 10890.
Društvo št. 114:	Mary Svetin 2220,
Angela Svetin 3300, John Svetin Jr. 6013, Joe Svetin 6012.
Društvo št. 122:	Edward Domeni -
ckini 4056, Lena Domenickini 4054, Elsie Domenickini 4637, Emma Domenickini 6474, Joe A. Domenickini, 7705, Barbara Kosič 5372, Joseph Kosič 5373.
Društvo št. 132:	Hilda Kuhar 5999.
Valentine Kuhar 9263.
Društvo	št.	144:	Frank	Urbančič
10121.
Društvo št. 145:	Robert Joban
12592, Pauline	Zajac	10978.
Društvo	št.	149:	Rudolf	Senkinc
10700.
Društvo št. 152:	Richard Gorentz
9930, Frances Gorentz 9932, Leon Gorentz 12608.
Društvo	št.	154:	Stanley	Rosyak
10834, John Rosyak 10833, Constantine Rosyak 10835.
Društvo št. 160: Albert Zadnik 7319, Mary Zadnik 7317, Angela Zadnik 7315, Joseph Zadnik 7318.
Društvo št. 162:	Pete Capponi
... l 1 f' VI' ’
11702, Jack Capponi 11701.
DruStvo št. m;:	Martin	Vrbančič
11892.
Društvo St. 182: Louis Razum 11457, Društvo	št.	197:	Mary	Ribarich
10794.
Društvo	št.	207:	Mike	Cheloslcv
12280, Annie Chelosky 12281.
Odstopili—W ithdrawals
Društvo št. 12:	Margaret	A.	Frcop
10396.
Društvo	št.	20:	Stanley	Debevec
9110.
Društvo št. 108:	Jennie	Kikel	895.
Društvo št. 140:	Albert	Stajduliar
9807.
Prestopili v Itiflrasli oddelek— Transferred to Adult Department
Društvo	št.	l:	Anton Bartovich
2318, Matt Skala 6709, Margaret Mu-sičh 3619.
Društvo št. 2:	Mary	Klancher	9174.
Robert Merhar 2747, John Ahacevcich 1255, Christine Belehar 3362.
Društvo	št.	4:	Lucas Dernovsek
997, Karolina Troha 6973.
Društvo št. 12:	Emilia	T.	Brostnar
6237.
Društvo	št.	21:	Margaret Hines
9063.
Društvo št. 26:	Josephine	Kovačič
11078.
Društvo	št.	29:	William Dolinar
2702, Albert Sladich 1022.
Diuštvo	št.	32:	Ernestina Zupan
7541,
Društvo št. 36:	Dorothy	Mary	S ve-
te 1397
Društvo	št.	37:	Alois Arko 1954,
Louis Balt 2886, Jaclc Obreza 9483.
Društvo št. 39:	Zida Chrnich 3836,
Joseph Jovanovich 2279, Stefan Bro-zovich 843, Winifred Kos 1112. Društvo št. 44: Joseph Fister 7552. Društvo št. 45: Ferdinand Smerdel 818.
Diuštvo št. 53:	Janine	Logar,	2148,
Fred Lenarsich 4822.
Diuštvo št.‘66:	William	Wolf	9451,
Frank Železnik 12172, Frank Sterne-sha 7620.
Društvo št. 68:	Slava	Pavlic	5076.
Društvo št. 70:	Helen K. Jerina
6096.
Diuštvo št. 76:	Anna	Hrovat	2248.
Društvo št. 78:	L011*8 Tekauc 4267.
Društvo št. 81:	Jerry F. Varbic
1568.
Društvo št. 87:	°'Sa	Lesar	10970.
Društvo št. 92:	Angela Muha G083.
Društvo št. 94:	Anton Škrbec 1191,
Antonia Govekar 1092-Diuštvo št. 108:	John	Wm.	Pogač-
nik 3206.
Društvo št. lll; William Anžur 11112.
Društvo št. 112: Olga Shirtza 9926. Društvo št. 114:	Catharine Skrad-
ski 6922, Simon fll&rplt 2(>20.
Društvo št. 122:	Neža Klemenc
3281.	„	,
Društvo št. 128:	Rudolf Chernich
2797.
