21. štev. Noto mesto, 10. novembra 1910. XXVL letnik. DOLENJSKE NOVICE Izhajajo 10. in 25. vsaceg'a meseca. Cena jim je b poStnino vred za celo )eto naprej 2 K, za pol leta 1 k. Naročnina za Neuićijo, Bosno in drnffe evropske države zna.ša 2 K 50 h, za Anicriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Gospodarstvo. Nazaj na kmete! Neznosne bo razmere, ki 80 nastale po mestih in po deželi. Po mestih se siri neznosna draginja, tako da nižji in srednji sloji prebivalstva ne morejo več izhajati. Življenje se je podražilo za dobro tretjino, za polovico in več. Po deželi pa primanjkuje delavnih moČi. Mesta trpe veled visoke draf^inje, dežela pa vsled neznosnega pomanjkanja delavnih moci. Vse kar čuti na kmetili količkaj moči v sebi, vse odhaja v mesta, v rudokope, in preko morja. Mesta so prenapolnjena, dežela pa hira, ker ji manjka delavnih sil. Kdor motri vse te razmere, ki se razvijajo pred na-Bimi očmi po deželi in po mestih, se mora s strahom pra-iati, kam nas sčasoma dovedejo. Ako se bodo mesta tudi naprej tako razvijala in množila s svojim prebivalstvom kakor v zadnjih desetletjih in ako se bo za ohranitev kmetskega in delavnega stanu na kmetih tako malo storilo kakor se je dosedaj, potem je propadanje kmetijstva neizogibno. Nase kmetijstvo že danes ne more zadostiti naraščajočim potrebam velikih mest, kaj se le v prihodnje. Kako naj se naši pridelki zboljšujejo in pomnožujejo, kako naj kmetija ustreza naraščajočim potrebam prebivalstva po mestih in drugod, ako ji zmeraj bolj in bolj primanjkuje delavnih sil? Zato pa kličemo : Nazaj na kmete, dokler ni prepozno ! Danes sili vse v mesta! Mestne sole so prenapolnjene s kmetskimi otroci! Vse hoče študirat, ne glede na to, ali imajo otroci potrebne predpogoje in sposobnosti, se manj pa na to, kaj bo z našim kmetijstvom, če mu bo kmetska mladina obračala hrbet in se posvetila drugim poklicom. Pa ne le to! Ko odraste mladina na kmetih, zapušča trumoma rodno zemljo, odhaja v mesta in druge kraje. Dežela pa hira, ker jo mlado in staro zapušča ! Nazaj na kmete! Ta klic se mora razlegati vsepovsod po naši deželi, če hočemo, da nam kmetijstvo ne opeša. Ne silimo otrok preveč v mestne Šole, da se po-prijemajo drugih poklicov, ampak vzgajajmo jih za kmetsko delo in za kmetski poklic, saj potrebujemo danes veliko več in boljših delavnih sil na kmetih kakor nekdaj, če liočemo, da se bo kmetijstvo izboljšavalo in z intenzivnejšim delom opomoglo do večjih pridelkov. Kakor mesta ravno tako bi se moralo tudi nase kmetijstvo razvijati, da bi lažje ustrezalo naraščajočim potrebam mestnih prebivalcev pa tudi potrebam kmetskega stan», ki ima od leta do leta vecye stroške s svojim pridelovanjem in svojim Življenjem. —r— Gnojenje travnikov z umetnimi gnojili. Z umetnimi gnojili smo dosegli že lepe vspehe po naSih travnikih. Tomasova žlindra, kalijeva sol oziroma kajnit so že marsikateremu gospodarju pomnožili travniški pridelek in mu pripomogli do vspešnejše reje goveje živine. To BO gnojila, ki so izkušeno dobra in ki se tudi zanaprej najbolje priporočajo v naših razmeralt. Vendar je treba pri teh gnojilih še zmeraj pouka, kako naj se rabijo, da nam v resnici koristijo in zato hočemo danes vnovič opozoriti nase gospodarje na nekatere podrobnosti. Pred vsem je važno, da gnojimo, travnike s temi gnojili v pravem času. Najbolj se priporoča za tako gnojenje jesen in prva zima, .Jesenska moča izpere Tomášovo žlindro in kalijeva gnojila v zemljo, kjer se do spomladi razkroje, tako da jih zamorejo travniške rastline takoj v prvi dobi rasti sprejemati. Zato nujno priporočamo našim gospodarjem, da gnoje travnike jeseni, ne pa še le spomladi. Jesensko gnojenje je veliko več vredno, V drngo je važno, da rabimo prava gnojila. V naših razmerah se priporoča za travnike Tomasova žlindra v zvezi s kalijevo aoljo ali pa kajnitom in vrh tega še amonijev sulfat. Hlevskega gnoja imamo premalo, da bi ga napeljavah na travnike. Tudi mu manjka potrebne fosforové kisline, ki je za travniške rastline neobhodno potrebna. Gnojnice tudi nimamo, ker nam še zmeraj manjka gnojničnih jam. Razen tega ima gnojnica tudi'premalo fosforové kisline. Ona učinkuje sicer prav dobro, najbolje pa v zvezi s Tomášovo žlindro. Za naše razmere je izkušeno dobra Tomasova žlindra, ki ima poleg fosforové kisline tudi veliko apna v sebi, potem pa kalijeva sol ozir. kajnit, ki naj se raztrosijo jeseni. Poleg teh gnojil se priporoča, da raztrosimo zgodaj spomlad še amonijev sulfat ali pa čilski solitar. Važno je pa slednjič tudi to, da rabimo umetna gnojila v zadostnih množinah in v pravi zmesi. Pri nas se vzame večkrat samo Tomasova žlindra. To ni prav, in sicer zato ne, ker dajemo s Tomášovo žlindro samo eno glavno rcdilno snov, namreč fosforovo kislino. Travniške rastline pa potrebujejo tudi kalija in dušika in zato je treba gnojiti tudi s kalijevo soljo ali kajnitom in spomladi še z amonijevim sulfatom. Za 1 oralo se pa priporočajo poprek sledeče množine teh gnojil : 300 kg Tomaaove žlindre, 100 kg kalijeve soli oziroma 300 kg kajnita in 100 kg amonijevega sulfata. Ako bodemo po teh vodilih gnojili, potem smemo pričakovati najugodnejše vspehe. —r— Kupujte vži^ralice v korist Obmejnih Slovencev! Naslov: „Gospodarska zveza" v Ljubljani! Politični pregled* Delegacije so v odsekih končale svoje delo. Dne 8, novb. je imela avstrijska deleg^acija javno sejo. Za 12. in 14. novb. so napovedani delcgacijski obedi