' L*—
'T". '
!»;;• ' / • if- -' 1 111 ■ i
■
A
NEODVISEN LIST zA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI.
i
k. NO. $2.
CLEVELAND,
TOREK, 22. APRILA 1913.
Mestne novico.
mm rb 'v'"- " ■ -f ^ ; f
va glede reguliranj« go-stilen je sedaj sprejeta. Državni zbor v Colum-busu preneha z delom.
i
s«? < /
n
VELIKO DELA.
Država Ohio ima novo postavo za gostilne. Obširno o nj.ej ne bodemo govorili na tem mestu, ker.hpčemov prihodnjih številkah natančno opisati to postavo, kakor je bila 'narejena v Columlbusu. Omeniti moramo le velikansko politično moč, ki jo bo imel novi odbor, ki bo odločeval, kdo naj ima gostilno in kdo ne. S pomočjo tega odbora se lahko precej kontrolira politika, ker komisarji v odbortr bodejo gotovo večkrat zapeljani na napačna pota z lepimi obljubami ali stiskanjem rok. Najvažnejše,- kar je sprejeto, >*■ dejstvo, da nobena gostilna ne sme biti manj kot 300 čevljev od vsake šole, da se podelijo gostilniška dovoljenja 24. novembra v vsakem letu. Proti tej točki so se "suhi" jako bprili, ker trdijo, da kateri gostilničar bo hotel imeti licenco, (bo moral pri volitvah glasovati za ono stranko, ki je na površju, ker sicer stf zna licenski odbor po volitvah maščevati in dovoljenje vzeti.
Seje državnega zbora v Co-lu mbusu K) trajale od 6. janu-apja do 19. aprila. Ta čas so se naredili 200 postav, ustanovili so 20 komisij in dovolili za državne izdatke nad 20 milijo nov. Med posebno važnimi postavami je delavsko zavarovanje, ustanovitev poljedelske komisije in zboljšanje delayskih razmer v tovarnah. Glede sa-loonov so še pristavili, da imajo krčmarji, ki so manj kot 300 čevljev do šok, dve leti čas«, da se umaknejo, dobri hoteli in klubi so pa izvzeti od te postave. Tudi se ne gleda na število čevljev od šole pri takih gostilnah, ki leže v trgovskem delu mesta.
—Pjsmo ima pri nas Frank Kapelj. Oglasi naj se takoj.
—.Republikanci so postavili za kandidata za županovo mesto A. W. Taylorja. Volivni hoj ,«* v kratkem prične. Baker bo zopet kandidiral, in če bo izvoljen, bo županoval štiri leta, kakor pravi novi mestni čarter.
—Slovenski baseball klub Edinost je v nedeljo dopoldne na Lake front premagal močni Baltimore-Ohio "team'', in sicer je bilo razmerje 6:5.
—Poročno dovoljenje je dobil Frank Belaj, slovenski krojač in trgovec. Zaročenka je Miss Mary Modic, hčerka gostilničarja John Modica.
—^Slovenskim društvom bi priporočali, da si izberejo sobote za svoje veselice, namesto nedelj, dokler traja revolucija baptistov proti saloonom, ker tudi na vesielicah se ne bo moglo točiti pijač. Baptisti pridejo v dvorano, kupijo vstopnico ter zvohynijo, kje se toči* nakar navadno gredo po policista, ki mora točenje ustaviti.
—Policija je v soboto zaprla štiri fante v meki gostilni na Woodland ave. ker so igrali domino v gostilni.
—.Direktor javne varnosti v evelandu bi rid dobil vieč po->v, toda mu ni mogoče, r ni dovolj prosilcev za to Policisti, ki so v služijo, da je začetek zdru-
mirana obleka do $50 posebej. Plače za pcliciste, ki stopijo v duiibo, znašajo $85 na mesec prvo leto, $90 na mesec drugo leto in $100 na mesec, ko služi več kot dve leti. Pravico imajo tu<Ii do pokojnine. Mogoče bi bil. kak Slovenec, ki je svoje dnij služil pri "Janezih ' in jedel komis, prevzel posle policista. Mesto jih potrebuje sedaj 82.
-V tovarni Chisholm More se je smrtno . ponesnfčil Herman Kroschel, ko ga je zgrabil dvigalnik. Slovencem je bil dobro znan. in ker nima tukaj nobenih sorodnikov, se prijatelji zavzeli, da se je dostojno pokopal. ■
—11. maja se prične v Clieve-landu konvencija Slovenske Dielavske Zveze, vsaj tako.se zatrjuje. Konvencija je sklicana radi nekakih prepirov pri g-lavnem odboru, in želeti je, da se ta prepir v korist vseh članov poravna. Delegatov pride kakih 50, in dr. Slovenske So-kolice priVedi ob tej priliki sprejemno veselico, v soboto, 10. maja v Knau*ovi dvorani.
—Rodoljubni rojaki so v nedeljo pri France? Lati sc he zbrali $2.25 za C. M. družbo. Srčna hvala.
—Sprevodniki cestnih železnic py hoteli ztfstrajkati. Zahtevali so večjo plačo. Koneč-no so se pa s predsednikom cestne žebeznice pobotali, ko je slednji obljubil, da ne bo sprejemal neunijskih ljudij v službo, toda plače ne dobijo nič ■zboljšane .Pač pa se je unija ^prevodnikov tesno spojila z družbo cestne železnice, in vsi skupaj se hočejo bojevati proti mestu. Unija sprevodnikov zahteva. da se odpravijo dvojni vozovi, da se zviša vozni na, ker potem upajo dobiti več plače, in da se vozovi bolj redko ustavljajo kc-t s»edaj.
—Telovadni odsek S. Sokola tem potom prosi slovenske sta riše, da pošiljajo .svoje mlade sinove k telovadbi, ki se vrši vsak torek in četrtek zvečer ob 7 uri v J. Grdinovi dvorani Vsak mladenič, ki pride brez spremstva starišev, naj prinese s seboj pismeno potrdilo od starišev, da mu je dovoljeno vstopiti v vrsto telovadcev, in da za pozneje tudi vedo, kje se sin nahaja ob tem času.
Razne novice.
V Rimu govorijo, da bo zbor kardinalov vladal cerkev tekom časa papeževe bolezni.
m
PO SVETU.
Pobegnil je iz Žužemberka
organist in tajnik farovške hranilnice Pet.r Simčič. Izginil je takoj po velikonočnih praznikih in ker se še ni vrnil in tudi nihče ne ve, kje se nahaja, se splošno sodi, da jo je pobrisal v Ameriko. Zapustil je v Žužemberku žieno, več nepreskrbljenih otrok in menda tudi mnogo dolgov. Simčič je kot tajnik farovške hranilnice in posojilnice užival popolno zaupanje kaplana Gnidoyca in imel zavod popolnoma v rokah. Vlagatelji 90 se že dlje časa pritoževali, da vlada zadnje čase pri farovški hranilnici in posojilnici vielik nered; zlasti so pripovedovali, da koncem leta še obresti niso mogli dobiti. Jeli je beg Petra Simči-ča v kaki zvezi s farovško hra-rtilnieo in posojilnico, še ni znano. 1
-o-
Društva in trgovci pozor!
Zopet smo založili večje število slovenskih rezitnih knjižic. Retzitne knjižice so tako narejene, da jih društva in trgovci lahko v vsakem mestu Zjedinjeniih držav rabijo. Rezi-ti so tiskani na finem, bekm papirju in vezani skupaj 75 v eni knjižici. Vsako društvo bi moralo imeti take režite za
Rim, 21. aprila. Iz raznih krogov, ko najbližji sveti stolid, se poroča, da se zvrše spre-memfbe glede vladanja katolir ške cerk,ve. Priporoča se odbor j liberalnih in demokratičnih kardinalov, ki naj bi za časa papeževe bolezni vodil vse cerkvene zadeve. Ameriški kardinal Falconio, ki je posebno priljubljen kardinalu Rampolla, ki misli postati papež, je gotov", da dobi mesto v tem odboru. Objednem pa tudi papežev državni tajnik, kardinal Merry del Val ni nasprotnik te ideje. Merry del Val sam upa postati pap.ž in raditegra daje kardinalom ves njih upljiv pri vladanju cerkve.. Cerkveni posli so jako zaostali radi papeževe bolezni, in treba je vodstva, ki nadaljuje cerkvene afere. Papeževo stanje se je preoej zbOlj šalo, in zdravniki imajo upanje.
Antofogasta, Chile, 21. aprila. Argentinski pesnik Manuel Ugarte, ki deluje na svojo rokp proti Zjedinjenim državam, je imel včeraj tukaj velik shod, na katerem je govoril v prid latinskih sn:dnje in južno ameriških republik, da se združijo. Trdil je, da Zjedinjene države severoameriške povrzročajo neprestane revolucije v latinskih republikah, in da j,; od Zjedin jenih držav odvisno, kdo postane predsednik v kaki latinski republiki. Ugarte priganja latinske repulMike, naj se vse združijo po vgledu Zjedinjenih držav, nakar bodejo dovolj mo-one, da se Zjedinjenim drža vam po robu postavijo, kadar bi se hotele mešati v njih politiko.
Berolin, 21. aprila. Pregnani portugalski kralj Manuel se mudi v tem mestu, da bi se po ročil z neko princezinjo Avgu sto Viktorijo, ki je v sorodu z tnemškim cesarjem. Kakor je znano, je ta pregnani kralj prehodil -že pol Evrope in na vseh dvorih gledal, -kje bi dobil ka ko pripravnto ženo, ki bi mu s politično močjo kake države zopet pomagala do prestola.
London, 21. aprila. Sufrage-te so danes prepričale, da jim nasprotiye vsa Anglija. Le tisoče policistov vzdržuje še suifragete. ki se sicer ne smejo nikjer pokazati. V Brightonu so hotele imeti včeraj zborovanje, toda ljudstvo je napadlo zborovanje, nakar so sufragete zbežale v sosednjo hišo, kjer s0 se zabarikadirale. Ljudstvo je pa začelo hišo oblegati. Ljudje so streljali in metali kamenje v hišo. Sufragete so hotele imeti kljub ministerski prepovedi zborovanje v Hydu parku, toda na .nje se je navalilo kakih 20.000 ljudij, ki so sufragete ometali s kamenjem in šoto. nakar so jih dobro pretepli. Le policija ji- rešila sufragete nadaljnega mučenja. Policija je dofbila včeraj peklenski tstrojj pred poslopjem časopisa "Herald". Sufragete so hotele hišo razstreliti.
viaaa ne odneha.
Belgijska vlada se je izjavila, da nikakor neče odnehati napram delavcem, ki zahtevajo splošno in enako volivno pravico. Štrajkar-jev je nartstlo že na pol milijona. Škoda ki jo je povzročil štrajk, znaša že sedaj nad dva najst milijonov. Ves promet v deželi je ustavljen.	_
-o-
Velik požar.
