PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE vračajo. Poštnina plačana.
TRST, sreda, 29. avgusfa 1945 - Leto I. šlev. 91
Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni št 1-1 Telefon k 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne
Cena 2.- liri
Pomembne pridobitve zasedanja
Narodne skupščine
začasne
Razpravljanje o zakonskih
predlogih. Izdani zakoni so v polni meri izraz hotenja naših ljudskih množic
se nam je primerilo med vojno. Prosim gospoda Grda, naj ml o-prosti in naj ne razume tega napačno in grobo.
Med vojno, ko je bil sovražnik močen, ko je navalil na nas a številnimi tanki in . letalstvom so govorili nasprotni kmetje, ki so kolebali, ker so bili preslabi, da bi položaj pravilno ocenili, tako, kot nam je on govoril o vprašanju gospodarstva. Smatrali so nas za nenavadne ljudi, in v resnici je bilo ono, kar je napravilo jugoslovansko osvobodilno gibanje za normalnega človeka, za povprečno meščansko pamet nenormalno in noro. V resnici je bilo po mišljenju navadnega človeka noro, da bomo golih rok pregnali okupatorje in nemške divizije obore žene z oklepniki.
Vendar pa se je to pokazalo kot pravilno. Doktrina osvobodilne vojne je triumfirala. Ta doktrina je stala nad doktrinami onih, ki so bili zaslepljeni, ki so kolebali in ki
ski politiki. Za/me je podobna današnja gospodarska politika v marsičem našim prvim političnim o-dredom, ki niso imeli dovolj orožja, ki so bili slabo oboroženi in ki se niso znali bojevati tako kot je treba. Naši mladi poveljniki niso vedeli, kako se je treba bojevati. Niso imeli dovolj orožja, pa vendar smo zmagali mi. Podobno je z parlamentarno manjšino; oni nimajo perspektive in vere.
Zločinov ne bomo pozabili
O pomenu istega zakona je govoril Moša Pijade. Poudaril je, da ne moremo pozabiti zločinov, ki so jih zagrešili okupatorji in njihovi nesramni petoliizniki.
«Za;htevali so, naj ti zakonski predpisi veljajo le v bodoče, ne pa za čas okupacije. Na to vprašanje sem odgovoril takole. Ali je prav, da ustrelimo Keeeroviča. Draži Mihailoviču pa odpustimo? To pomeni to in nič drugega. One, ki smo jih ujeli so likvidirani, Draži pa naj bi dali še volilno pravico!
Beograd, 28. Tanjug. — V zača-*oi Narodni skupščini so razprav-•jali o predlogu zakona o kaznivih dajanjih prati državi. Ob tej priliki Je minister za Črno goro Milovan Bjilas analiziral zakonski predlog,
P° katerem se določajo zločinci, in dejal:
Zelo značilno je, /ta je manjšina **vedla iz tega zakona sklep, da Volitve niso potrebne, če se uporabi k zakon. Stvar je ravno obratna.
S temi zakoni smo državljanom Ju-Sbelavije zagotovili svobodo tiska, svobodo sodelovanja pri volitvah in kandidiranja, svobodo zborovanja, kd. Ta zakon pomeni olajšanje vo totev in odstranitev škodljivih elementov, ki jih manjšina ne vidi in ^ bi jim bilo sedaj po njihovem tnenju treba dovoliti amnestijo in Vse to, kar se je doslej delalo.
®a velja, lahko pričnete znova.
Doktrina osvobodilne vojne je zmagala
Govoreč o Grolovl kritiki našega gospodarstva, je minister Djilas I niso verovali in ki so z nezaupanja! : Ko sem poslušal gospoda njem pristopali k stvari. To dok-Grola, sem se spomnil nečesa, kar ‘ trino nadaljujemo v svoji gospodar.