pri cesarju. Okrog 17. novb. bodo dcIcgacije sklenjene. — Potem skliče naša vlada ilržaviii zbor na 22. novb., ki ae bo pečal s preosnovo poslovnika in proračunom. Zato sklenejo deželni zbori svoje delovaje sredi te^a meseca. Y kraiijskeu) deželnem zboru se jc dne S5. oktobra 30. seje vdeležil tudi knezoškof ljubljanski. Dr. Susteráič poda imenom S. L. S. izjavo proti veleposestvu, katero je odklonilo vsako udeležbo pri razpravi novega cestnega zakona, ki je tako potreben in koristen za kmečko bivalstvo naie dežele. Njih nastop je brez izgleda v parlamentarni zfrodovini, ker je v protislovju z načeli ustavnega življeiga. S. L. S. se poslužuje svojih večinskih pravic le v okviru deželne in državne ustave, in če je C. kr. vlada po večini sprejeti občinski red in občinski volivni red predložila cesarju v potrjenje, je spolnila le svojo dolžnost; postopanje veleposestnikov upije pa po ustavolomatvu, — Ko veleposestvo pozivija vlado, naj razpusti zbornico, jc to skrajno nedosledno: Kadi Cûga, ker je deželni zbor sklenil zakon, ki ga je cesar sankcijoniral, naj ga vlada razpusti. Večina, ki je sklenila občinski zakon, je ogromna, upoštevati je dejstvo, da S. L. S. zastopa 90.713 volivcev, nemška stranka le 397 in narodno-naprcdria stranka pa 10.657; torej je zakon sklet^en takorekoč z 90.000 glasovi zoper H.OOO, — Dr. Šisteršič potem ovrže še vse pomisleke liberalne stranke zoper cestni zakon. Govor dr. ŠusterSiča so odobravali poslanci S, L, S. z buruim ploskaiqem. Dr. TriUer ne govori o cestnem zakonu, am]»ak se zaganja v škofa in se zadii-a v kmeta, na kar ga zavrne dr. Lampe, da je knezoškof s svojo rdeiežbo dokazal, da ima srce za tjudstvo in da pozna gegove potrebe. — Poslanec Piber pa konstatira, da je veleposestnik pl. SchoUmayer v odseku pozdravljal cestni zakon in odsek je tudi sprejel marsikake pjegove nasvete, zdaj pa protestira zoper svoje delo in se odtegne z veleposestniki, kar gotovo ni dosledno. — Celotni cestni zakon je bil sprejet. Liberalci so bili nedosledni, večkrat so glasovali celo zoper lastne jtredloge in zoper koristi podeželskih mest Kranja, Idrije, Ra-doljice . . ., ki bodo imela korist od novega cestnega zakona. Dne 27, oktobra je bila 31. seja. Deželni glavar prebere cesarjevo zahvalo za čestitko ob 80 letnici. Or. Lampe in tovariši poživljajo vlado, da z ozirom na to, ker razne dežele zahtevajo odškodnino od države radi opustitve vodnih zgradb in kanalov (Donava-Visla-Odra), ko nimajo od druge železnične zveze s Trstom neposrednih koristi, naj tudi odškoduje naSo deželo, ker teče železnica Ic skozi majhen ngen del. — Deželnemu odboru se naroča, naj zakon glede odveze bire za cerkvč, župnije, njih uslužbence predela ter predloži v bodočem zasedatgu. —■ Ponovi se protest zoper zvišanje tarifov južne železnice, katero se namerava tudi za 1. 1911. — Pri računskem sklepu grmskc Sole za 1. 1909 opozarja poslanec Hladnik na nekatere panoge gospodarstva, ki so pasivne. Grof Barbo meni, da ima šola le demonstracijski, ne pa gospodarstveni namen, na kar dr. Krek roagira, da je nprav to napačno, in da bi se moralo kmečke fante vzgajati tudi v.trgovskem duhu. Zato mora biti gospodarstvo aktivno in plodonosno. Predlaga resolucijo, naj se na grmski šoli preosnuje pouk in gospodarstvo v svrho trgovske izobrazbe, kar zbornica soglasno sprejme. — Pri računskem sklepu prisilne delavnice povdarja poslanec Jarc, da je treba korigende ločiti od prisiljencev ter ustvariti zavod za domačo zanemarjeno mladino. Sprejme se resolucija, naj deželni odbor prouči, kako bi se uporabljali prisiljenci, da ue bodo delali konkurence domači obrti in industriji. — Za dekliško siroti,šče bar. Lichtcnturnove ae v važnih slučajih ustanove podaljšajo do 17. leta, jiko sirote nimajo nobenega sorodnika, ki bi po 1.5, leta skrbel zanje, Jjetna dotacija se sirotišču zviša na 2500 K. — Za cepljenje koz za-naprej dežela ne bo plačevala, ker je to dolžnost države, — Prošnjo okrajnih cestnih odborov naj se še le rešijo tedaj, ko bo stopil v veljavo novi cestni zakon. — O preosnovi c. kr. rudniške šole T Idriji v javno ljudsko šolo poroča posi. Lavrenčič, da je rudniški erar pravno zavezan vzdrževati, vsled tega se dežela no more spuščati v taka bremena. Vlada naj jo spremeni v državno ljudsko šolo, kar naj prevzame ministrstvo za uk in bogočastje. Konečno je soglasno sprejeta dr. Krekova resolucija, da se odklanja preosnova rudniške šole v javno ljudsko šolo. Dopust in namestovaige IjtidskoSolskih učiteljev za udeležbo pri učnih tečajih za meščanske šole se dovoli in nastavijo se za ta čas provizorični učitelji ob troških šolskega zaklada. — Deželni šolski zakon 25. febr. 1870 se spremeni glede onih okrajnih Šolskih nadzornikov, kt jih kani vlada nastaviti kot državne uradnike, — O meščanski šoli v Krškem se sklene, da naj deželni odbor štajerski primerno številu štajerskih nčoncev zviša tndí prispevek. Na šoli naj se vzdržuje tudi strokovni tečaj s posebnim ozirom na potrebe krškega okraja. Deželni odbor naj v prihodnjem zasedanju stavi primerne nasvete s posebnim ozirom na razbremenitev krškega okraja. Poslanec Jarc omenja, da ae meščanske šole niso obnesle, boljo je podpirati strokovne šolo. — Zakon o uvedbi davščine od prirastka na vrednost nepremičnin — je bil v celoti sprejet z vsemi glasovi zbornice. Veljaven bo že od 7. novembra dalje. Plačati bo zanaprej pri prodaji oziroma nakiipu zemljišč poleg priatojbine.