V Stranjah pri Postojni je izbruhnil ogenj v s slamo kriti hiši posestnika Antona Osane, ki je uničil posestvo, škoda znaša čez 30.000 kron, zavarovalnina pa koipaj 19.000 kron. Kako je nastal ogenj, še ni zna-
Bruselj, Belgija,: 21. aprila. Delavski položaj, -ki je postal v Belgiji že jako n?varno vprašanje, se je spremenil v toliko, da se čim dalje v,eč delavcev pridružuje štrajkarjem, tako da industrija že popolnoma počiva v državi. Sedaj se j.? vlada Šele zganila,'vin ko se snide v terek državni zbofgfoo vlada naj jrž sprejela zakonski predlog poslanca Massona, ki bo predlagal da se začne vlada poga-ati z delavci, pod kakimi pogoji in" obljubami 11 politično svobodo, se vrnejo delavci na di-lo. V Belgiji bo. treba spre-meniti deželne, mestne in državne volitve. In če bo predlog ugajal delavskim I voditeljem, tedaj se vrnejo delavci nemudoma na delo.
Na drugi strani po zopet lahko zadene deželo nesreča, če se bo vlada branila sprejeti liberalise postave za splošno volivno pravico. Dosedaj so delavci, ki se poganjajo za volivno pravico, zadržali prav mirno, in slišati ni bilo o nobenih bojih in nemirih. Ce pa bo vlada vztrajala ifa svojem sta lišču in delavcem «e bo dala v o livne pravice, telaj se lahko pripravi na najhujv, ker delavski voditelji s<t se izjavili. da delavcev ne bodejo mogli več zadrževati od nasilja. Šte vilno štrajkarjev vsak dan na rašča. Sedaj je v Belgiji že 500.000 na strajku, to je več kot polovica vs?h delavcev. Število štrajkarjev pa še vedno narašča.
Boj, ki se vrši v Belgiji med vlado in delavci, je posebne vr-iste boj. Mnogo tovarnarjev simpatizira z delavci, in več tovaren plačuj,? svojini delavcem plače, dasiravno so na štrajku. Vlada, ki tako trmoglavo odreka delavcem volitve-110 pravico, buta z glavo ob zid. ker belgijska vlada vendar ni tako močna, da bi se mogla postaviti po rebu vsem delavcem. Način volitev je pa v Belgiji s^daj tak, da so se delavci morali dvigniti in zahtevati pravice tudi za sebe. Kajti dosedaj delavci niso imeli nobene besede pri volitvah, pač pa je bila volivna pravica izključno v rokah bogatinov, oziroma istih. ki so oznanili gotovo^svo-to denarja 2a svoje premožen-
Bruselj, 21. aprila. Zvedenci so izračunali,, da ima B»;lgij» radi štrajka delavcev, tekom zadnjih šest dnij že dvanajst milijonov dolarjev zgube. Ste vilo štrajkarjev je znašalo v nedeljo čez 400.000 Socijalni de-mokratje trdijo, da so zgubili delodajalci radi štrajka 8 milijonov, delavce/ so pa zgubili tfckom šestij dnij 4 milijone na plačah.
Vise kaže, kakor da bi štrajk še dolgo časa trajal. Delavci so pripravljeni vztrajati do zadnjega, ker pa ministri niti slišati nečejo ničesar, da bi delavcem dovolili popolno volivno pravico, se ne more govoriti o prenehanju štrajka. Govoril j se je. da hoče ministerski predsednik odstopiti, toda govorica je bila izmišljena, pač pa se je ministreski predsednik sani izjavil, da je nasvetoval kralju, da na/ nikakor ne dovoli -splošni: rn enake volivne pravice. Tudi je ministerski predsednik proti temu, da bi se volivcem
Nasi dopisi
Bruselj,21. aprila. Stavci in tiskarji, ki so zaposljeni v raznih tiskarnah tega mesta, so se dan:* pridružili štrajkarjem. Celo stavci jsocijal i stičnega lista "Le peuple" so šli na štrajk. Vendar jutranji časopisi še vedno shajajo, le večerni so zmanjšali svojo Obliko in so tudi kasni.
Seraing, 20. aprila. Prvo nasilje tekom štrajka se je zgodilo danes, ko ji: vojaški poveljnik v tem mestu priredil slavnosten obed. Tekom kosila jt priletela ^kozi okno neka steklenica, ki pa ni ranila nobenega gosta.
I.litih. Belgija, 20. aprila. Prebivalstvo v tem okraju, je mirno. Župan je poslal cel«o narodno gardo domov, ker je mnenja, da se ne potrebuje. Iz Herstala se poroča, da so se vrnili na deb delavci, ki so za posljeni pri vladni izdelovalnici orožja.
Iz Antvve-pna poročajo, da stoji tam v pristanišču mnogo ladij, napoljnenih z blagom, katerega ne morejo izkrcati, ker so odšli vsi delavci na štrajk. Število štrajkarjev v tem mestu cenijo na 21.000.
Bruselj, 21. aprila. Vlada se je danes izjavila, da nikakor
skim zahtevam. Delavci ne dobijo splošne in enake volivne pravice s pomočjo štrajka. Vendar se širi javno mnenje vedno bolj odločno proti vladi. Zgube, katere ji; doživela dežela tekom zadnjega tedna, so uprav velikanske, in pritisk, ki so povzročili štrajkarji, na vse obrtne kroge, je jako tipljiven.
Iz Lutiha se poroča, da je dobil tam neki policist bombo v tunelu železnice. Baje so hoteli tani št/ajkarji prirediti de-mionstracijo.
Ostemle, 21. aprila. Tukajšnji hotelirji so dobili od svo-* jih starih igostov pisma, v katerih se gostje izjavljajo, da radi štrajka jih letos ne bo v kopališče. To pomeni popolen finančni polom med lastniki hotielov. katere bodejo morali zapreti.
Iz Verviersa se poroča, da so tamošnji peki sklenili dajati štrajkujočim delavcem vsak dan gotovo množino kruha zastonj.
Trije usmrčeni.
Pariz. 21. aprila. Danes zjutraj ob pol petih je rabel odsekal glave trem »banditonj, ki so znani pod imenom "avtomo-bilni banditi". Rabelj je porabil samo štiri minute, da je bil gotov z vsemi tremi.
denarje v btaro domovino
poiltjamo:
50 kron ........ za 10.30
100 kron ........ za 20.45
200 kron	....... - za	40 90
300 kron	........ za
400 kron	........ za	Si.Nc
500 kron	........ za	102.25
1000 kron	........ za	204.00
2000 kron	........ za	407.00
Pofttarlna J« vftttta pri t»h avotah. Doma m nakazan« »vote popolnoma izplačajo br«x vinarja odbitka.
NaN denarne po«1IJatva Izplačuj« c. kr. pottni hranilni urad v 11 do 12 dnah.
Denarje nam potlatl J« najprlličnaj« dO «60.00 v gotovini v priporočenem aH rcglatrlranam plamu, več J« zna-aka po Domeatlc Poatal Money Order
Celveland, O. Cenjeno ured. Prosim, da mi odmerite nekoliko prostora v našem neodvisnem delavskem listu. Štejem si v dolžnost opisati nekoliko razmere v Clev. Benetkah na St. Clair Ave.. Dne 19. aprila sem se napotil v Zmiemberg pogledat k zaročenki ali podružnici Slov. Del. Zadružne Zv*-Vze. Med 38. in 39. cesto pa zagledam nastavljeno past, o kateri sem prej vedel, da je bila v hiši, ker se ni hotela sprožiti, je lastnik past nesul na ulico. Okinčana je bila past s češplja-mi, regratom, moko in s par poliči fižola. Take in enake stvari se devajo v past, da bi se žene slov. delavcev vjele, toda po moj-1 m mnenju slov. gospodinje ni.-to toliko radovedne, da bi hodile gledat past. In lastniki pasti pravijo, le sem hodite, ker Slov. Del, Z. Zvezo bodemo kmalu uničili. Toda nekateri ljudje ne pomislijo, da če propada Slov. Del. Z. Zveza, da bi se potem številke fižola, češpelj in regrata itd. podvojile ?a sto procentov. Nekateri udje mislijo, da so slov. trgovci sami ceno živilom znižali, kar pa ni res, ker zadružna zveza delavcev jih je prisilila do tega. In če se sedaj lahko ceneje prodaja, zakaj .?e pa pre ni, predno so delavci ^upa stopili in začeli sami sebi prodajati živila? Kdor inia srce mora takoj vedeti, kje je tore poštenost, ker kdsr ima srce, ne bo odiral nikogar, ne skuša zatreti stva«\ katero so delavci ustanovili v ^voj lasten dobi ček. Nekateri so govorili, da če bo Slov. Del. Z. Zve*a obstala dva mea-ca, da gre eden za papeža, drugi za škofa in tretji se da celo obesiti. Sedaj je pri lika nekaterim dana, da se po nudijo za papeža!
Kaj imaš, ti slovenski delavec, ki ves dan delaš, da si ves črn? Zvečer prideš domov, in prvo, kar čuješ, je tožba od žene. kaka draginja je za živila In ko dobiš »vojo borno plačo jo moraš hitro odračunati za grocerijo, mesnico in druge potrebščine, da ti he ostane ničesar, in ko pride še stanovanje, si pa polnoma suh, namesto obleke naj pa na tebi perje raste. Kje so pa društva! Ce nisi pri društvu ti vedno pft'dbaci vajo, in društva tudi veljajo denar. In malo pijače, sempatja gotovo vsak rad poskusi. Seve da. trgovci nečejo priznati taT kih razmer. Vsak kdor je ka. let trgoval, si je pridobil pre moženje, in ko sm6 ustanovi i delavsko prodajalno, so pa nam šli pr:povedat rent, blago, najemnino so podražili, konje so splašili, kar vse smo dobili za zahvalo, ker smo ^e vedno ravnali po geslu: Rojak, podpiraj rojaka! In to vse od tistih, ki so pisali, da nam ne bodejo nasprotovali.
Slovenski delavci, podpirajte svojo lastno prodajalno, ki bo jasen vzgled vsem, kako si delavec lahko naprej pomaga. Pomnite. pa tudi geslo trgovcev, ki pravi, da v Štirinajstih dneh se mora plačati vse, sicer ni več kredita. Torej naprej zastava slave, na boj junaška kri, ker radi delavske zavednosti, zadruga trdno stoji.
A. Selan, predsednik.
Rosi izdajalci
luski minsiter za zunanje deve ae je iziavil, da Črnogorci ne dobijo na noben način
Skadra.	HH
-1
ALBANSKO VPRAŠANJE.