Društvo št. 129: Frances Otrin 5539. Društvo št. 134: Rose Fortuna 1115. Društvo št. 138:	Anna Kashurba
11372.	,
Društvo št. 144:	Elizabeth Bahor
9367,
Društvo št. 1^0:	Ros	s	Lovshin
7217.	_
Društvo št. 185:	Francss Oshaben
4282
^Društvo št. 187:	Jennie	Urbas	6407.
Prestopil*'7"Tfar\s^e,t's Od društva št. 135 k društvu št. 13: Joseph Debelak 3697, Frank Geo. Debelak 4670, Josephine T. Debelak 6261, William C, Debelak 7669.
Od društva št. 110 k društvu št. 25: Amalija Strahan 2734.
Od društva št. 39 k društvu št. 72: Nick Run je 7(308, Walter Drogin 10957, Nada Dragin 10956, Vilma Dra;?in 10958.
lltnrli—Died
Društvo št. 66: Anthony Ivec 11181. Društvo št. 124:	William	Rezen
6219.
DOPISI
'Nadaljevani* i? «f»nO
lice, ki danes, niso zastopana, da se nam pridružijo. Ni to prva Federacija JSK.J v'Pennsylvani-ji. Ena že dalje časa posluje v zapadni Pennsylvaniji in tudi mi smo bili pozvani, da, se ji pridružimo. Za nas pa. je nekoliko predaleč in poleg tega je v okolici Johnstowna dovolj društev za lastno Federacijo, ki bo delala roko v roki z drugimi sličnimi organizacijami in z glavnim odborom za korist naše Jednote. Da se prepričamo o delu Zveze J.
S. K. J. za zapadno Pennsylva-nijo, sva se bila podala midva z bratom Pristavcem na sejo omenjene Zveze v Canonsburg. Uvidela sva, da, je taka Federacija koristna za članstvo in Jednoto, zato sva sklicala ta sestanek. Najin trud ni bil zaman, četudi se prvemu sestanku niso odzvala, vsa JSKJ društva te okolice. Upam pa, da bodo v doglednem času zastopana vsa okoliška društva JSKJ v tej Federaciji.”
Predsednik se nato navzočim zahvali za poset in za zanimanje za dobrobit JSKJ in pozove še ostale, da podajo svoje mnenje.
Sobrat Frank Pristavec pove nato, da smo bili večkrat pozvani na seje Zveze JSKJ društev v zapadni Pennsylvaniji, toda za nas je nekoliko predaleč, da bi se udeleževali sej. S sobratom Rovanškom sta torej sklicala ta sestanek, ko sta se poprej na seji gori omenjene Zveze prepričala, daje tako delovanje Jednoti koristno. Zato toplo priporoča vsem navzočim, da gredo naprej z delom za Federacijo JSKJ društev v okrožju Johnstowna in za boljšo in večjo J. S. K. Jednoto.
Brat Škufca in brat Groznik se strinjata z mnenjem predgovornikov in v krajših govorih poudarjata, da je taka organizacija za ta okraj koristna. Brat Groznik priporoča, da ker je na tem sestanku le pet društev zastopanih, da se ukrene vse potrebno, da se na prihodnjo sejo povabi vsa okoliška društva J. S. K. J. in se jih pridobi za Federacijo. Brat Tavželj priporoča, da naj se na tej seji določi število zastopnikov in čas prihodnje seje; sobrat Pristavec podpira. Po krajši debati je bilo sklenjeno, da se vrši prihodnja seja Federacije prvo nedeljo v aprilu, in sicer v dvorani društva št. 36 JSKJ v Cone-maughu. Vsako društvo zamore poslati štiri zavstopnike. Vabljena so vsa JSKJ društva te okolice, da se prihodnje seje udeleže po svojih zastopnikih. Brat Brezovec priporoča, da naj bi se vršilo kar največje število sej pred konvencijo, ker to bo le v korist članstvu in Jednoti. Dalje priporoča, da naj bi imeli zastopniki na prihodnji seji že nekaj navodil glede pravil, da se tem bolj pripravimo, da bo delo konvencije olajšano in konven-čni čas skrajšan. Priporočilo sobrata Brezovca se vzame na znanje. Dalje je bil sprejet predlog, da je zapisnikar do prihodnje seje tudi tajnik Federacije.