že povrh prirastnina. Dne 28, oktobra je bila 32. seja. Dovoli se vodovodna naklada za mesto Kranj. - Pravno vprašanje meščanske korjio-racije v Kamniku je zelo zamotano. Zato je poslanec Lavrenčič predlagal, naj deželni odbor preišće to zadevo. Mestu Kamnik je cesar Karol IV, v 14, stoletju daroval ob,širne gozdove v bisiriški dolini okrog 11,000 oralov, kar se ceni na 2 milijona kron. Odbor postopa zelo samovoljno. Dr. Krek ]>redlaga, naj deželni odbor predloži v prihodnjem zasedanju načrt zakona, v katerem ae nredi uprava skupnih zemljišč, — Poslanec Višnikar poroča o popravi krajevnih imen. C, kr. vlada se poživlja, da ob prihodnjem Ijndakem štetju dá natančno pregledati in popraviti občinski leksikon glede pisave krajnih imen na Kranjskem in da odpravi popačena in taka krajna imena, katerih ljudstvo dejansko ne rabi, ki tedaj niso v navadi. Dr. Eger se ustavlja temu predlogu hoteč braniti „nem.ško preteklost Kranjske", na kar mu prof. Jarc odvrne, da naša dežela ni imela nikoli nemškega značaja, in je slovenska kultura starejša, kakor kultura nemških kolonistov. — Poslanec Piber opozarja na vojaške karte, ki se nič ne ozirajo na slovenski pismeni jezik. Zato naj c. kr. vlada pozove vojaško oblast, da naša imena pravilno piše v svojih zemljevidih. Ti predlogi so bili sprejeti, — Za starovrhniški vodovod se deželna podpora zviša na 30% od gradbenih troškov. — Za cestne namene se pooblašča deželni odbor, da sme za 1. 1911 dovoliti do doklade, — Obrtno-kreditni zadrugi v Ljubljani sme dež. odbor dovoliti primerno podporo, — Ustanovitev mesta živínozdravnika za sodna okraja Višnja gora in Žužemberk se odobri, dež, odbor naj zagotovi prispevek navedenih okrajev ter potem imenuje živinozdravnika.— Pro.šnja županstva Krško za podporo ob preložitvi neste Senuše-Eavno se usliši tako, da sme dež, odbor, Če ae je prepričal o potrebi in važnosti te ceste, dati primerno podporo. — Prošnja zdravstvenega okrožja v Novem mestu za podporo coaarice Elizabete ženski bolnici se ualiSi ter dovoli ,">400 K v pokritje primanjkljaja. — Prošnji Salezijancev se ustreže ter dovoli za 1, I9ll podpore 5000 K. — Zadrugi za vzdrževaiye mostu čez Savo pri Zagorju se dovoli podjiora 2000 K. — V popoldanskem nada^e-vanju vlože prof. Jarc in tovarši nujen predlog za ohranitev spomenikov in varstvo domačije. — Večkrat se primeri, da ae naše prazgodovinske Izkopanine in zgodovinski spomeniki jirodajajo celo v inozemstvo, treba je zakona, ki naj to zabrani. Ob koncu seje prof. Jarc uteme^i predlog, ki ga zbornica soglasno sprejme. — Resolucija Slonwekove podružnice za Gorenjsko v svrho regulacije učiteljskih plač se izroči dež. odboru, — Re.ši se več jirošenj dež. uslužbencev, — Obč. cesta Litija-Kresnice-Sla)»nica do Zaloga se uvrsti mej okrajne ceste. — Sklene se preložitev okrajne ceste Doberniče-Mirna Peč v delni progi Vrbovec-Kal. Dovoli so dež. prispevek do zneska 6300 K. Istotako se usliši več cestnih podpor na Notranjskem in Gorenjskem. — Dovoli se uvrstitev občinskih cest mod okrajne ceste v žužemberškem okraju: Žvirče-Lazina, Dolenja Ajđovica-žužem))erška dež. cesta z odcepom Sa-dinjavas-Dvor in Šmihel-žužcmberska dež. cesta. Uvrstita se med okrajne ceste: 1. Občinska cesta Trebelno-Cešnjice-Statenberg v cestnem okraja Mokronog. — 2. Občinska cesta iz vasi Poljane do meje okraja Trebnje v cestnem okraju Novo mesto. 1. Zakoniki načrt za preložitev okr, cesto Dolac-Vidošiči in zakonski načrt za preložitev okrajne ceste .VIctlika-DraSiči in Dolac-Drašiči se odobrita. — 2. Deželnemu odboru se naroča, da izposluje obema zakonskima načrtoma Najvišje potrjenje. — V občinah Vinica in Adlešiči ležeča, 16 km dolga, od Vinico čez Zilje in Preloko na Adlešiče držeča občinska cesta uvrsti se v kategorijo okrajnih cest. Prošnja usmiljenih liratov v Kandiji. (Poročevalec dr. Lampe.) Vsled razširjanja bolnice usmi]jenih bratov v Kandiji je konventu naraslo toliko stroškov, da je sedaj primoran v pokritje še ne plačanih zgradbenib stroškov najeti jiosojilo 50.000 K, Da se izogne predstojništvo konventa stroškom za vknjižbo tega po- Bojila Da bolnico, iirosi, da dežela Kranjska jircvzamo jamstvo za posojilo. Deželni odbor prijioroča z ozîrom na obr^ekoristni namen bolnice, da se navedeni prošigi ugodi ter predlaga: Visoki deželni zbor izvoli skleniti: Deželni odbor se pooblašča, da siue v ime dežele Kranjske prevzeti jamstvo za posojilo v znesku 60.000 K, katero bo najelo predstojništvo konventa usmiljerih bratov v Kandiji v pokritje stroškov za razširjeiýe bolnice. Dolg mora biti vrnjen najjiozneje v petih letib, sicer se sme dežela zavarovati na bolnici. Predlog odseka ae sprejme z vsemi glasovi zbornice. Posl. Hladnik poroča o občinskih posredovalnih uradih. Naj so uvedejo v smislu drž, okvirnega zakona 1. 1907 obli|?atoriùni občinski posredovalni uradi ali mirovna sodišča, da se omejo pravde. Občina izvoli zanjo tri zaupnike na tri leta. Stranke bodo dosegle veljavne poravnave: o denarnih tirjatvah in o pravicah do premičnin — v sporih o določitvi iili po])ravi mej nepremičnih posestev ali o zemljiških služnostih — v sporih o služnosti stanovanja — v sporih zaradi posesti. Načrt zakona zbornica soglasno sprejme. — Zakon, da se «vede davek od izvrševanja lovske pravice, se sprejme. — Ker je zgradba nove deželne hišo za mnoge dež. nrade potrebna, se pooblasti dež. odbor, da vse potrebno ukrene glede prodaje starega „lontovža" in nakupa nekdanjega Auerspergovega „knežjega dvora". Dr, Ijampe poroča o uspehu študij in osnovnih del glede električnih central. Dež. odbor je nakupil vodne naprave mod Mavčičami in Zbiljami, odnosno med MoSanii in Smlednikom. Ta nakup se odobri. Za 1. 