Petrograd, 2\. aprila, Slovan* ski narodi na Balkanu so it dalj časa * strahom se ozirali na Pletrograd, ker zadnje čase nikakor ne morejo razumeti iuIt stopa ruske vlad;, ki je popolnoma potegnila z ostalo Evropo in neče storiti niti enega koraka vprid slovanskim bratom na Balkanu, Temu nastopu ruske vlade je kriv minister zn zunanja dela, Sasonov, ki je sovražnik Slovanov na Balkan^ pač pa velik prijatelj nemške ekspanzivne politike. Ta mir nister se je včeraj sledeče razil glede položaja na balkay i nu:
Več poslancev ru-k,* dume, posebno pa predsednik ruši ga državnega zbora, so že časa napadali ministra radi dne politike, ki jo Rusija napram Slovan, m na Balk; Sasonov je odgovoril, da Ri ja nikakor ne želi vojne, pač,j mir, in se je raditega pridruf evropskim velesilam, ki hoč< zatreti malo Crno^oro. ta| se je. da bodejo balkanske žave skoro vse dobile, kar tevajo, le Čmagora bo m< prazna oditi, ker Skader| nikdar njen, tudi če ga črnoj ške pete osvojijo. Tudi be se je Sasonov jezil, njegovem mnenju so Si predaleč na jug, kamor kOr ne spadajo. Sasonov dj dejal, da bo nastal med [gari in Srbi velik pnepir ibodoče državne vojne. (Tako Rusija podpira slovanske težnje Avstrije Nemčije, in namesto, da bi dila Balkance k slogi in ni vzajemnosti, celo prepire med njimi. Po s; je torej izjavilo neki slancev v ruski dumi, da j >-ija. kar se tiče zunanje tike ministra Sasonova, la izdajalka slovanskih nar< na Balkanu.
ne
je
Dober šerif.
-o-
Oče in hči.
Findlay, O., 20. aprila. Ko je priši 1 Chas. Dyer danes popoldne.pijan domov, je začel pretepati svojo ženo. Tekom pretepa je pa vzela 15 letna hči revolver in ustrelila očeta. Deklico so zaprli.
Boston. 2\. aprila. Seri kajšnjih ?.aporov je pre< za vse svoje jetnike ižurjei zobozdravnika, ki bo poj vsem jetnikom zobe. šerif je izrazil, da so slabi zobje krat vzrok zločina. Kdor dobrih zob, ne; more hrane <bro prebavljati, radičesar stane člvoek razdražen, tijo se ga slabe misli, in nastane zločin. Dober zdravnik lahko prepreči st< zločinov,
Wilson in unije.
4
son je imenoval James ki je predsednik tiskarske ur za glavnega tiskarja zve z i ne skarnte v AVashingtonu. z let plačo $6000. Wilson je unija naklonjen.
Naročnikom v Pueblo!
Naš zastopnik za okolico. Mr. L. Vidmar je preselil na nov naslov 2117 Abriendo ave. in pr cenjene naročnike, da števajo.
—■

uro um pat or* ALCOHOL. 4«y.
kf/wrichter aco/
^ NEW YORK /Ji
REMEDY'
RHEUMATISM
, V TOREK IN PZTZK.
NAROČNINA;
.......................$2.00
Lssae
po polti..................-$1.80
itavillu po 3 cantc.
I bra podpitt In oMbnoctl m nc(pre(cnu)o
Vsa pitni«, <|oni«i in denar naj k p ožilja na:
IDSKA AMERIKA,
•11$ ST. CLAIR AVE. N. C. _CLEVELAND. O._
EDWARD KALISH. Publl»her.
LOUI8 J. PIRC. Editor.
ISSUED TUESDAYS AND FRIDAYS.
tteail trr l.'.OOO «lo cnUua < K minera l In th« City »•( Ciertl Hd and cl«*wher«. Ad-*r-tiii«|M<toii rtquMt.	<
18»
latmd «■ wengklaii matter January St h 3900, at t tie port office at Cleveland. O. the Act of March A, 1M70.
No. 33 Tue April 32*13 Vol VI
Delo in kapital.
V borbi med delavci in kom listi, se čujejo mnogokrat azni ugovori, ki se vidijo mno ":rat na prvi pogled važni i
inimivt, in ki lahko : zavedejo na krivo pot.
m izmed takih ugovorov s. da če se dajo delavcem vse kvice, katere zahtevajo, da tedaj zmanjkalo kapitala, lelo vodil naprej, in bre* rega se ne more delati to-ali delavnic. Ako se do-jo vse delavske zahteve .govorijo kapitalisti — ne vec velikih podu zeti j, na-i.11 blagostanje zemlje tetvo po delavskih uui-i kaltor se je to zgodilo na ikeni. Tako govorijo boki so postali begati od
ti ljudje govorijo o bla-ijut Neovrgljivo je, da st blagostanje naroda po živ-prilikah srednjega pa ne, kako živi nekaj »rjev. Na svetu ni pro-kjer bi bile delavske uni-razvite, kakor so ravno linjenih državah. Takih kot jih imamo tukaj ni v Idi,, ni v južni Ameriki, ne *:siki. Toda vprašanje je, unije vresnici tako ško-delavcem in splošnemu itanju, zakaj pa v Kanadi, iiki in v južni Ameriki, ni ivski položaj veliko boljši igostanje naroda bolje kot Zjc din jenih državah ? Sedaj lar v dotičnih državah unij, toda dejstvo je, da tam godi delavcem še slab-kot v Zjedinjenih državah, :r jih je toliko milijonov or-irziranih v uniji! Kapitalisti pravijo, da so delavske unije uničili yidustrijo na Angleškem. To pa ni res-niča. Ang':škn industrija je danes radi unije prva na svetu. Milijone in milijone Angležev živi na majhnem otoku, ki ni »viten, in ki prebivalcev ne more preživljati. Pa v:ndar so li Angleži s s vejo preciznostjo, svojim umom in duševno spo-
jo za sv-eje pravic«,
di delavce k cilju, katerega morajo doseči. In na svetu se še dobijo tepci, ki pravijo da uni ja razdira narod in industrijo
Zakaj pa ni Kitajska, ki ste je 400.000.cxx) prebivalcev mo čna in silna trgovska država Na Kitajskem je toliko prirod nih bogastev, kakor v noben drugi deželi na svetu. Toda na Kitajskem ni nobenih unij, lin sam bogataš $a K i tatice m je bolj bogat kot ameriški Car negie ali Morgan, in ti kitajski bogataši so bili tako močni da so lahko odsekali glavo vsakemu št raj kar j it. Kitajski de lavci dobijo 5 centov na dan za 14 ur dela. In tako se godi v državi, kjer ni delavskih unij Mogoče,!)i bil tak položaj jafcc povolji kapitalistom, ki itak niso nikdar siti delavskega zaslužka.
Nasprotniki delavskih unij tudi prigovarjajo posebno radi naseljencem, ki pridej-o v to deželo. ICompanisti pravijo, da poživinjeni in neučeni" dela -vec, ki pride v Ameriko, naredi mnogo neprilik, in da zahteva za svoje nei/.učeno delo ravno toliko kot Aimrikanec, In ueprijateljsko mnenje proti novim naseljencem je jako razširjeno. In ameriški delavec, katerega ofbzorje včasih ne gre prtcej daleč, rad vrjarne takim hujskarijam proti naselniškiin delavcem in sam podpira taka mnenja.	1
Tcda vprašajmo se, kdo pa dovaža nehzučene in "poživin-ne"' delavce v Zjedinjene dr
«ave? Kdo napolnuje naselniš-ke ladije polno delavcev, ki neprestano prihajajo sem? Kdo pregoljufa in preslepari cele tisoče Slovanov in drugih narodov v Evropi ter jih zapelje v to "obljubljeno" deželo? Kdo povzročuje, da ob času, <loo je preveč delavcev, ki so prišli sem zapeljani od obljub, se znižajo delavske plače, ker kom-panisti vedno dobijo dovolj delavcev na razpolago? Kdo kriči na ves glas proti naselnikom? Kdo nazivije delavce z najbolj grdimi imeni, kadar zahtevajo, da se jih prizna in pristopajo delavske unije. Saini in čisti kapitalisti.
Ravno tisti ljudje, ki so naseljence zvabili sem, da jih izrabijo v svoje svrhe, ti kričijo proti njim, jih zaničujejo in jih zametujejo, kakor tak siromašen delavec ne bi bil stvor ustvarjen po božji podobi, kakor milijonar, ki si je prido-j bil premoženje s pomočjo tako zaničevanega siromaka. Ali ni vsakdo ustvarjen za pravico in sve'bodo na tej zemlji? Ali so eni ustvarjeni za tlačenje, drugi pa za vlivanje. Ali se ne glasi že tisoč in tisoč I t stara beseda, da v potu svojega obraza boš obdeloval svojo zemljo in kamenje ter osat ti bo rodi la! Zakaj pa ne rodi osata in kamenje vsemu človeštvu, zakaj je na svetu danes par mili-j n< v ljudi], ki so prosti vseh skrbij in vsega dela, dočim ogromna večina sveta danes ne ve, kaj ho nesla jutri v usta, ker koiiečno >mo vendar vsi odvisni od trenutne volje onih, ki imajo besedo nad nami! Torej, ddavci, vaša rešitev
*obnostjo ter močno delavsko! je edino v močni industrijalni organizacijo se povspeli d pr-1 uniji. če hočete imeti kaj več .vega trgovskega naroda na, kot imate danes. Tu ni treba ; svetu, katerega ne more nihče j preobrata, j*i treba revolucije, ■pr.kosit i, in je tudi tesfco vpra-, trebA je k skupnega organiza-£anje, če jih bo kdo v bodočno-1 cijskega dela, delavske zavesti, Sfii flpk h prekosil. I11 ali so mo- kajti koiiečno morate delavci delavci podrli industrijo?! vseeno biti na svetu, toda tem mogoče delavci prodali j delavcem se mora priznati s voli rico kakemu Morganu?! hoda. t :ni delavcem se mora da-|Ke. kapitalisti 50 to naredili. ti toliko, da lahko brez ,vseli Prsi oni. ki govorijo proti de-! skUbij živijo na svetu! 111 to je lavskim unijam, bi si morali za-1 smoter in konečui cilj vake pomniti, da so se ameriški ka- poštene delavske unije, pitalisti prvi združili v unijo, j katero v. druginl' hn nom lah-. co nazivi jemo tudi trust. In za-caj 10 se k mpanisti združili? 'ato, da bi vlekli večje koristi združitve. Saj vendar že ines vsak otrok ve. da vsak vrabec čivka na strehi, da de-
Kaj pomeni beseda mati.
In jvpolnovanjk- maternih dolžnostij je najlepša čednost materinstva.
Kaj je lepšega kot
pomagati otroku od rojstva naprej, ko si ne more sam pomagati! Toda kako malo se danes svet zanima za materinstvo Bogati krogi že postrani gleda jo žene, ki imajo otroke, katere smatrajo samo za nadlego! O materi ne misli druzega, kot to, da ima dolžnost — prinašati živa bitja na svet, zasluga ki je združena 3 tisočerim trpljenjem. In vsaka mati, ki sliši tako govorico, mora postati razburjena, ko čuti, kako se svet norčuje iz žeti, ki so same storile dobro istim, ki imajo matere za manj vredna bitja Saj brez matefe ne bi bilo nikogar na svetu!