Med sejo je prišlo v dvorano več članov JSKJ, kar znači, da se članstvo zanima za koristi društev in Jednote. — Predsednik prečita nato pismo od gl. nadzornika, sobrata J. Balkov-ca, ki se je opravičil, da ni mogel priti, ker je imela isti dan Zveza JSKJ v pittsburški okolici, katere blagajnik je, svoje zborovanje. Sledilo je še nekoliko debate o pravilih, posebno glede bolniške podpore, nakar je bila seja zaključena o polu petih popoldne.
Louis Bavdek, zapisnikar; Mihael Rovanšek, predsednik.
tedni smo dobili poročilo, da bodo zopet znižane plače, kar se je s 1. februarjem tudi zgodilo. Društva se ’še vzdržujejo nekako stoječa, napredka pa ni veliko, ker novih članov ni. V tukaj-šnih premogovih rovih ne dobi ni kdo dela, ker so rovi že itak prenapolnjeni.
Dne ‘28. februarja smo bili na ustanovni seji Federacije društev JSKJ za okolico Johnstowna v Conemaughu od društva št. 1.36: A. Tauželj, J. Košir in podpisani. Dasiravno niso bila zastopana vsa društva, iz tukajšne okolice, je bila Zveza JSKJ za to okrožje ustanovljena in položen temelj za skupno delovanje. Vsa čast gre sob. M. Rovanšku in sob. F. Pristavcu in društvu sv. Alojzija, št. 36 za sklicanje sestanka in ustanovitev Zveze. Na seji je bilo poleg zastopnikov navzočih mnogo drugih članov Jednote, kar znači, da .je zanimanje za Zvezo splošno. Na ustanovni seji so bile osvojene točke, ki so bile za ustanovno sejo najbolj potrebne in so navedene v tozadevnem zapisniku, ki je priobčen v današnji številki.
Cenjena društva JSKJ v okolici Johnstowna so vabljena, da izvolijo na svojih sejah zastopnike in jih pošljejo na prihodnjo sejo Zveze, ki se bo vršila prvo nedeljo v aprilu, to je 3. aprila, v dvorani društva sv. Alojzija, št. 36 JSKJ v Conemaughu. Glede asesmentov ni bilo ničesar sklenjenega, istotako se ni izvolilo stalnega odbora, ker se je smatralo za najboljše, da se to odloži na drugo sejo, ko bo več zastopnikov navzočih.
Po končani seji je bil sobrat Rovanšek zaposlen čez glavo, da nas je spravil v malo dvorano za pogrnjeno mizo, katero sta bili izborno obložili Mrs. J. Strmec in Mrs. J. Turk. Seveda je brat Rovanšek tudi poskrbel, da je bila poleg kuhinje tudi klet primerno zastopana. Med prigrizkom in zamako so se vrstili kratki govori in prijateljski pomenki. Posebno nas je zabaval s svojim veselim govorom sobrat F. Škufca. Tudi smeha in razvedrila je treba na takih prireditvah.
Ob šesti uri zvečer nam je zapelo staro pevsko društvo Bled par krasnih pesmi. Pravim “staro” pevsko društvo, saj to društvo. prepeva lepe slovenske pesmi že nad 20 let. To priljubljeno društvo že dolga leta žrtvuje čas in denar, da pokaže drugim narodom, da smo tudi mi Slovenci kulturen narod, kateri je opravičen do vsega spoštovanja v tej deželi. Poleg ustanovitelja društva Bled smo videli tudi pevce in pevke stare po 16 let ali nekaj več. To znači, da nam bo društvo Bled prepevalo še mnogo časa, seveda če jih bo slovenska javnost podpirala, kolikor bo mogoče. Društvo Bled bo priredilo v bližnji bodočnosti koncert, ako le mogoče, z malo opereto. Cenjeno slovensko občinstvo v okolici Conemaugha naj ne zamudi te prilike. Kdor še ni bil na koncertu društva Bled, mu ne bo žal, kdor pa je že bil na katerem bo gotovo prihodnjega tudi posetil.