1911 ae dovoli za nadaljna dela v Bvrho izrabe vodnih sil na Kranjskem 50.000 K. 1'oročevalec omenja, da (judje v omenjenih krajih komaj čakajo, da se delo izvrSi, 150 jioscstnikov je že odstopilo potreben svet, nekateri celó zastonj v korist dežele. Odjemalcev za električni tok se je dozdaj Oglasilo 7000. — Baron Apfaltern je toplo zagovarjal za])očeto delo deželnega odbora ter končal rekoč: „Pre-jiričan sem glolioko, da deželni odbor zasleduje zgolj blagor in korist dežele brez političnih, strankarskih ali drugih namenov." Dr. Triller, baron Boru in Galle so izražali nekatero pomisleke, katere sta pa ovrgla dr. Šusteršič in dr. Lampe. Predlogi so bili skoro soglasno sprejeti. — Mesto odstopivšega prof. Jarca je izvoljen dr. Zaje za deželnega odbornika. — Dne 29. okt. je bila 33. in zadnja seja. Dr. Krek poroča o proračunskem lirovizoriju ter predlaga za finančni odsek; I. V pokritje deželnih potrebščin 1.1911 naj se pobirajo od 1. januvarija 1911 do onega časa, ko se dež. proračun definitivno ustanovi, sledeče dež. přiklade: 40"/u doklada na vžitnino od vina, vinskega in sadnega mo.šta ter od mesa; 2.) samostojna deželna naklada od porabljenega piva po 4 K od hektolitra; 3.) 40% doklada na vse direktne davke izvzemši osobno dohodnino in pridobninski davek krošnjarjev. — Dalje sme dež, odbor v slučaju potrebe primaiq-kljaj jiokriti s kreditno operacijo; vlada se jta poživlja, naj poskrbi, da dobe deželo s 1. januvarjem 1911 zvišani pnsj)evek iz davka na žgai^e. — Dr, Triller in dr. Tavčar ae po svoji navadi zagaqjatii v S. h. S., da bo deželo spravila na kant. Primanjkljaja računata na 2 milijona; Triller celo na 5 miljonov in potem zopet bovsku na cerkev ... in druge premlete fraze . . . Dr. Lampe in dr. Šustersič sijajno ovržeta vse pomisleke jiredgo-vornikov in tako neusmiljeno zmlatita liberalce, da so ti kar vsi poparjeni. Iz govorov dr, Lampeta in dr. Susteršiča objavimo še svojedobno več zanimivih odstavkov, za zdaj le omenjamo, da je S. L. S. v teh par letih že izvňila 24 vodovodov, mnogo cest, skupno 84 zgradeb za 3,689,330 K v korist našega ljudstva, — Deželni jiredsednik se je obrnil zoper očitaiqa in sumičenja liberalcev in z vso resnobo, zakliče tistim, ki ga dolže pristranosti, da ima pravico od njih zahtevati, da bi bili za tako nečuvene trditve doprinesli dokaze. (Klici: Tako je! Liberalci molče,)_ Kar se tiče očitanj o preganjanju učiteljatva, je res Jo to, da jih ]_e bilo nekaj prestavljenih in to zato, ker se jim je hotelo prizanesti, namesto da bi se jih bilo drugače discipliniralo, kakor so zaslužili; ti učitetji BO 80 razun na drug način tudi tako pregreSih, da ao uganjali politiko v šoli in se storili nemogoče med ljudstvom. Dr, Krek omeni, da se ne more proračun definitivno rešiti, dok ne izvemo za pokritje od strani države. Pri glasovanju je bil !>rovizorij sprejet z veliko večino, za nekatero toi;ke so glasovali celo liberalci. Dež. predsednik naznani, da je zbor zakljTicen. I3ež. irlavar pl, Šuklje omeni, da je bilo to zasedanje najdalj.se, kar jih je bilo; trajalo je nad dve leti. Bilo je tudi najbolj pio-dovito. Lepa prihodnjoat zašije kranjski deželi, ce se posrečijo naši veliki načrti. Sklepno zakliče svetlemu cesarju trikratni živio! s katerimi klici se poslanci razidejo. <'eški deželni zbor še ne zboruje, ker spravna odseka še nista dosegla sporazuma. iiioravsliciii zboni Nemci in socijalisti obstruirajo proti češki večini, Kttroi^ki dež. zbor je sprejel Steinwenderjevo resolucijo, ki zahteva za ljudske šote G letno dobo in uvedbo jtoldnevnega pouka na deželi. Tako so Nemci sami prišli do tega, kar je že dolgo let zahteval vrli slovenski poslanec Grafenauer. Sprejeli so zoper voljo občine delitev občine Hožek, ker s tem oškodujejo slovenstvo. — Koroška je dobila novega škofa. Ker se je knezoškof dr, Kahn radi svoje bolezni odpovedal .škoiiji, imenoval je kardinal dr. Katschthaler, nadškof solnograški, kateri ima pravico imenovati ob tretjem izpraznjeni a škofje stolice, knezoškofom v Celovcu svojega pomožnega .škofa dr, Kaltnerja, kateri žal zopet ni vešč alovenščini. Na Štajei'skeiit se pričakuje dosti sprememb pri deželni vladi. C. kr, namestnik grof Clary ni znal pridobiti Slovencev, ki so po pravici obstruirali. Baje pojde on in več njegovih na-mestniških svetnikov v pokoj. Pri volitviili T hrvatski Kabor je dobila hrv.-srbska koalicija 35 mandatov, banovci 18, kršč.