In koliko je materina ljubezen do otroka, ne more nihče opisati. I^e redko, silno redko dobite ženo, ki zaničuje in psu-je svoje otroke, toda 999-999 izmed mater ljuJbi svoje qtroke nad vse, žrtvuje svoje življenje za nje, skuša jih spraviti naprej v življenju, jih vodi po vseh nevarnih potih bolj kot antgelj varuh, ki baje stoji vsakemu človeku ob strani. Tak angelj je neviden, in teško kdo vrjame v nj<ega, toda materino oko in roka sta vedno priprav-jena, da. prihitita detetu na jonioč, kadar se nahaja v nevarnosti.
Žal, tla je moderna kultura popolnoma pozabila materinske dolžnosti. V bogatih rodovi hah ne bodete več dobili mater, ki bi dojile svoje otroke, ci bi zvesto stale otrokom na strani ob bolezni, od nesrečah in trpljenju. Moderna kultura se je povspela tudi do današnje matere, in naslikala iivljeti-e, prosto spon materinskih dolžnostij iu materinske vzvišenosti. tako sijajno, da se bogate matere ne morejo več ukvarjati s svojimi otroci. Pre juščeni so vzgoji raznih na-etili tujih žensk, ki največkrat )okvarijo otroke, in zato ni čuda, da prihaja danes iz bogatih crogov toliko otrok, ki so duševno zelo zanemarjeni, ki so eni za ves svet, in ki nikakor ne vedo, kaj je njih življenski )oklic na svetu.
Najlepše slike materinske jubezni se dobijo danes še pri >riprostlh ljudeh, daleč kje v mestnem zatišju, v ozki ulici, ali daleč na zeleni deželi, kjer narava sama kaže s svojim vzgledom, kakor skrtxi za svnja stvarstva, in .daje s tem ljudem sijajno priliko, da se ravnajo )o naravi, živina od pamtive-ca še ni spremenila svoje ljubezni do mladičev, a današnji modemi svet je vendar tako malomaren pri vzgoji otrok, vdo pomisli še na gorje matere. predno vzgoji otroka, kdo lomisli na leta in leta gorja in trpljenja z mladimi, nesposobnimi mladiči? In vendar je materinstvo danes malo cenjeno ni več tako spoštovano kot je tilo v^ preteklih časih. To pa raditega, k^r danes se ne smatra zakon za kaj resnega. Moderna žena hoče imeti dane? sako leto druzega moža, za materinstvo ji skrb, in marsikatera moderna ženska iz višjih krogov pade v omedlevico, co vidi pri revni družini kopico otrok. Ali nfrna svetu osebe, ki bi povzdignila spoštovanje materinstva, ki je vendar najbolj vzvišen poklic človeške družbe, četudi je moderna?
Iz stare domovine.
KRANSKO.
Slovanski klub je ustanov Ijen v Ljubljani. Vlada je odobrila pravila "Slovanskega kluba" v Ljubljani. Društvo je, kakor je razvidno iz pravil, čist:) kulturno in ima namen poglabljati in širiti slovansko zavest, gojiti slovansko vzajemnost in skrbeti za čim najtesnejše >ti-
set močSH več zaleže kot ena, Že od starih časov sem velja t njm\ Ui zakaj potem de- materinstvo kot nekaj vzviše-it odsvetujejo združenje, nega, in mati sama je oseba, so je vendar v delavskem zdru- kateri je Wet s spoštovanjem ke^lovcncev r ostalimi slovan-ienju edin > sredstvo, da pride udan. Umetnost vseh vekov si skimi narodi. Da je takšno druse naprej do vsega, kar je vedno prezatievala, da je na- štvo med Slovenci v sedanjih !. da bo pošteno in lah- slikala kolikor mogoče vzviše- razmerah »bolj kakor kdai pre-
110 ženo, ki ima materinsko lju- je potrebno, je gotovo. 2* to
nija pomeni jakost. moč in bežen, ki spolnuje svoje mate-Unija daje delavcem ritiske dolžnosti, v kipih, slikah, se neprestano bo pesnih.
sp Slovenci prepričanj da ne bo rodoljubnega Slovenca,j|ne Slovenke; ki
k t
to tem 1 i edin
narotf, f(i doslej še nismo imeli takšnega ognjišča slovanske misli in vzajemnosti. Da pa je Slovencem takšno ognjišče sedaj bolj potrebno kakor kda pre/e, nas uče pred vsem, veliki dogodki na Balkanu, ki oz tianjajo bližajočo se zoro Slo-vanstva. Za to vabijo vse dobro misleče Slovence in Slovenke v ta krog. Pristopne prijave sprejema ,g. ravnatelj Ivan Hribar in uredništva naprednih slovenskih dnevnikov v Lju bljani.
Mrtvo našli. 31. marca t. 1. je šla čevljarjeva žena Antonija Loboda iz Kamnika od doma in se 111 več vrnila. Naslednjega dne so jo našli v dotoku Bistrice utopljeno. Najbrže se ji je zmešalo.
Roparski napad v Beli Krajini. Kdor se je vozil kdaj iz Novega mesta, ve, da ponoči ni tbolj dolgočasne vožnje ni kjer, kakor od Stranske vasi blizu do Črnomlja. Cesta pelje namreč po samotni, čez dve uri daleč se raztezajoči "Krupski loži", in. ves čas ni ne ene hiše blizu. Enakotuern> klančki in ovinki v monotc-mni šumi utrudijo oči in duh in človek se oddahne, ko pride do takozvane-ga "Vragovega kamna", ker je bote m 'kmalu konec gozda. Po tej samotni cesti se je vračala s počitnic v Črnomelj dne 25. marca učiteljica Milka Bukovic iz Črtiomllja. Blizu "Vragove-ga kanma" pa stopita pred nji nenadoma dva kot delavca c-blečena rnožka, ki sta prežala do takrat skrita v grmovju ob cesti. Eden ji sitoma izmaktK z rok ročno torbico, drugi pa li je segel v žep in potegnil s tako' silo. da ji je razparal vso vrhnjo obleko. Bogve, kaj bi se )ilo še žigodilo, če 'bi ne bil pri-drdral takrat kakor nalašč v6z po cesti. Rokovnjača sta pustila svojo žrtev in jo urno pomaknila v gosto grmovje. Odnesla sta seveda s seboj rečno torbico z vso vsebino.
šarie pri ljubljanski državni policiji so razdeljene tako-le: Stražnik z ono rozeto je "stražnik na poskušnjo"; stražnik z dvema rc«etama je "stražnik", stražnik s tremi rozetami je "nadstražnik", stražnik s tremi rozetami in s trakom na levem rokavu je "postajevodja", podrejen nadzorniku nižje kategorije, pravemu vodji postaje, ki ima tri rozete in sreibrni našitek na ovratniku. S šariami je bila uprava zelo radodarna, kako pa je s plačo? vedo stražniki sami. We te nadzira kontrolni nadzornik z enako obleko, le svetlo, dolgo sabljo ima. Potem pridejo pa višji nadzorniki, ki so v statusu uradnikov.
Vlom. Iz Knežaka poročajo: NTa Veliko soboto zjutraj med 2. in 3. so vlomili neznani z'i-kovci v trgovino Josipa Čučka ter ukradli iz miznice 300 K. Tatovi so se pa najbržje zbali, ker so pustili v mi žilici še večjo svoto denarja.
Kranjski vodovod bodo ra-širili letos čez Cirčiče in Hra--1 j e do Prebačeva.
Tatvina dragocenosti. Go-stilničarki Mariji Dermastija na Ježici je ukradel neznan tat iz zaklenjenega predala zlato sko-ro 1 m. ter dolgo ovra|*o verižico z obeskom, tri zlate poročne prstane, tri navadne zlate prstane in eno srebrno bro-šo. .Poleg teh stvari je odnesel tat tudi 18 namiznih prtov in več suhih klobas.
Nesreče, 17k1110 hčerko posestnika Margareto'Pohleven v Lesnem brdu pri Vrhniki je 'sunil 81etni deček s škarjami v levo oko in jo nevarno ranil.— V Ponovčah je zagrabil na parni žagi delavca Eg. Granzotti-ja transmisijsfki jermen in 11111 popolnoma odtrgal desno roko.
Nove oroiniške postaje. Deželno orožniško poveljstvo št. rj v Ljubljani je ustanovilo 3 nove orožniške postaje in sicer v Mirni pri Novem ■mestu, in v I slaka h in Poljšnjiku pri Litiji.
Zdravstveno stanie mestne občine ljubljanske od pi. marca do 5. aprila. Novorojenih je 18. mrtvorojenih 1, umrlo jih je 28 in sicer 9 tujcev in 19 domačinov. Umrli so za ctročico 1, za jetiko 6, med temi dv ne i
Ntsreča na Vrhnik'
M^mo^ veliki nesreči na
VfKniki, pri kateri so bili trije fantje pri streljanju s topiči teško poškodovani. O ranjenih se poroča; 27letni Franc Grom se v bolnišnici bolje počuti, ima sicer težke opekline, vendar njegovo s^nje ni opasno. Hu je se godf ^letnemu Franc Grom, ki je po celem životu opečen, ker se mu je obleka vnela in je goreč begal okolu Tudi Aldjzij Oblak je težko poškodovan. K sreči nimajo oči povškodovancev težje poškodbe in ni sedaj nevarnosti da bi vid izgubili.
Prepoved glede cigaret. Fi nančno ministerstvo je izdalo naredbo, s katero se prepove duje zasebno izdelovanje ciga ret za prodajo. To velja v vsa kem slučaju, naj je tobak za cigarete kupljen v domačih državnih zalogah ali pa pravilno naročen iz Ogrske, Bosne ali inozemstva. Kaznivo je tudi prodajanje in kupovanje takih cigaret. Za svojo lastno porabo pa sme vsak tudi v bodoče delati cigarete.
PRIMORSKO.
Samomori v Trstu. Tekom enega dneva poročajo tržaški listi nič manj kot o 5 poskuše-nih samomorih v Trstu.
Vlom v cerkev. V Piranu so vlomili neznani tatovi v tamo-šnjo romarsko cerkev in odnesli Mfateri Božji pozlačeno krono. Prava krona, katero imajo pa shranjeno je vredna 8000 K Pokg tega so ukradli tatovi še več obeskov in okraskov z Marijinega kipa, ki pa niso ve iko vredni. O tatovih še nima jo nobene sledi.
Manifestacija za balkanske narode v Splitu. — Arctacje.
Prepoved. Prebivalci so v Splitu priredili javno manifestacijo povodom uspehov armad balkanskih narodov, po: sebno povodom padca Odrina To priliko so porabili nekateri izzivači in kričali živeli kralj srbski, »bolgarski in črnogorski. Nemški listi so seveda to pograbili z vso slastjo in pišejo sedaj, dkt kličejo Jugoslovani živio kraljem, proti katerim demonstrira sedaj javno brodovje, vpije jim živijo skoro pod senco zbranega avstrijskega orož-a. Manifestacije je orožr.ištvo razgnalo in aretiralo kakih 20 oseb. Uradni list priobčuje objavo, v kateri se prebivalstvo opominja, da naj se ogiblje cestnih demonstracij in da je namestnik ukrenil najstrožje odredbe, da se preprečijo vse take manifestacije in demonstracije.