Utrditev temeliev osvobodilnega gibanja in resnične demokracije
Govor podpredsednika jugoslovanske viade
Edvarda Kardelja
Nato je dobil besedo podpredsednik vlade Edvard Kardelj ki je go-v<*Wl:
Tovariši narodni poslanci! Z za-iftoom o sodiščih zaključuje za-naroona skupščina pomem* b|10 pridobht i tega zasedanja. Z vr-zakonov ki smo jih sprejeli, hJio stvarno utrdili temelje naše-S« gibanja in resnične ljudske demokracije. V kratkem času trajanja tega skupščinskega zasedanja bno sprejeli zakon o volilnih spiskih, ki je uredil osnove našega vodnega .sistema. Vsa naša oblast je **ijena na sistemu narodnih orga-°°v. Z ozirom na to je lahko »podati, kako važno je dejstvo, da se 1 takonom o volilnih spiskih urede prav temelji tega volilnega sikoma.
2 zakonom o sodiščih smo posta-vil' nase sodstvo na demokratično “snovo, izročili smo sodstvo v ro->n pod kontrolo ljudstva, tako j bo naše sodstvo eden najtrdnejši1 temeljev demokratičnega reda V Jugoslaviji. Mislim, da smo z v<*mi temi zakoni opravili ogrom-delo, ki bo dajalo v celi etapi,
*bko rečem epohi, pečat novi Ju-ko«lavtji, njeni demokraciji, njeni Saditvi.
Naj je značilno za delo začasne b&rodne skupščine ln zakone, ki je izdala? Mislim, da je za delo baridne skupščine in njene zako-predvsem značilno njihovo demokratično blvstvo in oblika.
Bistvo naše demokracije, ki sc je ^tla izgrajevati med narodno osvobodilno vojno v borbi proti o-ktt
Pa tor ju ln njegovim pomagačem, ^»jalcem in vsem protiljudskim '»m, j« v tem, da ni samo foi-malno in ne nosi samo zunanjih ^kov, temveč da je stvarno, z ^oboko socialno vsebino. Naša no-^ demokracija ni bila doslej zapi-Sha v mnogih pisanih zakonih, to-kljub temu pe globoko ljudska I j kot v drugih deželah, ki »e Jmenujojo demokratične. Ko daje-tej ljudski demokraciji z naši-* sakoni močnejši iz-raz, ji daje-ri® močnejšo formalno stran. Glav-(.° v vsaki resnični demokraciji je, k Prinašajo demokratični sistem ave»tno osnovne ljudske množice, a Pride lahko volja teh osnovnih ^ hožlc vedno brez kakršnekoli 'Pvjltve do izraza. Da bi bilo mo-im*' to uiesnl^*ti, j« potrebno da j a demokracija tudi moč, da pribija ljudstva lahko do Izraza.
laina demokracija
^ Preteklosti nase države je vla-lažna demokracija. Lažna je ^moltraclja tudi v mnogih drugih !bhf'*h, tam, kjer sicer obstoja vo-' sl»t«m g kroglicami ah s bdlb,
kon lahko tudi izvajal. (Ploskanje).
Tako so naši narodi začeli. Oni so začeli s tem, da so razrušili stari korumpirani protidemokratični protiljudski državni aparat. Oni niso v začetku rušili tega aparata morda po nekem načrtu.
Takrat, ko po naših vaseh na osvobojenem ozemlju ljudske množice niso obnavljale starih občin, temveč ko so ustvarile kot organe svoje oblasti narodne osvobodilne odbore, takrat se morda naše ljudstvo ni vedno zavedalo zgodovinske veličine te izpremembe. Naše množice so težile za tem, da enostavno ustvarijo take organe oblasti, ki jim bodo zavarovali zmago nad sovražnikom Naše množice so vedele, da stari državni aparat ne more omogočiti te zmage, vedele so, da more biti stari aparat samo ovira tej zmagi, da more biti ovira zgraditvi ljudske demokracije. Zaradi tega ni nihče niti pomislil na to, da bi vzpostavil stare občine, okrajne glavarje, orožniške postaje itd. Zato so enotno v vsej deželi, Jugoslaviji, naše ljudske množice spontano prešle k narodno osvobodilnim odborom kot novi obliki svoje ljudske oblasti. Od takrat se je postopoma ustvarjal novi državni aparat. On ni nov samo po ljudeh, samo po tem, ker so v tem državnem aparatu ljudje zrasli neposredno iz ljudstva, zrasli neposredno iz boja, ker so do včeraj nikjer znani delavci, kmetje in intelektualci, prišli na vodilna mesta.