-socijalna stranka jiravu 15, Starčevičevci 9, seljačka stranka 9, srbski radikalec 1, samosvoj opozicijoaalec 1, Vkup 88 poslancev. „Pokretaši" (radikalci) so vsi propadli. Ban ni dosegel svoje večine. Hrvatski Nabor je sklican na 21. november. Ban si prizadeva dobiti vladno večino. Zato je sklical dne 4. novb. sestanek vladinovcev in izvenstrankarjcv, kateri so sklenili stopiti v dotiko s samostojno zjediigeno stranko t. j, koalicijo, da se njen pro^rram nekoliko spremeni, vsled česar bi mogla postati vladna stranka. Sedanji seitcijski šefi bi se zaměnili z novimi iz vrste poslancev. Heixei(f>Mp|-kur — zadružna trgovina v Ljubljani — je prišla v konkurz. Iz]»re]iifii)»e ]H'i kr. fhiiLiiřiii straži na Kranjskom. Prc-atavlieni so: Nadpaznik Ivan Rupnik jz Črnomlja v Postojno ter paznika Leo])old Krjavc iz Postojne v Črnomelj i" Ludovik Osterc iz Ljubljane v Krško. Tiikajšiije gimnazije prof. g, Jos. Gcrni je dobil zaradi bolezni daljši dopuat; nahaja se v oskrbi v Pragi, kamor ga je spremila g. soproga. Prťíintímba posesti. Primarij g. dr. Defranceschi je svojo vilo v Kandiji jirodal za 34.000 K c. kr. vinarskemu nadzorniku g. Skalický-ju. 1'i'vi sneg. V noči mej 2. in 3. novb. je bila velika nevihta z bliskom in gromom. V jutro so bili Gorjanci in kočevski hribi Iiobeljeni, celó s Trške gore nas je pozdravljal prvi sneg, ki je pa skopnel Se isti dan. — SIcer pa poročajo listi od vseh strani Evrope o viharjih, nevihtah, toči, streli, povodnjih ... da je to leto res izvenredno neugodno. „Društvo prijateljev poljKkega naroila'^so dne 3.novembra Ustanovili v Ljubljani. Namen mu je: večje spoznavanje in zbližale našega naroda s poljskim na kulturnem in narodnogospo-^ darskem po|ju. Za predsednika je izvoljen deželni odbornik dr. Lampe, Na ustanovni shod je došlo mnogo brzojavnih pozdravov iz Poljske, predsednik kráč. socijalne stranko Stanislav Jasinski je pa osebno vdcležil shoda. — V bratski odziv osnujejo Poljaki sHčno društvo v Krakovu. Povodom 50 letnice slovenske liininc „Naprej'' je „Glasbena Matica" v Ljubljani priredila slavnostni večer v čast skladatelju Jenku; peli so samo lyegove skladbe, ki v obče dihajo slovanskega duha. V Rokodelskem domu jc bila 6. novbr. predstava 8 šalo-'liro: Krčmar pri zvitem rog», in s pevskimi točkami. Vrli pomočniki so svojo nalogo dobro pogodili, kar je pričala pohvala nav-^ zočnega občinstva. lluliiišiiica Usmiljenih bratov v Kandiji. Oboroženi 1'Onočnjaki. Na Tlakah v župniji Sv, Križ pri Litiji sta^vaao-vala v noči med 6. in 6. t. m. kmetska sinova Vincencij Stepec in Rudolf Zupančič. Pozno v noči sta pa naletela na drugo tropo ponoči^akov, izmed kterih eden ju je pozdravil z dvema streloma iz samokresa in zadel Zupančiča v trebuh. Štopec pa je dobil cn vbod in udarec s kolom po glavi. Prepeljali so ju v kan-dijako bolnico. — ZupanćiČ je včeraj umrl. Nesreće. Ludovik Sladik, posestnik iz Smoliige vasi je bil t. m. na Grabnu pri gospodu Smola in je šel zvečer čez dvo-•■'Sčc, da bi šel spat. Med tem se je pa spodtaknil na poleg 'Vodnjaka stoječe vedro in se prekucnil v vodpjak. Vjel se je bil Se 2 rokami za vodnjakov rob, a ker ni bilo nikogar blizo, da W mu priskočil na pomoč, se je moral izpustiti in je padel na glavo. K sreči ni bilo v vodigaku veliko vodo, da ni utonil. Zaje pa z glavo na dnu vodqjaka ležeči kamen in sc ranil do lobanjo. Na njegovo klicanje so prišli drugi na pomoč in ga izvlekli iz vodnjaka. Upati jo, da kmalu ozdravi. — Posestnik, •Jože Gospodarič iz Dola pri Trebnjem je vozil drva. Na ovinku řa je prijel voz za desno nogo in mu jo zlomil nad stopalom. - Pod voz prišel je Anton Štih, posestnikov sin iz JedinSčine Pri Novem mestu in si zlomil levo stegnenico. Vsi trije ponesro-^ûuci so zdravijo v bolnišnici usmiljenih bratov. Mestiia hranilnica v Novem mestu. V mesecn oktobru jo 233 strank vložilo 113.029 K 35 h, 242 strank vzdignilo ^^7.901 K 88 h; 15 strankam so jo izplačalo hipotečnih posojil 35.450 K, 373 menic se je eskomptovalo za 131.800 K. Staqe vlog 3,634.463 K 55 h. Denarni promet 1,118.808 K 73 h. Vseh strank bilo je 1524. Današnjemu listu priložili smo letak o porabi Tomasove žlindre, katerega priporočamo v blagohotno berivo. Nov slovanski dnevnik z imenom „Slaviscbes Tag-bl att" začne izhajati novembra meseca na Dunaju. Izdajali ga bodo slovanski rodoÇubi in rodoJjubkinje iz Avstro-Ogrske. Namen lista bo samo varstvo in pospeševanje slovanskih teženj iii koristi. Kdor hoče list na ogled, mora poslati znesek K J'20, izven Avstrije K 1*80 na naslov: Slavisches Tagblatt, Dunaj IX/1, Tunngasse 8, Tiir 4. Če kdo želi samo prvo številko v pregled, naj javi to na upravništvo omenjenega lista. List išče tudi izvrstnih poročevalcev za razne kronovine. Tozadevne ponudbe je treba poslati na uredništvo lista. — O tendenci lista poročamo po pregledu izišlih številk. 4+- Gospodarske drobtine. — Kmetijsko predavanje priredi kranjska kmetijska šola na Grmu v nedeljo dne 13. t. m. po popoldanski službi božji v Toplicah na Dolenjskem. Predaval bode strokovni učitelj Zdolšek o sadjarstvu in ravnanju s sadjevcem. Z ozirom na važnost tega pouka vabimo posestnike, da se v najobiJnejšem .številu predavanja udeleže. — Izolski sklep na («rmn je bil v soboto 29. oktobra — s sv. mašo v Smihelu, z nagovorom ravnatelja v šolski Bobi in z razdelitvijo spričal. V cerkvi so peli učenci. Šolo je izdelalo vseh 21 učencev; med temi je bilo 10 drugoletnikov iz prejšnje šole in 11 letnih učencev. Z letošnjim sklepom so odšli zadnji učenci i)rcjšnj6 dvoletno šole, — Pričetek novega šolskega leta na Grmu je bil v četrtek 3. novembra t. 1. V šolo je vstopilo skupaj 48 učencev, ki so vsi sprejeti. Med temi jo 36 zimskih učenccv (v obeh tečajih) in 12 letnih učencev. — Občni zbor c. kr. kmetijske družbo bo v ponde|jek 14. novembra 1910 ob 9. dopoludne v dvorani „Mestnega doma" v Ljubljani. Dopoludne je otvoritev zborovanja in volitve. V^oliti je 9 odbornikov na mesto po družabnih pravilih izstopivših in sicer enega odbornika za dobo enega leta, štiri odbornike za dobo dveh let in štiri odbornike za dobo treh let. Popoludne je nadaljevanje občnega zbora ob dveh s sledečim sporedom: Poročilo o delovanju glavnega odbora, predložitev družbenega račnna za 1. 