VSI SE BOJE HRUPA IN IZPUŠNIH PLINOV
Do 15. t.m. so bili v osnutkih javnosti predstav-Ijeni dokumenti za izgradnjo avtoceste Malence--Šentjakob in severno obvoznico od Tomačevega do Zadobrove. Dokumente si je bilo moč ogledati v osmih krajevnih skupnostih ter v prostorih ob-činske skupščine in so zbudili izredno zanimanje. Številni občani so bili zaradi varovanja lokacije za traso avtoceste - za katero se ni vedelo, kdaj bo in če sploh bo - kar četrt stoletja prikrajšani pri gradnjah. Zdaj se je ta stara pritajena morasta namera sprostila in konkretizirala. Načrtovalci so cesto zarisali v zanjo dolga leta varovan prostor, kot pravijo, z optimalnimi rešitvami. Slovenska
vlada je zagotovila finančna sredstva in tako se bo gradnja lahko začela prihodnjo jesen, trajala pa bo dve leti. Razumljivo je, da so ljudje pohiteli ugo-tavljati, kako in koliko bodo oškodovani. Neka-teri bodo ob kmetijo, drugi ob hišo, tretji le ob njivo, kos vrta ali dvorišča, ali pa jim bo cesta tekla tik pod oknom. Vsi drugi, lastninsko sicer neoškodovani bodoči sosedje avtoceste ali severne obvoznice, pa se boje povečanega hrupa in izpuš-nih plinov. Zato sta bili tudi javni obravnavi 5. in 6. oktobra v dvorani občinske skupščine izredno dobro obiskani, udeleženci pa so imeli številna vprašanja in predloge za spremembe.
• Bizovičani zahtevaio daljši predor
Na obravnavo so bili 5. oktobra vabljeni prebivalci krajevnih skupno-sti Bizovik, Zadvor, Polje in Novo Polje, dan pozneje pa še prebivalci krajevnih skupnosti Zadobrova-Sne-berje. Šmartno. Jože Moškrič in Du-šan Kveder-Tomaž. Na obeh obrav-navah je bila izrazito močno zasto-pana tudi tako imenovana strokovna stran iz republike. mesta in občine, ki je zbranim razložila projekt, med raz-pravo pa je dala na konkretna vpraša-nja še dodatna pojasnila. K dobri predstavitvi avtoceste in severne ob-voznice je pripomogel tudi video pos-netek s simulacijo poteka v prostoru.
Obe obravnavi v dvorani občinske skupščine sta bili sestavni del razgrni-tve osnutkov dokumentov in prilož-nost, da so zainteresirani lahko dobili pojasnilo, razlago ali mnenje strokov-njakov, ki so s projektom neposredno povezani na vseh treh ravneh oblasti, republiški, mestni in občinski.
Prvi razpravljalci so ugotavljali, da je do konkretizacije tega starega in zato že nekoliko pozabljenega pro-jekta prišlo preveč iznenada. Zato ljudi skrbi, da za reševanje njihove oškodovanosti ne bo dovolj razume-vanja in časa. Prav v tem sniislu so predstavniki krajevnih skupnosti poz-vali nosilce izvedbe nalog projektov, da z oškodovanci ravnajo skrbno in od primera do primera pošteno, s pri-mernimi odkupninami in upoštevajoč tudi dosedanjo dolgoletno prikrajša-nost zaradi prepovedi gradenj v pasu načrtovane avtoceste. Marjana Erja-vec-Hauptman, občinska sekretarka za urbanizem in varstvo okolja, je pojasnila, da bodo vsi neposredni oškodovanci - poleg možnosti dajanja vprašanj in pripomb v javni obravnavi - še posamično vabljeni na zaslišanje, na katerem se bodo morali dogovoriti
za vsako ped zemlje in dokler ministr-stvo ne bo v celoti razpolagalo z njo, projekt ne bo mogel v gradnjo. Tudi nekako skupno mnenje in želja, da bi bilo najbolje traso avtoceste prema-kniti za kilometer proti vzhodu ali čisto na rob ljubljanske kotline, sta dobila odgovor. Trasa je določena, mogoče so le manjše korekcije z za-miki osi ali višine. Jože Novak z mini-strstva za okolje in prostor je pritrdil ugotovitvam, da je avtocesta negati-ven poseg v prostor in dodal, da je vsak tak poseg za prostor negativen. Tega se dobro zavedajo in se zato trudijo, da bi bili avtocesta in obvoz-nica čim manj moteči. Zato so načrto-valci pretehtali več možnosti, še pose-bej, ker gre za poseg v dokaj urbanem okolju z določenimi tehničnimi ovi-rami, ki med drugim tudi močno dra-žijo gTadnjo.