Tržaška porota. — Morilec svoje žene. Josip Marčan, mesar na Reki, se je oženil pred 5 eti. Kmalo po ženitvi se je priselil iz Reke v vas Hosti Pe-ilin blizo avstrijske meje. Toda tu ni bil srečen. Obrt mu e šla slal>o. Mož je trdil, da temu kriva žena, ki mu je baje kradla denar, on pa je začel vsled tega popivati. Obenem e je začel v družini prepir in temu je sledil pretep. Žena je dala moža, ki je po-tal hud pijanec, dvakrat internirati v reko bolnišnico in mu je zagrozila. da ga bo spravila v norišnico v Stenjevec. To in pa, da sta se naselila v Pehlin tudi njegov tast in tašča, je prepir v Marčanovi h'ti še bolj poostrilo. Bilo je dne 2. avgusta 1912, ko sta se hotela po ostrem spopadu med Marčanom, njegovo že no in tastom, tast in tašča preseliti. Marčan s tem ni bil zadovoljen, najbolj pa mu je ustvarjala žena. Mož je pograbil ženo, vlekel jo v mesnico, kjer ji je baje hotel odrezati glavo. Toda ta namera se mu ni posrečila, žena se mu je izvila iz rok, dobila pa je pri tem težko rano v levi bok. Unrrla je vsled te rgne čez 4 dni. — Marčan se zagovarja s silno razburjenostjo 111 popolno zmedenostjo misli in navaja' kot olajševalno tudi silno nesrečno življenje, ki ga je imel poleg svoje soproge, ki mu ni samo kradla denar, marveč mu je bila tudi nezvesta in je 7. vsemi silami delovala na to, da bi spravila moža v norišnico. Sodišče je stavilo pc-om 1 glavno, 2
-	Ka-
kor smo ze poročali, namerava ogrska vlada razširiti delokrojg
državne policije tudi na meste Reko. Mestni zastop z županom na čelu je že trkrenil že več korakov proti temu, češ, da se s tem krši mestna avtonomija. Ko je bil ogrski ministrski predsednik Lukas ob jadranski obali na letovišču, je bil pri njem reški župan dr. F. .Vio glede tega vprašanja. Lukas je dr. Viu odgovoril, da vlada od te namere ne bo odstopila, pač pa odredila tako, da avtonomija mesta ne%bo
ŠTAJERSKO.
Drobne novice. Ustrelil v Gradcu v stari domobrai
vojašnici s strbjno puško desetnik Janez Kopeinik. žil je že tretje leto. — Umri je v Mar i mor u upokojeni FML Janez vitez pi. Nemethy, 86 1. star. Udeleži! se je italijanskih vojsk pod Radeckim. — Iz Gratweina pri Gradcu poročajo o velikem požaru v papirnici delniška družbe Leykam<-J sefstal. Ogenj je izbruhnrl oddelku za rezanje slame in se
kršena. Potem sta bila »glede je potem razširil na mizarijo in tega vprašanja reški župan dr. j skladišče« Skoda še ni cenjena. Vio in njegov sin, poslanec dr. —Za častnega občana je izvolil Vio, zopet pri ministerskem občinski odbor v Grajski vasi predsedniku Lukacsu v Budim- nadučit-elja v Gomitski, Ivana
pešti. Reški župan je med drugim tudi izjavil ministerskemu predsedniku, da bo odstopit, če uvede vlada državno policijo. Z njim bo odstopila tudi večina mestnega občinskega sveta. Ministrski predsednik jima je odgovoril, da vstraja vlada na svojem stališču. Za slučaj, pa če bi župan in z njim večina mestnega sveta odstopila je vl^da takoj pripravljena, da razpusti mestni občinski svet
Zotterja. — V konkurz je prišel Vincenc Weiss, • trgovec z južnim sadjem v Ljubnem na Zg. Staj. — Umrl je v Mariboru vpokojeni skladiščni nadzornik J. Jurič, 64 let star. — V Eggenbergu pri Gradcu so bili pri občinskih volitvah v 3. razredu1 zopet izvoljeni soci-jalisti. — Iz Rogatca poročajo, da je zgorela te dni hiša posestnika Potočnika pri Sv. Ro-Dalje na tretji strani.
SLOVENSKO
PODJETJE
Z naselbino rastejo tudi slovenske trgovine, v katerih dobite danes tm, kar potrebujete am važ dom in vaio družino.
V naii popolnoma nanovo urejeni tvgovim do* bite veliko ixbero, pohištva, kakor omare m obleko, kuhinjske omare, omare sa porcelan, mize, atole postelje, iimnice, posteljne preproge, kov tre, raznovrstni porcelan, kakor krožniki, sa meso in juho, razne sldedice, vso kuhinjsko opravo, kakor ponve, lonce, nože, vilice, žlice, in ie ato in rto rasnih drugih posod in priprav, Id se rabjjo pri hiti.
NAŠA POSEBNOST JE: POSODE VSAKE VRSTE PO.......................
Poleg te trgovine pa imamo tudi POGREBNI ZAVOD. Sprejemamo naro&a sa ko$je in automobile za vse prilike. Cen« vedno najnižje. Postrežba točna.
Fran Zakrajšek,
SLOVENSKI POGREBNI* IN BALZAMDT. TRGOVINA S POHIŠTVOM.
Trf.ru—. HTSJC 5208 St.Clair-av J±
NajooKjša Slovensko-anglešks slovnica.
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem ve? strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St, New York, N. Y. Cena v platna vezani $L

Kadar imate prehlad, kupite steklenico pravega Pain ExpeOlerja kakor jo vidite tukaj in ravnajte se po navodi-
J uLU * '''1 ft >• ^ -it
rai
--
Glavni sedež: Cleveland, O.
JOHN GORNIK,, »106 St. Clalr Arenue. Poferedaedntk: MARTIN COLARIC, 1188 E. Blat St Tajnik; FRANK HUDOVEHNIK, 134S K. 60th Strmet Zapisnikar: JOHN JALOVEC, 1284 Bast BBth Btreet. Blagajnik: M1HABL JALOVBC, 8424 Spilker Arenue.
Nadzorniki: ANTON OftTIR, 6030 Bt Clair Ave.: PRANK tORIC. 1866 East 56th St.: MIHABL WINTER, 6080 BL Clair Avenue. JOHN MAJZBLJ, 6128 01%aaa Avenue. Porotniki: ANT. AHCIN, 6218 St. Clftlr Ave.; FR. SIBBRT, 6124 OlaM Ave,
laUenec: ANTON ORIHNA, 6127 St Clalr Avenfte. .™vnl zdravnik: J. M. SELISKAR, 6127 8t Clair Avenue Vil dopisi In druge uradne stvari, naj ee pošiljajo na glavnega tajnika, denarne nakaznice pa na glavnega blagajnika. Zvezlno glaello "CLEVELANDBKA AMERIKA"
Kdor malo dobrega bere, malo dobrega ve. Kdor pa veliko dobrega bere, veliko dobrega ve.
u ob Sotli. Zgorel je tudi tri-1 Dragonec: Ce hočeš, jih pa
letm
Je
ii otrok, ki je spal v zibeli Iz Zreč poročajo: Te dni se napil 6o let stari delavec Mejavšek v neki gostilni in šel popoldne pijan domov. Pri tem je padel v Dravinjo in utonil. — Od Sv. Lenarta v Slov. gor. poročajo, da so zaprli baranta-ia s perutnino, ker je osumljen da je svoje pri zavarov. družbi Franoo-Hongroise zavarovane konje -sam z ognjem v nekem lrlevu zadušil, da »bi dobil zavarovalnino. — Iz Maribora poročajo, da so prijeli uradnika v tovarni za špirit v Račah, G Majcena, ker je ponarejal na postnih nakaznicah ravnatelje-ve podpise in denar za se obdržal. Majcen je doma pri Sv Tomažu nad Ormožem/ — V Petrovčah so prijeli dve cigan ki po imenu Brandner, ki sta tla skrajno rafiniran način obirali pobožne duše na Sp. in Sr j Štajerskem. Kmetu Hirsch mannu blizu Pernegga sta iz mamili ačoo K za rešitev duš njegovih sorodnikov. — Iz SI Bistrice poročajo, da je posest niča Vedenik v Bojtini svoje posestvo prodala, Potem pa ji j je bilo žal in je hotela imeti kupno pogodbo razveljavljeno To seveda ni šlo in Vedenik je iz jeze zažgala svoj prejšnji dom. Škode je okoli 3000 K, ki je pa z zavarovalnino p6krita In Ptuja.- V velikonočnem te '•■dnu so našli pijonirji na des f nem bregu »Drave ostanke sta roija rimskega kamenitega mo sf» čez reko. Iz še ohranjenih nap»ov#sodijo nekateri, da je bil rimski most čez dravo po stavljen ob času cesarja Marka Aurela aii Septimija Severa.
Iz Miite. Nemška oholost in kultura se je pred kratkim pokazala v pravi luči v Gor t in i blizu Mute. Tja *ta se nam rpc pripeljala z vozom znani iVestavrater Goli iz Dravograda A\\ še bolj znani Korbov Vilči h Vuzenice. V obcestni gostilni pri Janežu sta izstopila in stopHa v gostilno, kjer so sedeli trije slovenski fantje iz Pernic Olikani Goli je kar prijel meni nič tebi nič enega izmed fantov ter ga potisnil skozi vrata <če&, da mera iti pazit na njegovega konja pred gostilno Njegova tovariša sta opcrekala tej predrznosti, na kar jima je Kolkov Vilči obljubil -s stekle nico po "maulnih". To je bilo tudi za mirno slovansko kri pre več. Vstala sta in vsi trije so ,' oba predrzneža malo pretresli, '<la bi se zavedla svoje omike. Morda bi se bilo zgodilo še ka hujšega, da nista junaka polj pihala v posebno sobo, iz te v spalnico in potem skozi kuhinjo na voziček. Pripeljala sta e neki zelo hitro v Dravograd ter se zgražala nad Slovenci, ki nočejo več slepo ubogati kakor sužnji predrzne nemške gospodi oe.
L
Mežnar Majtok je dobil v frkw star0 tercijanko, ki je lečala pred stranskim altar-;m. Bila je sama.'/8bcerkvi.
Kadar iščete svojega prijatelja, sorodnika ali znanca, pa ne veste kje je, pridite k nam ali pišite nam, da denemo v list. Ker je "Clevelandska Amerika" razširjena po vseh mestih, se bo prijatelj kmalu dobil. Ceha takemu oglasu je $1.00 za petkrat
slečem.
» * *
Mati: Pepček, nocoj je šola zgorela.