1909 in proračuna za 1. 1911., poročila in predlogi odboroví, poročila in predlogi podružnic in nasveti posameznih družbenikov. — Hlekariia na Grmu se ustanovi, ako se po eni strani dobe oddajalci mleka, po drugi pa naročniki mleka in surovega masla iz mesta. Obračamo se danes na obe strani z vabilom, da se priglasijo eni in drugi. V Novem mestu rado primanjkuje mleka in bi se dalo ob rednem in dobrem zalaganja meščanov sploh več mleka prodati. Saj je mleko med najboljšimi in najbolj zdravimi živili, kar jih imamo. Razen tega mu je tudi cena zmerna. Kdor bi hotol več mleka in redno dobivati, naj se priglaai pri ravnateljstvu na Grmu, da se na ta način izve za odjemalce. Istotako naj se priglasijo pa tudi tisti, ki bi hoteli surovo maslo redno prejemati in naj povedo množino potrebnega masla, /.aradi mlekarne se vrši razgovor z oddajalci v nedelo 20, novembra pri Fr. Zagorcu v Smolenivaai in sicer ob 3. popoludne. K temu razgovoru se vabijo gospodarji in gospodinje iz Smolenevasi, Blatnika in Cikave, ki bi bili pripravljeni oddajati svoje mleko skupno v mlekarno na Grmu. — Gnojenje, sadnemu drevju. Tadi na to se ho treba privaditi, če bomo hoteli kaj več užitka od naše sadjereje. Sadno drevje potrebuje ravno tako živeža kakor vsaka druga rastlina. Zlasti po dobrih letinah, ko se z obilnim sadjem zem^a do malega izmolze. Po nekod je sadje sedaj že tri leta zaporedoma obrodilo. Nujno priporočamo zaraditcga, da se privošči tudi sadnemu drevju potrebni gnoj in da se drevje že sedaj na jesen pognoji, Sadnemu drevju lahko gnojimo z gnojem, gnojnico, kompostom in umetnimi gnojili. Vse je dobro, samo da se pravilno gnoji. — .Tesenska kop po vinogradih se je začela tudi že po naših vinogradih. Jesenska kop vpliva kakor praha ngodno na redovitost zem|je in nam prihrani precej dela v zgodbi spomladi, ko jo vsepovsod polno dela. — Neprestana moča nam dela letos mnogo škode. Sedaj bi bila nujna potreba, da grabimo listje za nastil. Listje je že vse na tleh, toda vedno deževje nam ne pusti blizo. Po po|)U je tudi še polno opravila. Ljudje imajo Se dosti repe zunaj. — Žreitlcni cvpt iiroti giijitju krompirja t kleteh. Krompir sb t takih letih, ko ga palež (krompirjeva plesenj) zde-Inje — kakor se je pripetilo letos povaod po Doleiqskein — dg drži dobro, ampak nam rad gnije, posebno v slabih kleteh. Kot •dohro sredstvo proti gigitjukrompirja v kleteh se priporoča daucs ivepleni cvet, ki se razprši med posamezne lego krompirja. Žvo-pleni cvet so navzame vlage in se spaja v žvepleno aokislino, ki uničuje vse tiste kali, ki povzročnjojo giijilobo. Tako nam ostane krompir zdrav. Pripomniti pa moramo, da semenskega krompirja ne kaže obdelovati z žveplenim cvetom, ker nam žveplena sokislina, ki se pri tem razvija, lahko poškoduje tudi nežna očesa semenskega krompirja. — Zimska strii je dobro izkalila in je stanje jesenskih setev v obče ugodno po Dolenjskem. — Kletarski tečigi, V primeru z drugimi, bo^j naprednimi vinorodnimi deželami, je naše kletarstvo še na jako nizki stopinji. Zaradi tega je zlasti sedaj, ko je nastala potreba, da vino izvažamo, nujno potrebno, da ae naši vinogradniki poprimejo boljšega kletarjeiya ter da pridelujejo dobro, okusno, čisto in stanovitno vino, ker je drugače nemogoče, a pridelki dragih vinorodnih dožel uspešno konkurirati. Kaj pomaga gospodarju-vinogradniku Se tako lepo grozdje, ko ne zna iz njega jn-ipraviti tako pijačo, kakoršna se dandanea po svetu zahteva V Ravnotako je, tudi za kletarje, vinske trgovce in gostilničarje, ki posredujejo prodajo vina med pridelovalcem in občinstvom, znai^e umnega kletarstva, zlasti pravilnega Favnanja s posodo in z vinom neobhodno' potrebno, liajti iz najboii žlahtne kaprice se z nepravilnim ravnai^em lahko naredi najgnusnejSa pijača. Da imajo ukaželjni priliko ae v umnem kletarstvu teme^'ito izučiti, priredi c. kr. vinarski nadzornik B. Skalický pri državni vzorni kleti v Eudolfovem tekom tekoče zime več trodnevnih kletarakih tečajev. Kdor ae miali katerega teh tečajev udeležiti, zglasi naj se takoj pri c. kr. vinarskem nadzoratvn v Rudolfovcm. Ker je število vdelcžencev za vsak tečaj omejeno, treba se jo, komur je na atvari ležeče, čem prej zglasiti. Vsak, kdor bode v tečaj sprejet, bo o tem potom posebnega vabila vsaj en teden pred pričetkom tečaja obveščen. — Viiiiiarski vajenci. Kmetijaka šola na Grmu bo sprejela s prihodnjim letom več vajencev, ki se imajo praktično iz-vfižbati in poučiti v vseh vinogradniških opravilih. Ta praktični vinogradniški tečaj za vajence ima trajati od 15. februarja do 31. oktobra. Namen tečaju je, da se kmetski mládenči iz vinorodnih krajev izvežbajo za viničarje, trtničarje in sploh praktične vinogradnike. Za vinogradniške vajence ae priredi potrebni prostor v cerovški zidanici. Z delom ae je že pričelo. Vinogradniški vajenci dobe prosta mesta in nekaj plačila. Raznoterosti. Družbe sv. .Mohorja kiqižni dar: 3.) Slovon sk e 1 cgend e. Slavni naš pesnik Anton Medved je zbral najlepše legende našega slovstva in jih p(Wal narodu, iz katerega so vsklile. Pesniki ao nabožno snov, vzeto iz ljudskih pripovedek, odeli z lepo obliko ter jo zopet podali ljudstvu v razvedrilo in pouk. Ta zbirka ima 70 legend, med temi jih je ilustrovanih 20. Prof. A. Kožc|j je glavno misel legendo prav dobro pogodil v svoji risbi. Slike so kaj lično izdelane, ilej pesniki nahajamo imena: M. Prelosnik, Ant. Medved, M. Valjavec, Jož. Bekš, Gr. Gornik. Fr. Kralj, Dr. Opeka, F. Kle-menčič. Dr. Zorn, Dr, Križišnik, A. Peterlin, Ant. Hribar, Lujiza Pesjakova, Fr, Levstik, M. Stanislava, Miroslav Vilhar, Lipe Po-gorski, Jos. Stritar, P. Hicinger, S. Jenko, E. Korýtko, M. Kavni-har, Jož. Volc^ A. Aškerc, .T. Bilec, R, Silvester in še nekaj neime-novancev. — Šolska mladež ima tu mnogo pesnij, primernih za deklamacije. Dobro došle bodo tndi izobraževalnim drnstvom po deželi. 