Najbolj so v razpravo posegli pred-stavniki Bizovika, ki so zagotavljali, da je projekt zanje nesprejemljiv in menili, da bi morala biti predstavljena tudi »ekološka« varianta, ki da je pred leti že obstajala in bila zanje sprejemljivejša. Bizovik je namreč na-
selje, ki leži v daljši, s treh strani zaprti zatišni dolini, ki je zato silno občutljiva za onesnaženje zraka in za-radi odmevnosti tudi za hrup. Da bi učinkovito opozorili na ta problem, so v času razgrnitve projektov imeno-vali posebno skupino, ki je v krajevni skupnosti organizirala razpravo in izoblikovala sklepe, ki jih je s podpisi podprlo 80 odstotkov vseh krajanov. V Bizoviku so enotni, da je sedanji projekt v delu, ki zadeva območje njihove doline. zanje nesprejemljiv. Cesta bi jim presekala vodno zajetje, dolino pa napolnila s hrupom in iz-pušnimi plini. Življenje v dolini bi postalo nevzdržno. Zato zahtevajo, da se celotno traso nad njihovo vasjo izvede s tunelom tako, da se sedaj načrtovani 550 metrski predor pod Golovcera podaljša še za kilometer ali pa naj se trasa premakne še bolj stran od vasi. Odgovorjeno jim je bilo, da je ta varianta dobro pretehtana, da se bo cesta izpod Litijske na dobrunj-skem polju začela dvigati in bo ob vstopu v gozd že deset metrov visoko, nad vasjo pa že dvajset metrov vi-soko, z visokim in pogozdenim zaščit-
nim bregom proti dolini in vasi. Vas bo priključena na mestni vodovod, katerega cev s premerom 25 centime-trov je že speljana do nje. Ker se na zboru ni bilo mogoče še naprej poga-jati le o zahtevi prebivalcev Bizovika, jih je gospod Novak povabil na sesta-nek na ministrstvo in sicer 13. okto-bra.
S strani KS Polje je bilo največ pripomb in negodovanja na načrto-vano povezavo Rjave ceste z Zaloško, ker bo ta potekala tik za hišami na Studencu in jih bo tako vkleščila med Zaloško in Rjavo cesto ter odrezala od polj, ki ležijo proti železnici. Pred-lagali so, da bi jo premaknili do želez-nice ali pa kako drugače rešili priklju-ček na Zaloško cesto. Za podaljšek Zaloške ceste od Novih Fužin do Po-lja, ki bo naiejen hkrati z avtocesto, so predlagali, da bi bil le dvopasov-nica, da bi bolj izkoristili obstoječo
traso ter tako manj posegli v prostor pod cesto. Zahtevali so tudi učinko-vito protihrupno zaščito in termopan stekla na bližnjih oknih.
Za odsek Zaloške skozi Studenec je bilo rečeno, da je sedanja cesta po sili razmer speljana tik pod okni domačij, tako pa po rekonstrukciji ne bo mogla ostati, tudi če bi morali rušiti, ker je treba zagotoviti tridesetmetrski pas, v katerem bo prostor tudi za načrto-vani tramvaj.
Udeleženec obravnave iz Novega Polja je opozoril na učinkovito proti-hrupno zaščito proti Novemu Polju in na nujno možnost prečenja ceste za kolesarje in pešce iz Novega Polja v bližnjo industrijsko cono. Predstav-niki iz KS Zadobrova-Sneberje bi se-veda najraje videli avtocesto kilome-ter vzhodneje. Sicer pa sta pri njih predvideni za rušenje dve kmetijski poslopji in pričakujejo, da bo z last-niki prišlo do poštenega dialoga in primerne odškodnine. Zavzeli so se tudi za odkup in rušenje hiše družine Kastelic, ker bo sicer tik ob avtocesti in neprimerna za bivanje. Prav tako si želijo učinkovito protihrupno zaščito.
Avtocesta bo od industrijske cone pa do reke Save tekla po izrazito kmetijskem območju, prav tako tudi del nove severne obvoznice s priključ-kom na avtocesto. Zato je bilo veliko vprašanj razpravljalcev z območja Sneberij. Hrastja, Jarš in Šmartnega povezanih z obdelovalno zemljo. Ali so na razpolago nadomestna zem-ljišča? Bodo možni dovozi do posa-meznih razkosanih parcel? Kakšne bodo možnosti traktorske povezave s Šmartinsko cesto in podobno.
Udeleženci obravnave iz Novih Jarš so menili, da je severna obvoz-nica načrtovana preblizu. Bojijo se hrupa, slabega zraka in tudi prometne utesnjenosti. Zato so zahtevali čimveč izvozov in uvozov v njihovo sosesko.
ki se razvija v največji slovenski naku-povalni center.
Seveda pa je bilo med številnimi pripombami in pomisleki čutiti tudi odkrito navdušenje za cesto in željo po njeni čim prejšnji gradnji ter do-končni ureditvi območij v njeni bli-žini.
9 Na obravnavi je sodelovala sku-pina strokovnjakov:
Jože Novak, Ministrstvo za oko-lje in prostor; Marija Cerkovnik, Zavod za prostorsko in urbani-stično načrtovanje mesta Ljub-Ijana; Miloš Flajs, Ljubljanski ut-banistični zavod; Slavko Žličar, Ministrstvo za promet in zveze - republiška uprava za ceste; Mar-jana Erjavec-Hauptman in Mira Prelog z občinskega sekretariata za urbanizem in varstvo okolja.
Vse pripombe, zbrane v času javne razgmitve dokumentov, bodo obrav-navane po predpisanem postopku, nanje bodo dani tudi pisni odgovori. Z njimi bodo seznanjene tudi kra-jevne skupnosti, je v zaključku zago-tovila občinska sekretarka za urbani-zem in varstvo okolja Marjana Erja-vec-Hauptman, ki je obe javni obrav-navi vodila.
SLAVKO GERLICA