Pepček: Ali je gospod učitelj tudi zgorel? Mati: Ne.
Pepček: Potem pa mi tako
ni nič pomagano.
* *
Pepček je bil poslan, da prinese kozarec vode. Ker mu je pa do vodnjaka predaleč, zajame vodo iz jarka.
Seseda: '.Fant, te vode ne smeš piti; boš obolel ali pa š»J umrl.
Pepček: Saj je ne bom jaz
pil, ampak stric.
» * *
Prostak Joško se oglasi pri zdravniški vizitaciji.
-Javljam pokorno, gospod polkovni zdravnik, da sem (bo lan.
-Kaj vam je?
—<Kadar zakašljam, me v prsih boli.
—Oemu pa kašljate, če veste, da vas potem v prsih boli Marš!
* ' * *
—Slišite, kakšen pa je ta vaš novi prijatelj. Ali je to pogumen človek.
—Pa še kako! Le poglejte njegovo ženo! . *
—Moja nevesta je vedno v zvezi z najodličnejšimi hišami v ntestu.
• —Lej, lej, — kako pa to? -r-Ker je — telefonistinja.
MMUMiooooono 1000 onontiTiin'itrfr
Najnovejše u rojake
Vpraša naj ave.
19 Prosser
(32)
Za Collinwood znižane cene. Naznanjam vis«m, posebno tistim, ki so popraševali za ene ali druige vrste čevlje, da imam sedaj v zalogi vse vrste, rober-je in druge. Tudi poletno blago. Se priporočam rojakom za udeležbo.	(41)
Josip Ko«, 15406 Calcutta ave. Stop 116.
M.f
't}
—Moj oče so bili 21. marca 1848. na Laškem v vojski ustreljeni.
—Dajte mi roko in bodiv* prijatelja* kajti moj oče so bili 21. marca 1848. na Ogrskem obešeni.
* * *
—V zalogi imamo posebne listine, katere bo moral imeti vsak gostilničar po novi postavi. Tc so dovoljenja, ki jih dajejo stariši svojim mladoletnim otrokom, da smejo hoditi v gostilno po opojne pijače. Vsak gostilničar bo mc.ral imeti za vsakega otroka, kateremu proda pijačo, poselimo listino ali dovoljenje od starišev. Zadnji t-den je policija zaprla že dva gostilničarja, ker nista Jmela takiJli dovoljenj, kdor jih potre: buje, naj se oglasi v naši tiskarni, kjer jih Mobi poceni.
Tisoče in tisoče rojakov bere "Clevelandsko Ameriko". Ali ste tudi vi med njimi, ali ste zvest naročnik lista?
POZOR 1
Takoj dobijo delo dobri, stalni, porabljivi možje za vsakovrstno delo v foundry in strojnici. Potrebujemo mnogo dobrih in močnih mož za molder-je helperje. Lepa prilika za iz-učenje. Vprašajte pri The Fer-ro Machine Co. Hdbbard ave. in E. 65th St. Vzemite Broadway karo.	(27-34)
S. S. CO.
} Dlrektaa voAafa Med New Yorkon In' ! Avatro-Ograko
NIZKE CBNB.
Fina podrorba, električna ■ luč, izvrstna kuhiqja, prosto vino, kabine tretjega razreda na ladiji Kaiser Franz Joaeph I. in Martha Washington. Govorijo se »vsi avstrijski jeziki.
Kompanija Ima aledeče drovflake: Kaiser Prana Joaeph I., Martha Washington, Laura, Alfca, Argentina, Ocenia, la nove ladQewie delajo. Za tm podrobnosti ae obrnite na generalne agente.
j ; Phelps Bros. & Co. I j
I 2 Wutefto St New Tak, HI.:(
ell pa na prisnaae ageafcs t Z. D. In Caaada
GORNIK,

Priporočam m vsem reje kom' v sstaf tefMi • nlh spomladanskih In letnih oblak ter mmml po meri lit le narejena. Prlpereflam ee alasisli v napravo uniform In Izvršujem vaa druge lise jelka Priporočam tudi svojo veliko zalaga
W Edini založnik vseh aokolskih potrebščin. Telefon Princeton 2402 W	AvoJ k evqflml
POROČNI PARI - POZOR!
Zastonj 1 Zastonj 1 Zastonj!
Fotografski zavod Liebich Studio van da as razpolago en avtomobil sastonj, če se fotografirate pri nas. Prosimo, da pridete. Popolnoma zastonj.
LIEBICH STUDIO, M EDCLD ATE.
TBLBPON NORTH 11S&J
Loooooo^ooow
♦»»♦MMMMMM........... h KDOR HOČE DELA
Jedini naš rojak v Ameriki je dobil priznanje od vlade iz Wa-shingtona, da ima najboljša zdravila kakoršnih le ni bilo. Alpen tinktura, od katere v 3 dneh prenehajo lasje izpadati ia v 6 tednih lepi, posta lasje popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali in ne siveli. Alpen pomada, od katere moškim v 6.tednih krasni brki in brada popolnoma zrastejo in ne bodo odpadli in ne siveli. Rcvmafci-zem, kostibolj, trganje v rokah nogah in kri žicah, vam v 14 dneh popolnoma odpravim. Vsakovrstne rane opekline kurja očesa, bradovice, potne noge, ozebline in vse druge sli-čne bolezni se pri meni hitro ozdravijo. Cenik pošljem zastonj ali pa pridite osebno. JAKOB WACHCIC.
1099 E. 64 Street. CLEVELAND, OHIO
PAZITE!
Kupujte žertske in otročje potrebščine, suknje, dbleke z žeketom, kiklje, bluze, korzete, spodnjo obleko in vse drugo pri meni, ker so cene mojemu blagu vedno najnižje. Torej* če si želite pri nakupovanju prihraniti kaj denarja, pridite k meni, predno gre-ste drugam. Oglejte si fino izbero omenjenega blaga, in prepričali se bodete, da imam bolje blago in da so cene v resnici nižje kot kje drugje. Za obilen obisk in podpiranje mojega novega pod uzetja se najtoplejev priporo Čam, in vam ibom vedno hvale žen.	(34)
BENO LRUSTIG, 6424 St. Clair Ave.
Pazite na pravi naslov. Tretja vrata od A<Wison Rd
Mali oglasi.
Naprodaj so tri hiše, lot 40x135 Prinesejo renta $4700 na mesec. Kdor hitro kupi, dobi vse tri hiše za $4100. V hišah je napeljana voda in plin. Polovico se plača takoj, drugo na obroke. Vprašajte na 1730 E. 37th St.	(36)
Potrebujejo se slovenske deklice, ki znajo nekoliko nemškega in imajo izurjenost v trgovini. Reimers, 3423 St. Clair .ave.
(32)
Naprodaj so trije loti, ki morajo hitro prodati, ker odpotuje lastnik v staro domovino. Vprašajte na 6902 St. Clair ave.
HIŠE NAPRODAJ.
Okoli slovenske cerkve. Hi ša, 7 sob. za 2 družini, velik lot, cena $2300. $400 se plača takoj, drugo pa na majhne obroke. Hiša za dve družini na 61. cesti, velik lot, hlev za ■konje, cena $3000. Plača se
$500 takoj, drugo na malje obroke. V slučaju bolezni se počaka. Nova hiša v Notting-hamu, za 2 družini. Proda se ako se plača le par sto na njo drugo na obneke. Dvonadstro pna hiša in šest lotov, proda se poceni, lepa prilika za Slovenca. Se mnogo drugih hiš in 16 lotov naprodaj. Na 45. ce sti imam hišo za dve družini škriljeva streha, cena samo $2700, in še 16 drugih hiš, ka tere vidite lahko zapisane na tabli pred stanovanjem. John Zulich, 1197 E. 61 St. (32)
Zahvala.
Spodaj podpisani se zahvaljujem dru-štvu •s'V. Ane, št. 4. S.D.Ž. za krasno žensko uro, katero so mi izročili, ker sem zadel pravo številko pri sreč-kanju.	John VidervoL
NAZNANILO.
Najboljši naročnik je oni, ki vestno vselej prebere ves list, ga priporoča drugim in vsele ob času ponovi naročnino. Ali ste jo že plačali?
,—-Naša tiskarna ima v zalogi natančna vprašanja in odgovore, katere mora znati vsak, ki hoče postati državljan Zje* dinjenih držav. Vprašanja so tiskana talko, kakor se v resnici pišejo in tudi tako kakor se iz-
molitvijo je mahala z ro .	■■^■■jVP
kama okrog sebe. kakor bo an- govarjajo, kar i* velika olajša
gelce za noge lovila in kriče je molila in prosila, da bi zadela terno v loteriji. Mežnar Mat jok pekaj časa gledal ta prizor, potem je pristopil bližje in re* cel babnici : Kaj se tako dereš na Boga; epa poskusi, boš prej kaj
lec;, O, Urška, ko bi ti > imam rad...
va rojakom, ki ne znajo dobro citati angleško. Cena enemu iztisu je 5 centov za izven mesta 7 centov.
Cenjenim društvenim tajnikom po Ameriki se priporočamo za izdelavo vseh društvenih tiskovin za vsako Jedhoto. Izdelujemo društvena pravila, trdo ali mehko vezana, najcenej-
Naznanim rojakom, da sem znižal c^ne čevljem, ker potrebujem več prostora v prodajalni. Cene so tako nizke, da vsak rojak lahko sprevidi, da tako poceni ne mere kupiti pri nobenem židu. Poleg tega dajem še rudeče znamke. Razprodaja traja od 19. aprila naprej do konca meseca. Cene so: Moški črni čevlji, prej $425
se<\aj samo ........$3-45..
Moški črni čevlji prej $4.00,
. sedaj samo ........$3'a5
Moški rujavi čevlji, prej $4.25,
sedaj samo.........$3-45
Ženski rujavi čevlji prej $3.00,
sedaj samo ........ .$2.45
Ženski rujavi čevlji, prej $2.50,
sedaj samo........ .$2.15
Žensk črni čevlji, prej $3.00,
sedaj samo ........$M5
Jos. Marinčič, (33) 3536 E. 8oth Str.
Lepa prilika.
Proda se posestvo v stari do-mdvini, in sicer dv* hiši* gospodarska poslopja in šest glav živine. Posestvo >• v vasi Glogo-vica, št. 25, fara Št. Vid pri ii, Kranjsko. Proda se
NAZNANILO.
Cenjenemu občinstvu - naz nanjam, da sem sprejel v svojo trgovino g. Rud. Perdana, ki je opravičen mene zastopati vseh poslih, tičočih se moje zlatarske trgovine. Fr. Cerne slovenski urar in zlatar, 6034 St. Clair ave. Cleveland, O.
(34)
Deklica, ki zna angleško in
slovensko dcfl>i takoj delo pri zdravniku. Za lahna hišna opravila. Vprašajte dr. Fink 6202 St. Clair dve.	(33)
NAZNANILO.