4.) Koledar za 1. 1911 obsega običajno tvarino koledarsko. V družbenem glasniku je uvaževanja vredna liatnica urednikova, v kateri omenja, da se ni natisnil celotni imenik, nego I(y^ni novo pristopiih članov. S prihrankom se bodo iepSe opremile druge kiijige. Željam raznih poverjenikov družbeni 0( bor rad ustrežc, ako je le mogoče, Poaebno hvalevredno je, da je odbor pritegnil slovenske risarje v krog svojih sotrudnikov kakor prof. Kožetia in Vavpotiča. Tako so letos legende v istini proizvod slovenskega uma, ki dela čast vsakemu slovstvu. — Otivo Koledarjevo tako v vezani kot v nevezani besedi je prav dobro izbrano; vsak lahko najde za-se kaj primernega. Doleryci bodo z zanimanjem citali životopisa pesnika Medveda in župnika Podboja, katera jim je letos pobrala nemila smrt, ~ Slike ao prav lično natisnjene. Sam koledar je vreden neznatne letnine. Občinski reun«ju 80 darovali od 20. julija do 20. oktobra liilO: 700 K: Kranjska deželna blagajna v Ljubljani; 100 K: dr. Ivo SubeÇ, c. in kr. sekc. svetnik na Dunaju; 50 K: dr. KaroJ Triller, odvetnik v Ljubljani; po 10 K: dr. Val. Kušar, glav. učit. v Ljubljani, Okrajna hranilnica v Sežani, Ivan Okretič, c, kr, gen. advokat, in dr. Pavel Vatjavec, odvetnik na Dunaju; po 6 K: Gustav Dežela, tehnik, za „Struno" v Idriji in dr. Fr. Vidic, c. kr. ured. drž. zakon, na Dunaju; po 5 K: ga. Hana Diehl v f^clju, 1. Hutter, katehet v Gelovcn in dr. Fr. Kropivnik, c. kr. prof. v Ljubljani. Skupaj 917 kron. Preteklo šolsko leto je draitvo veliko več razdelilo kot pa prejelo. Navedeni priapevki ao se zato porabili za pokritje primanjkljaja. Zdaj bi bilo treba zopet deliti jiodpore, društvo pa nima denarja. Prosimo torej nujne pomoči! — Darove sprejema blagajnik Ivan Luzar, nadrevident juž. žel. v p., Dunaj m. Reisnerstr. 27. • „Olirtniški koledar" prav toplo priporočamo, ker jc nujno potreben. Razne organizacije in stanovi imajo svoje koledarje, v katerih najdejo njih pripadniki in interesenti koristna in potrebna navodila in pojasnila, le olirtniški stan je do sedaj pogrešal svojega strokovnega koledarja, v katerem bi našel, vsaj v najvažnejših stanovskih vprašanjih potrebni pouk. „Obrtniški koledar" pa dajo obrtnikom, rokodelcem, gostilničarjem in dr. marsikatero pojasnilo in navodilo glede njih obrtnih pravic in dolžnosti, kajti poleg običajnega koledarskega gradiva vsebuje ta koledar tudi: Podrobna določila za kolkovanjo listin, spisov, računov itd. Tabelo za oaebno dohodnino. Razvrstitev obrtov. Gostilničarski obrt in njegovo pravo. Vinotoč pod vejo. Stavbni obrti. Obseg in izvrševanje obrtnih pravic. Obrtno sodišče. Obrtni avet. Obrtno zadružništvo. Obrtni nadzorniki. Zadružni inštruktorji. Obrtno pospeševanje. Obrtno pospeševanje. Obrtni pospeSevalni zavod za Kranjsko, Obrtne nadaljevalne šole. O patentih. Obrtno pravico trgovcev, ki prodajajo storjeno obleko. Davkaprosti bencin za obrtne namene, KroSnjarstvo. Določila o za])iranju jiroda-jalnic itd. Koledarju je priloženo 16 listov črtanega papirja za beležke. Cena lično v platno vezanega koledarja jo sanio 60 vin. nevezanega 40 vin. po pošti 5 vin. več. Dobi ae v vsih večjih knjigarnah in trgovinah s pa lirjem in pa pri izdajatelju in založniku Josipn Ilauptmanu, oficijalu trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, Francovo nabrežje štv. 7. • Ne samo otroke moramo obvarovati v.sega, kar slabi Brce in škoduje živcem — tedaj alkohola in kave I — ampak tudi za odraščene je njih zdravje največja dobrina. Skrbna gospodinja rabi zategadelj za zajutrk in malico le pristno Kathreiner Kneipp — sladno kavo, ker le v tem slučaju prinese na mizo zdravo in okusno kavo, Zadovoljnoat in prihranki, posebno pa cvetoča lica otrok so ji plačilo za to. Ker pa imamo mnogo manjvrednih ponarejanj, moramo biti pri nakupovanju previdni, Za-hte — vajte le izvirno zavitke z imenom Kathreiner. Zakaj vzeti ponarejeno blago, ako ae dobi za isti denar dobro blago. Le previdnost varuje pred Škodo in razočaranjem. Loterijske Številke. GRADEC, 29. oktobra 52 29 45 58 63 TRST, 6. novembra 57 35 37 20 21 Listnica upravništva: Gofp. Josip Kovftćič v Piilju: Prejeli »mo nMoúnino. Pluniiuo je ilu konec lew 1911. Dražbeni oklic E 627/10 Dne 13. decembra t, t, dopoldne ob 10. url bo pri «uod&j ozname-t^eni sodoiji v izbi ât. 6 dra^bs Eemljiič pud t1. it. 35^ k. o. Novo meiUi, ki sestoji ii Btftvbne parcele št, 217/1 b hišo št. 161) v Novem mesto in Trtom ter ene gojidne parcele v Rasnem. Nepremičn ni je določena vrednoiit na h^M E. Najmanjši pomidek zna«a 2778 E; pod tem tneskom >e ne prodne. Dražbene pogoje, ki ee s tem odobre, in listine, ki se tiie o nepremičnine, «mejo tiati, ki žele kujtiti, pregledati pri epn^ftj omamenjen sođniji, t iibi it. (j uied opravilnimi nraini. C. kr. okrajno sodišče v Rudoltovem, odd. II., line 13. avgusta 1910. 24l> DOLENJSKE NOVICE. Lepo stanovanje se da v najem s 1. ilcnemltroin. — Deset minut od Novega mesta proti Smihelu pri rasenski cesti. — Več se izve t pro-<ïajal)ii ç, Of^rma t Novem mcHtu. 