USTANOVNA SEJA OBCINSKE KONFERENCE ZK L JUBL JANA-SIŠKA
ISKANJE NOVIH REŠITEV
Na svoji prvi seji so se sestali člani občin-ske konference ZK Ljubljana-Šiška. Razprav-ljali so o nalogah komunistov v občini in pri-pravi akcijskega programa za izpolnitev teh nalog ter izvolili vodstvo konference.
Uvodoma je o pretekli aktivnosti organizacije ZK y občini govoril Jože Hartman. Povedal je, da je bila volilna aktivnost organizacij, ki jih je v občini 55, dobra. Člani so na njih raz-pravljali o mnogih problemih: o liku komu-nista, o razvoju ZK, o kmetijstvu, o gospodar-skih problemih itd. V Šiški imajo tudi več problemov, ki so zanje specifični, saj je tod največ novih stanovanjskih sosesk. Žanje so tako predvsem pereči problemi komunalne ureditve, otroškega vrstva, šolstva, trgovin ipd. Zaradi pomembnosti rešitve teh problemov je prav, da o njih spregovorijo tudi komunisti.
V razpravi so govorili tudi o novi organizira-nosti ZK v Ljubljani. Z njo so soglašali, ven-dar so tudi menili, da sama še ne more pri-nesti boljših rezultatov, potrebna je večja an-gažiranost in .aktivnost komiinistov. Nekateri razpravljavci so povedali, da so bili stiki med četrtnimi komiteji, z mestnim komitejem in organizacijami res slabi in zato takšna orga-niziranost ni bila dobra. Ljubljana je s proble-mi in nalogami, ki so pred delovnimi organi-zacijami in drugimi »Slovenija v malem«, za-to si n_e moremo »privoščiti« slabe aktivnosti komunistov. Drag problem, ki delo komuni-stov hromi, je tudi neodmevnost in neures-ničevanje predlogov, ki jih dajejo na sestan-kih. To bo treba v prihodnje urediti in pro učiti načine, s katerimi bi postala partija bolj učinkovita. To naj bo tudi naloga akcijskega programa, ki ga mora pripraviti komite konfe-
rence in bi o njem razpravljali člani konfe-rence na svoji prihodnji seji.
Na konferenci so razpravljali tudi o delu kra-jevnih organizacij ZK. Menili so, da je bila nji-hova dejavnost slaba kot dejavnost organizacij v delovnih organizacijah, čeprav so tudi izjeme. Nekateri so menili, da so krajevne organiza-cije prevelike, saj imajo celo po 200 članov Jn bo treba v prihodnje razmisliti tudi o tem, ali naj bodo takšne še v prihodnje. Delo kra-jevnih organizacij je vsekakor treba izboljšati, saj sicer ne moremo pričakovati tudi uspeš-nega dela drugih družbenopolitičnih organi-zacij.
Na seji so govorili tudi o mladih članih ZK. Teh je v nekaterih organizacijah kar precej, v drugih pa le malo. (Posebnost šišenske občin-ske konference ZK je, da je bil vanjo izvoljen tudi mladinec, ki ga je predlagal občinski ko-mite Zveze mladine. Na konferenci je bil ta izvoljen tudi v komite konference). V raz-pravi so se nekateri člani konference zavze-mali za večje in boljše sodelovanje Zveze ko-munistov z Zvezo mladine. Naloga partije je, da mladim pomaga pri idejnopolitičnem u-sposabljanju, ki je v šoli nepopolno. Šola na primer ne vzgaja bodočih samoupravljavcev, zato bi morala biti to naloga družbenopolitič-nih organizacij. V šiški imajo tudi klube mla-dih in aktive mladih komunistov. Starejši ko-munisti bi morali z mladimi v teh klubih in aktivih bolj sodelovati.
Ko so govorili o delu komiteja in konference v prihodnje, so menili, da bi morali takoj se-staviti akcijski program, pripraviti analizo de-la organizacij in pomagati tistim, ki so bile neaktivne. Potrebni bodo večletni sestanki s sekretarji organizacij, pa tudi sekretariatov. Zavzeii so se tudi za to, da sekretarji, ki so bili izrazito neaktivni in niso dalj časa imeli sestankov, ne morejo zastopati svojih članov in jih je treba zamenjati.
Na ustanovni seji občinske konference v Šiški je govoril tudi član sekretariata CK ZKS Vla-do Janžič. Menil je, da so organizacijske pri-prave za boljše in živahnejše delo komunistov v Ljubljani s to konferenco končane, kar pa pomeni šele začetek. Najpomembnejše je, da skušajo komunisti iskati nove rešitve za boljše delo. Pri tem se ne smemo ustrašiti polemike različnih mnenj, saj le-ta da lahko vsebinsko selekcijo. Odločno moramo zastopati načelo demokratičnega centralizma, po katerem je boj mnenj potreben, vendar je uresničevanje sklepov, ki jih sprejme večina, obvezno za vse. Zavzel se je tudi za to, da mora postati partija v vsaki sredini, kjer deluje, avtonomen subjekt in ne slepo orodje vodilne strukture. Pomembna je tudi povezovalna vloga partije v krajevni skupnosti ali delovni organizaciji.
S.T.