Predno smo se razšli, so nam pevci Bleda zapeli še nekaj lepih pesmi, zakar naj jim bo na tem mestu izrečena iskrena zahvala. Hvala naj bo izrečena tudi društvu sv. Alojzija, št. 36 JSKJ za proštov zborovanja in za vso naklonjenost, Istotako tudi najlepša zahvala M. Rovanšku, F. Pristavcu, J. Brezovcu in kuharicama Mrs. Strmec in Mrs. Turk za ves trud in postrežbo.1 — Na svidenje v Conemaughu dne 3. aprila!
Louis Bavdek.
Pittsburgh-^
Pomotam in pozabljivfs\ ^ vsi podvrženi, oproščeno, da zadnji . a ni bi! povsem točen.,, “ ^ sem se bil namreč na^”!, J kuharicam, katere so ^ pravile različne dobrote111 ^ mi postregle zastopnik® ^ društev JSKJ po seji, Ki • vršila v nedeljo 28.
Em, članic sem vpisal w ^ harice, dasi ni bila navz°l ^ pa sem izpustil, nfart11^L Terezijo Zbašnik in p. Kompare. V področje pare so spadale božans«3 p, v področje Mrs. T. ^ krofi, katerih naš u' ,	^
prehvaliti ni mogel, dasi ■‘ ^ ^ da v Clevelandu tozadc'^ ^ ^ ^ ce.) razvajeni. Upam, ‘ ^ njeni dve članici °Pr0S.1'jS s$' pozabljivosti. Dotični <0 ae tisti večer v nagl*cl m in da po taki postrežb* 1 ^ ^ veseli družbi človek nl!^ff|l nih misli za pisanje, mi .J »Alj; potrdil, ki ima v tem K« p' ^ y" nje. Ne bilo bi prav, da teremu ali kateri delala torej naj bo v razmišlJ6^,^ pravljena napaka tem P pravi jena. — Pozdrav.
Joseph Sl! a
Chicag0,!i
. di#
Vsi člani in člamc jeti-Zvon. št. 70 JSKJ, s« ’ s# da se udeležijo prih° ^ ki se bo vršila v sredo ^	,
v navadnih prostoru1, ^ zadnji seji se je v^(‘	^
članstvo zanima /a Zvon; želel bi, da bl .,V na prihodnji seji še imeli nekaj posebnega. ^ člani in članice, K< ^ W plačali svojih asesme11 seM||,ina
poravnajo do Pri*lCK,I!ieiij^
Na zadnji seji je bilo s ^ da ako bom koga # moral sam plačati, nemogoče.
Pri tej priliki naj't1' ^ ^ čam, da smo izgubi srede člana Franka Preminil jev mestni pgii* februarja in je bil P° 'gM katoliških obredih ' ^ p marca. V imenu di*llh ^ naj bo tem potom. p0>-iskreno sožalje druz nika.
tajnik dr. Zvon
■^£nt
'•1K
SLO
“i Jv,
v C
‘lt Zv,
j,
s
■S
' »litre
Hi
'Otti
* I),
Ssl
Si: '° 2.
P
;ek
V
H
od najflKj
uit V*
izdeluje lično h10^# venska unijskaj^^
Ameriška
6117 ST.
CLEVELANP^^
Krayn, Pa.
Delavske razmere v tem kraju se še niso nič izboljšale, ampak so se celo poslabšale. Pred par
NAJSTABEJŠI KEV* SLOVENSKI DJi,i
je najbolj razfr^58 Ust v Ameriki; d0”M nje svetovne novos > e o J Izvirna poročila iz (n P‘u vine; mnogo šale romanov najboljši11 v
Pošljite
In pričeli g« boTO° s»; Vsa pisma n#sl°v*/«flA
GLAS
216 W. 18th St., N**	^
- ■ ■
iiii^	A	JV
EDINA SLOV. BANKA V ZEDINJENIH DB^^V j-
North American Trust
6131 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O.
Ima premoženja skoro	$6,000,000.00	d
Jemlje denar na hranilne vloge iz vseh delov Zedini6 in tudi iz	Kanade in od drugod.	drlli
Kadar	pošiljate denar v staro	domovino,	ali	z9'
pošljite ga potom tega varnega in zanesljivega denarn ki ima izvrstne zveze z vsemi bankami sveta.	,.api
Ta slovenska banka Ima $200,000.00 osnovnega $280,000.00 rezerve, kar garantira hranilne vloge vlagate
V
M
M
1
i
g
i
i
J
1
i'
I *