241 167. Z opeko krita hiža 240 na Brodu pri Rudolfovem, obstoječa z dveh sob, kuhiiije, kleti, vrta in iqive za 2 mernika posetve se takoj iz proste volje pi'odii. Cena nizka. Izve so v Kandiji ])n Muks Zupančiču^ slikarju. Kmetija prostovoljno na prodaj, oltwtojeéa z zidane, z opeko krite liiše, z vsem gospodarskim poslopjem, v clo))reiii stani), na lepi priliki in iia pri-jKznein kraju, popoln»itiii na ravncni. /enilje je čez H mernikov posetve in èez johe çozda. Kmetija je ob Krki, iiti Helili pj-j |[|-u.ševcii. — 1'ojaNnila daje Franc Vintar, župan v Hruš6vcu. 239-2-1 I^fldpisano mostno ^'.iipanstvo v Novem mestu razpisuje službo inestneg^a tajnika z letno plačo 1800 K in tromi petletnicami po 200 K. Po zadovofjneni jednolotnem službovanju potrdi so stalno v službi. — Prošngc, opremljene z dokazili usposobljenosti za to mesto, vposlati je najkasneje do 20. novembra 1910 na mestno županstvo. 213 Novomesto, dne 4. novembra 1910. Jos. Ogoreutz 1. r., župan. Proda se iz proste roke 244-3-1 srednje posestvo katc ro obstoji iz treh njiv za 15 mernikov posetve, Štirih delov hosto in encira dela opustošeneffa yinořfrada in košenice. Vse so nahaja v blizini doma. Poslopje je vso popolnoma v dobrem stanu, oddáleno dvajset minut od farne ccrkve. Kujina cena se izvo pri Franc Zupančič-u pri kolodvoru v Mirni peči. ^Penca-tovo posestvo na Težki vodi l"'i llndolfovem, obstoječe iz hišo, v kateri je alavnoznana stara (iostilna, ži^fanjarija in trafika, in vsega gospodarskega poslopja, P09lO))ja za usiqarijo polcg vode, njiv, travnikov in gozdov, jo prosto roke na prodaj. — Več se izve pri 242-3-1 Franc Vidmarju na Gumberku št. 7, fara lîruRnice. in ceno težo le treba paziti pri hupouonlu In primer|ouf mflo. Hotieno milo na suetu ne doseže toLrega V večjih in manjših množinah ima na prodaj graščina Struga, pošta èt. Peter. aoo-s-s Stanovanje v novi hiši v Kandiji " 2 sobama, kuhinjo in kletjo je (akoj za oddati. Več 89 izve pri K|?idiju Jereb ravnotam. 246 Dve lepo opremljeni sobi vsaica s separiranim vhodom se takoj oddate. — Kje, pove upravništvo Dol. Novic. 286-0-2 Pflpno opekarna (BnerťeT«) ima vedno v zalogi (U-0-I7; najboljši in najceneji opeko vsake vrste. Naročila in vpraSaiya sprejema oskrbništvo tTaSčine Zalog (Breitenan) pri Itudolforeui. Iz proste roke je na prodaj: Lepo posestvo, obstoječe iz vsega gospodarskega poslopja, njive, travnika in faoste. Potem Mlin na močni vodi z napetim tečajem. Zraven spada lep sadni vrt. Leži na Dolerqem Vrhpolju pri Št. Jerneju. — Natančna pojasnila za oboje daje lastnik Franc Kleviiar, vas Gumberg št. 2, pošta Brusnice (Dolenjsko). 224-3.3 fpodajalnišlia špecerijslia oprava >n 100 sodčkov (putrhov) 237-2-2 y Vftiikosti enefia do U litrov se takoj proda. — Več se izve pri .lofjipu Herçnimiii, Ickariiiirjii v Norem mestu. se je preselila s svojimi šivalnimi stroji v hišo g. Bepgmann-a ^^^^^ pri gornji lekarni (vJSovem mestu). F.P.ilidic SI Komp. Ljubljano tovarna zarezanih strešnikov^ ~ ponudi vsako poljubno množino ~ patent, dvojno zarezani (33-24 19) strešnik-zakrivač spoaevno obvezo in pri veznim nastavkom „sistem Marzola". Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami. N(ijjn'e]ir(ifit(\jšc, najctsnejše in najli-iiexiiojše kritje Htreli sedanjosti. Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. t i ■m -fc i I I ■m i t Popolnoma varno naložen denar Hranilnico in posojilnica za Kandijo in oitoiico reg. zadruga z neomejeno zavezo V lastnem doiiui v Kandiji sprejema hranilne vloge od vsacega, če je njen ud ali ne, ter obrestuje po ^ -«g na leto brez odbitka rcntncga tiavka, katerega sama iz svojega plačuje. Za, braDilne vloge k&kor za vae poaojilnične obveznosti — jamči poleg rezervnega zaklaiU in deležev ûez 3200 ladtužuikor z vsem svojim premoženjem. Iz tega se razvidi, da malokateri denarni zavod nndi tolike varnosti kakor kandijenska hranilnica. Zahvala vsGin tistim človeko^ubom, ki so dobrohotno prispevali k skladu, da se je gomila zamrlega Franceta Karlina, solicitatorja pri g, dr. Scbeguli, zamogla popraviti. K. m Slovensko podjetje! Franc Soiivan sin Ljubljana, Mestni trg štev. 22 in 23. Tiskana in tkana bombaževina Bela in rjava kotonina (4-12-11) Domače in angleško sukno Francoska svila Modno blago iz prvih tvornic Najboljše češko platno Popolne opreme za neveste Oprave za hotele in stanovanja Največja zaloga preprog Solidna postrežba! Nizke cene! m Stavbeni prostori na lepem kraju se v poljubni meriin pougodnih cenah prodajo. Kje, pove upravništvo Dol. Novic. 234-0-3 Oshrbništuo graščine iiuperčupli proda v Gorjancih vršičke smrek, pripravne za trtno kolje, po 2 h komad. Smrekove trske (odpadke od obtesanega lesa) po 4 krone voz. Keil-ov LAK ■ najboljši lak za tla iz mehkega lesa. D Keil-ova bela prevlaka fglaEura) za nraivalne miie 90 vin. Eeil-ova pasta za čevlje po 30 vin. Keil-ov lak za Klatenje okvirjev iO vin, Novo mesto: J. Picek. ČrnotnalJ: Anton Znrn. Idrija: Vai. Lauajae. Kamnik; Ed. Hajek. Kočevje: Fraoi L<>y. Kranj: Franc Dolenc. Keil-ovo leéíilo za pode 90 vin. Keil-ov lak za klubnke v različnih barvah, ima vedno v zalogi tvrdka Ljubljana: Leskovic & Meden. Postojna: Anton Ditrich. Škotja Loka: M. Žigon, Zagorje: HIh. E. HihelËiù. Radovljica: Oto Uotnann. 187-6-6 Izdajatelj in zalnžaik Urban Horvat. Odgovorni urednik Anton Žlogar. Ti«k J. Krajec nasi.