Sestram Slov. Sokolic, št 62 S.D.P.Z. se naznanja, da ka tere se niso udeležile mesečne seje 1. aprila, da priredi dru štvo veselico 10. maja, v sobo to zvečer^ in »icer v počast delegatom S.D.P.Ž.. Da se vese lica kar najlepše vrši, se je sklenilo, da vsaka sestra prispeva en dobitek. Toliko v naznanje S sestrskim pozdravom
Fany Trbeznik, tajnica, (33)
Ženitna ponudba.
želim se seznaniti s Slovenko v starosti od 18 do 25 let. Star sem 25 let. Ce je mogoče, naj se pismu priloži slika. Pi site na F. Zagorc, Box 1462 Giobe, Ariz.	(32
—-
POZOR!
Opozarjam vse rojake, ki mi kaj dolgujejo, da se oglasijo :u 14 dnij
■BBgBgiafBjageg-1*^?^—1— -
■OTCjčO kapRO.
1 Našli 1 smo
OZON
Up jetlčnih.
Če imate hud kašelj, krehatt in pljujete, če imate bolečine v edju, če zgubivate težo, ,če nimate apetita, se potite ponoči in stie sploh slabi, pojdite ta-koj k zdravniku, če nečete po-stati žrtev časovne bolezni — etike.
Edino pravo sredstvo, s katerim se moremo varovati proti jetiki je
OZON
S samim OZONOM so se
dosegli čudoviti uspehi pri vseh bokznih pljuč, ledja in krvi, tako da so skoro vsa zdravišča v državi že upeljala ozon?k« aparate.
«
Ne zgubite upa!
OZON je pomoč, katero iščete in vedno bo uspešna. Ni treba več, da zapustite dom, družino in prijatelje in greste tisoče milj dalieč, da dobite pravi ozon, ki ugonobi bacile jetike. Učenjaki so prinesli to slavno zdravilo v naše mesto, in ozdravljenja po tem zdravilu so bila čudovita. Ni vam treba niti enega dneva zgubiti od va šega dela. Ko pride to zdravilo v pljuča in kri, takoj čutke njegovo korist, in v kratkem zgine kašelj, vas apetit je dober, spanje se vrne, pridobite na moči in teži.
Vsa pojasnila o tem zdrav 1 jen ju dobite v uradu
Dr. L. E. Siegelstein,
308 Permanent Bldg.
746 Euclid ave.
▼ e»lllcft slovensko - AnaleAkl TelaM« H
4a as bo Uhko la Mtro bm uMteU* »ilaiM mmgMMtmi. Kajt*« obse** slav. ■■(I. rUKOTOri* TMkdkijo potrebo, iktoM* m s<atpkstt. epfco*aa#» ^ ttfMklk pisen la k«ko sc post««« asswHk—HI ArfarVaa. TrMtpn k«0v» C Ims doidij ssjfmi dOT. MfL la ssgL ilsr. Msm. IsH^MshstasssT platnu vtsaaa (aad 438 straai) staac M OOta m Ml psfc
V. J. KUBELKA, MV.Ma.taM.Kf.
Bdtno la aajvHtf« saloftattt<r» slov. u«i ta nsA sta*.ta*m F*Mv p««aa*t
Cleveland Ima najcenejši plin.
--I	»	H II I
Nobeno drugo ameriško metio nima ia-ko poceni plin kot Cleveland.
Vi ve«te, da je to res, le ste živeli v dragih mestih. Če igete pKn v Oevelaada, branite denar, Hišne stroške jako zmanjšate.
Vaša hiža
je bolj čista in ngodaejša, če tsnate plin. Jed je hitrejša in mani draga. Če hočete ^aj zvedeti o pBn, pridite v nal urad in vprašajte, lfi vselej radi«dgo-varjamo vprašanja.
The East Ohio t« Co.
1417 East M SM

da Je slovenski lobosdravnlftki savod imel krasen napredek lota 1912. PoalI so se povečali sa 40%, cene so ostale Iste. Dna cena rsem ljudem vselej. Tu — ne poganja, vl dobite sa kar plačate. Najbolje delo sa »f-dnje cene. Nekaj vzrokov, zakaj smo vedno eapoeljenl.
1. Ml ne rabimo slabeča, drobnega tlata. 2. Infttramentl so Cisti. 3. Delo najbolje. 4. Cene zmerne.* 6. Obsevanje al Jud no. VaA jezik se govori pri naa.
7.	Izkušen zdravnik sedmih let
8.	Nafil bolniki nas priporočajo.
9.	Samo najbolje blago ae rabi.
10.	Največjo pozornost posvečamo Slovencem. 11. Vrednost denarja dobite pri na«. II. Dere> mo zobe brea bolečin. IS. Delo garantirano 10 let, 6e wm kaj pokvari, zastonj popravimo. 14. Vl ste v tem uradu doma. 16. Ženska postrežba. 1«. Zdrav, Cist urad. Vprašajte svojega'to-seda. Prosta preiskava. Klar naredimo dru jo delo, me računamo za puljenje zob.
Dr.AeAeKalbfleisch \ m
White Cross
Tine pijače
Vsem našim prijateljem in znancem po Ameriki priporočamo naše naravno vino in žganje prve vrste. Mi žgemo v naši lastni zganjarni vsakovrstno žganje, ki je garantirano, in zadovoljni bodete z naročilom, ker sicer vam vrnemo denar. Poskusite samo- enkrat, in zadovoljni bodete.
Sprejemamo vsa naročila od ene galone naprej. Pri večjih naročbah dajemo znaten popust:
NIZKE CENE.
Najboljši domači tropinjevec, 5 galon s sodom $13.5®
Drožnrk, finega okusa, 5 galon s sodom.....|H3.50
Najboljša domača stivovka, 5 galon s sodom $13.5© Najbolje rudeče žganje, 5 galon s sodom ....$12.25
Pravi rs«, 5 galon s sodom ...............$12.56
Francoski konjak 5 galon s sodom .........$13.50
VINA:
Rudeče naravno domače vino, 50 galon v sodu $25.00 Belo naravno domače vino, 50 galon r sodu $30.00 Belo naravno domače vino, 50 galon s sodom $35.00
Ako želi kdo pojasnila o drugih pijačah, ki tafcaj niso označene, naj se obrne na nas, ker imamo vse pijače v zalogi in se priporočam« za številna naročila.
M
Prva Slovenuka drnžl

* -Mm


rju Caderi i«i nje
jrtN^v
k •


I
je pa pusica zadela."
«r
"Da, če ne bi imel na sebi srajce, tedaj bi bil self mrtev. Uušica je gotovo za-;na. Toda temu možu hočem streljanje takoj prepovedali. Tn ima samo eden zastrupljene pušice, m to je Pe ter Ajnas. Mož je bolj nevaren kart sem mislit Strelja na ljudi, kima nis© ničesar naredili!'*
la fiatcr vtakne prste v usta ter čedno zažvižga.
"Ali je to signal za Indijanca?" vprašam.
*Da, vedeti mora, da je njegov prijatelj v bližini." "AH bo prišel bližje?*' "Gotovo. In precej se bo pre-straeil, ko bo spoznal, da je- hotel prijatelju luč življenja upih-■iti Čnjte!*'
Od one strani se začnje enak aviiy, toda lakao »o komaj sli in. Najbrž so biK bola možje v Mirni, in Indijanec z plašnim žvižgom ni hotel izdati, da je kdo njegovih prijateljev v Marini Zdajci se brat dvigne, da (a Indijanec lahko vidi, in kamin potem vidimo neko po-■tave, ki se nam približuje.
^Kaj ti pade v glavo, da streljal aa nas, Peter!" vzklikne bral ko stopi Indijanec pred
Indijanec pa prestrašeno od-"Ali sle vi, v resnici vi, 7 Ali je palica zadela?" "Do."
"Dies! Potem je mož zgub-
"K areči se ae. Ptošica je priletno senorju na prsa j ni in ogla predreti nsnja obleke."
"Vsajaj Akl Torej je--'
Indijanec preseka. •^Naprej, kaj si kote! pove
i?" vprašuje frater. "Ničesar, prav , ničesar, le
I valil sem se."' fas arm dobro vedel, zakaj Vzrok nje-vztclika je bila moja us~ njena obleka. Da pa jaz nosim Obleko, ni mogel poiz-eti nikjer drugje kot od bo-l Torej so bili slednji že ij. Prater pa na to ni polil, pač pa je izpraJeva! da-
•Trestrasil si se ? Tvoj strah pa senorja ne bi mogel rešiti, če bi ga zadel v meso. Peter, Feter, nisem mislil o tebi, da poatanei še morilec.'*
"Jaz morilec? O, brat, ne žalite me."
■•Ali moreš tajiti, da nisi streljat aa nas?*"
"Ne. Toda jaz nisem vedel, da so ljudje tukaj." i '"Nisi vedeli Kaj si pa mi-
r
'Da se nahajajo opice v bližini"
Torej ljudi si smatral za opice. Pričakoval sem vedno, da si bolj pameten. Ostrost tvojih očij se je zgubila. Toda v prihodnjosti se čuvaj, da ne boi še enkrat zamenjal ljudi z opicami."
Slednje besede je govoril brat precej tglasno, radičesar Indijanec hitro reče:
"Pst, brat, ne tako naglas, ne tako naglas." "Zakaj ne?"
"Ker je ponoči nevarno ob bregovih reke glasno govoriti.** "Ali so ljudje tukaj?** ""Ne. Toda že nekaj dnij sem se pl-ri neki jaguar s svojo ženico tukaj okoli. Raditcga je bolje, da se pogovarjamo popolnoma tiho, ker sicer nas lahko napade ta zverina, dasi se je ne bojimo."
Indijanec je bil prebrisan adat. Bil je prijatelj bola mož, pa tudi prijatelj fratra. Ker ni hotel nobene stranke drogi izdati, si je izmislil bajko o ja-
J-
pride jaguar s svojo Ivrne f rater, "mi se bojimo. Vendar yc vse-če tiho govorimo.
vpra-
m
R/fis "
rf
toda pri tem reče;
"Ali se ne bi mogli kam drugam preseliti. Tu sem nam lahko jaguar sledi."
Rad bi nas zvabil proč, da bi nas rešil pred Ibola možmi, toda o njih ne bi rad ničesar omenil.
"Ne, mi ostanemo tukaj," reče brat.
"Meni je pa znan veliko bolj' ši prostor," odvrne Indijanec.
Z enakimi pogovori ne moremo doseči svojega namena. Kaditega zašepetatn fratru, naj pripusti meni nadaljna vprašanja, ker človeka z besedami loviti, ni vsakemu mogoče
Indijanec j? sedel tako, da mu je mesec sijal na obraz. Postave ni bil visoke, toda močne in široke. Bil je oblečen v kaliko. Noge je imel bose, kljub mnogim kačam, ki vznemirjajo tamošnjo deželo. Tudi na glavi nima ničesar. Njegovo oro žje obstoji z noža, pihalnika in male buče, ki mu visi za pasom. V tej buči ima najbrž stru pene pušice. Prav nič rad Hi z menoj govoril, ker se me je bolj <bal Icct brata. To je bijo dokaz, da se je pri bola moždi o meni govorilo, in je Indija nec vse slišal.
"Peter Ajnas, ali imate slabo vest, da se nas bojite?" ga vprašam.
. "Ne," odvrne "da imam slabo vest, bi se moral najbolj brata bati."
"Toda kje pa pravzaprav stanu jr s?" "Ne daleč od tukaj." "Tako! Ali ne bi mogli pri tebi prenočiti?"
"Ne, ne, senon," odvrne hitro in prestrašeno.
It toga sem sklepal, da bodejo bola možje imeli tam opraviti.
"Zakaj pa ne?" vprašujem dalje. "Brat mi je pripovedoval,' da ste jako gostoljuben Človek."
"Mrzlica se plazi okoli moje koče."
"Te se ne bojimo." "Pa gotovo bi se vas prijela, ker ste novinec v deželi.'' Sedaj se je pa izdal. "Kako vam je pa znano, da sem jaz novinec?"
Prepriča se, da je bleknil neumno besedo, vendar odgovor hitro »n brez zadrege: "Saj vidim na vaši obleki." "Da, ostre oči moraš imeti, ker si me tako hitro spoznal. Toda, Peter, povej mi, ali niso bili ljudje danes v tvoji koči? Mogoče si videl kake vojake? Ali si že slišal o imenih Cade-ra in Monteso?"
"Ne. Kako me izprašujete? Saj nič ne vem o teh stvareh.'' "No, torej vas hočem še nekaj vprašati: Kdo vam je aa! povelje, da streljate na človeka, ki ima usnjeno obleko?"
"Nihče. Zgodilo se je pomotoma, kar mi lahko vrjamete *' "Dobro, torej vam hočem vrjeti, in odpustiti, dasi ste me spravili v snjrtno nevarnost. Lahko nas torej sedaj peljete proti našemu ležišču za nocoj. Poprej bi vas pa še prosi!, oa mi prodate svoj lovski plen, katerega ste prej odložili, ko ste prišli k nam. Plačam-i dobro."
"Senor, to pa ne gre." "Zakaj ne?"
"Ker mesa ne bodete jedli." "Jaz jem vsako meso." "Tudi meso morskega pre-šiča, ki Evropejcem tako smrdi?"
"Kako pa .veste, da sem j u Evropejec?"' "Sklepam po vaši postavi" "Mož, tvoja ostrost pogleda se mi zdi sumljiva. Ali nam hočeš prodati meso?" "Sam ga potrebujem." "Celega morskega prešiča, ki tehta do sto funtov? N; t..j-goče. Saj hočemo mi samo nekoliko koščkov. Brata Hilar-ja vendar ne bodeš pustil sfa-dati."
mislil! On hoče preslepariti."
"Ne preslepariti, pač pa samo na napačno misel pripel Ijati," odvrnem. "Vendar so <b> la moja vprašanja taka, da mi je nehote izdal, kje so bola možje. Tu ob naši levici. Tudi morskega prešiča ni dobil, torej ga ne bo prjnesel s seboj. Najbrž si bo zopet zmislil kako laž, najbrž, da ga je jaguar požrl."
"Torej milite, da Peter drži z sovražniki?"
"Da, pa tudi z nami. Vprašanje je le, kam je bolj nagnjen, k nam ali k sovražnikom, ki so mu mogoče kaj izvanred-nega obljubili. Sicer pa ga preskusimo. Za njega imam pripravljeno šie eno grožnjo, če se bo ustavljal. Pst, že prilia-ja."
"No, kj£ pa imate morskega prešiča?" vprašam začuren.
"Sienor, ali nisem imel prav, ko sem opominjal k previdnosti? Jaguar je bil v bližini.
"Kaj nas briga jaguar?"
"Zelo mnogo, Mzel .mi je moj plen. Srečo pa imamo vendar, ker če mesa ne (bi dobil, \
bi padel po nas. Ta prostor moramo takoj zapustiti."
"Prav nič se ne mudi. Če je jaguar prešiča požrl, tedaj je sit in nas ne bo nadlegoval."
"Toda njegova stara je z njim."
"Le vsedite se brez strahu k nam. Jaz seni prepričan; da je bil gospod jaguar toliko ulju-den, da je ponudil tudi svoji gospej soprogi nekoliko večer-
jc."
"Gospod, vi ste jako predrzni."
"Ne, pač pa ne poznam strahu na onem mestu, kjer ga
ni."
"Torej radi mene sedite tukaj. Če se pa nesreča zgodi, tedaj jaz ne bom odgovoren, ker bi morali takoj odriniti."
"No, tudi jaz sem pripravljen na to, vendar ne bpdemo šli na desno, kot. ste prej ome-nfli, pač pa na bvo. Prepričan sem, da dobimo tam fino večerjo."
"Pri kom pa?"
jaz vas ne razumem." ~
Mogoče. Senor Peter, vi ste res slab adut Lagali ste ve4 čas. Pravili st>e, da ne veste ničesar o vojakih. Pa vendar , je bil zjutraj pri vas poslanec majorja, ki vas je poklical k sebi. In vi ste šli z njim iz hiše, da žena ne bi vedela, kaj. bode-ta govorila. Ti ljudje pridejo danes zvečer k vaši koči kjer bi nas umorili, vi nas bi radi rešili."
"Senor - jaz - jaz ne - vem -ničesar."
"Res? Zadnje vprašanje vam .-ta vim, in od tega, kakoibodete odgovorili, je odvisno naše ravnanje proti vam."
"Vse je res--res je."
"Dobro tprej! Ali ste že kdaj videli tako stvar?"
In pomolim mu revolver pod nos.
"Da, senor."
"Torej čuvajte se tega, senor Peter Ajnas." ' "Ali hočete groziti? Tega brat Hilarfo ne bo dopustil."
"Pač, ker ste tudi njega nalagali."
"Potem, senor, premislite, da se mi vaših revolverjev ni treba bati, ker imam bolj nevarno orožje pri sebi kot vi."
"Sedaj še — sedaj pa ne več."
Med obema "sedaj" hitro zagrabim bučo s pušicami in pi-halhikom, mu odvzamem tudi ivož fn vržem vse skupaj proč.
"Seri--"
Hotel je skočiti kvišku in zakričati, toda ni mogel, ker ji sem ga že zgrabil za grlo in, pritisnil na tla. Monteso ga zveze, da se ne more premakniti. Jaz mu pa grozim, da streljam, če zine. In ljubi Peter sedaj leži na tleh, ves ustrahovan. Ko se mu brat približa, j ^ mu re£e:
"Rešite me, brat. Nemec je i grozen."
"Od kje pa veš, da je Nemec?"
"Povedali so mi." "Kdo?"
"Tega pa ne smem izdati.'
"Ali st prisegel ?" "Da."
Na tem mestu a« moram zahvaliti slovenskemu občinstvo, ki me jo ti začetka moje trgovino pa do danes vedno obiskovalo v obilnem Številu, in kupovalo pohištvo, katerega dobite vedno v polni izberi v moji trgovini. Upam, do je bil vsak zadovoljen s postrežbo in cenami, in bom tudi v prihodnjosti skuiel vsem odjemalcem u^udno in polteno postreči.
Naznanjam, do imom jako lopo zalogo otročjih vozičkov, ki se sedaj potrebujejo. Do si vsak* mati lahko kupi tek voziček sem sklenil znišoti cene in sicer kakor vidite na slikah:	"
tesasumi
2900
Voziček vreden $6.00 sedaj samo . . „
*
$4.75
Voziček vreden $13.25 sedaj samo . . .
$9.25
Voziček vreden $11.00, ^ sedaj samo • • . .
$7.25
r
Vozičejk vreden C11 OE $15.25, sedaj samo 9 f I mCD
i
Vozički so trpežni in jako komodni za vožnjo. Imam v zalogi tudi lepo sifceK, M se
avtomatično same sibfyejo. dom in kuhinjo. Posebno se pi
pa Slovencem tudi polno vrsto vaefa pohištva za novoporočencem.

FRANK ZAKRAJŠEK,
6208 ST. CLAIR AVE.
Dalje prihodnjič.
ffffr'^f (tf ftf g f ^.ftm ft.' fr' (tf ft.1 ^ it?
Slab želodec.
«
Ako potrebujete zanesljive pomoči za oslabeli želodec ki ne prabavlja jedil in pcfvzroča sledeče znake in bolezni: zgubo slasti, iipohavanje, napihovanje, gore-, č'co, neprebavo, slabo prebavo, rabite
Severov Želodčni Grenčec.
(Seveka's Stomach Bitters)
Okrepča želodec, pomaga prebavi, vredi slast, pre-preča zapeko. Cena $1.00 steklenica.
Kri čiščenje.
April je spomladanski čisčilni čas, in tudi čas, kadar bi morali očistiti svoj uctioj, kateri je sedaj preobložen z raznimi strupeninami.
Severov Kričistilec
(Seyera's Blood Pitrififr)
se priporoča kot eno najboljših zdravil, katero se ,rabi kot "pomladansko zdravilo $1.00 steklenica.
Oblstne tieprilike.
Enkrat vsake tri minute mora vsa va&a kri iti skozi obisti, kjer se odpravljajo razne nečistosti. Ker imajo toliko dela za izpolnjevati ali je kaka čuda, ako kaj zbolijo, rabite
Severova Zdravile za obisti, jetra
(Severa's Kidney and Liver Remedy)
katero vzdržuje te organe zdrave ter ozdravi njihove rasne bolezni ter prepreča druge. Cena 50c. in $1.00
Naprodaj so v lekarnah povsod. Knjiiica in navodilo v vašem jeziku. Ako ih nima vaS lekarnar r zalogi, Oiftite na.
V
oblekah
ženskih
n
i' i i
ir \<
Sklenil sem znižati cene 50 oblekam za en teden od 19. aprila do 26.
■ .	- '	'	1 ■ ' .	V ' '. "	'i
Cene tem oblekam z jopičem in svilnato podlogo bo eni vrsti $6.50, ki so bile prej $12 in $15. Druga vrsta je pa $7.25, in ki so bile preg prodajane po $15.00 in $18.00.
. Ne zamudite te prilike. Pridite prva, da lahko zberete. Pri tej razprodaji je tudi nekaj oblek za neveste in družice. Pridite in oglejte.
Namerilo se je, da sem moral prevzeti tudi celo zalogo čevljev, za moške, ženske in otroke.
Ker nimam prostora, sem primoran celo zalogo razprodati, in cene so tako znižAne, da morajo biti čevlji takoj razprodani. Čevlje so vseh vrst, razne mode, nizke in visoke, bele, rujave, črne. Cene so tako nizke, da dobi vsakdo pti meni za isti denar 2 para čevljev, kjer bi drugje plačal samo za en par.
11 -
-M
sBmEt
fm '.V.
1 "•
mad
AVE#