Ljudstvo je gradilo demokratične oblike po svoji vesti
Ta aparat je nov i po obliki i po sestavi. Zakonodajna oblast se pri nas ni nepremostljivo ločila od izvršne oblasti. Tisti, ki voli, istočasno tudi nadzoruje, in celo izvaja te zakone, ki so jih izglasovali njegovi izvoljeni zastopniki v narodnih predstavniških telesih. To je zgodovinska, velika sprememba v graditvi naše demokracije. Zdi se mi, da te izpremembe naši tovariši iz skupščinske manjšine ne pojmujejo, ali je nočejo pojmovati, in zato z nezaupanjem pristopajo k tem narodnim oblastem, zato niso sposobni, oceniti uspehov, katere je naša narodna oblast pokazala v teh letih. Nikakor nočem trditi, da je demokrat ena oblika brezpomemben element pri izgraditvi demo-
kracij«. Eno brez drugega, to je
vo I vsebina brez oblike in obratno, ne čim |______
nlm, če obstaja poleg tega ar-
iitri8 orožnikov, policajev, protl-
M ®Nlh upravnih uradnikov, ki so
v tph kroglic in od ljudstva, k!
it s I'°l;0lnoma neodvisni. Lažna
ig thokracija, v kateri odloča ko-
vplivi raznih finančnih in
’ k protiljudskih klik v vrhovih
(u*nk, v političnih vrhovih, tam,
Id1 odloča denar o tem, kako bo-
I- volili posamezni poslanci, kako
<1 0 Posamezni predsedniki, tajniki
»Voj? *,ranke sestavljali programe it<i parlamentarnim krogom,
■j!
j« ? n* n|kalfšna demokracija, če tokl'""t ali delavec vsake 4 leta lld0 'ari' da vrže v zabojček krog-
vPr«A?°t*m S* pa n,hžc ve<! ne *a<ic>v	h<**e’ ka;* žcli’ ^
'Uto °’^n » tem, kako »e Izvršuje <M -a kar je mislil, ko j* volil? tokr	Mislim, da prava de-
*cl)a ne pričenja s pisanimi ’ temveč z njimi prejenja. . <i"tnokracija pričenja z ne-'krim, s tem, da ustvarja vali*11”' k.1 bo zagotovila, da sc demokratični, napisan za
more biti,
Toda naše ljudske množ!ce niso vprašale za nobene stare zakone ko so začele graditi nove demokratk ne oblike. One so gradile nove demokratične oblike iz svoje zavesti, iz svojih čustev, iz svojih želja, iz svojega prepričanja, da je mogoče in da je troha ustvariti drugačno življenje v Jugoslaviji za delovne množice, človeka vredno življenje. Tako je začela naša demokracija rasti. Ona je od vsega začetka za gotovlla da ne more nihče spraviti v nevarnost demokratične volje ljudstva, Ta volja razpolaga danes s takimi stvarnimi silami, da j« nihče ne more omejiti ln tudi ne ovirati. Zato je pri na* nastala iz narodno osvobodilne vojske nova Jugoslovanska armada. Zato ^ je od »podaj zraste! kader naših častnikov, podčastnikov in naših voditeljev. Zato so nase ljudske množice zgradile nov upravni aparat. Zato so v narodno oavobodilnl vojni rasli novi sodniki, narodni sodniki, ki
so v vsakem pogledu boljše razumeli pravice ljudstva, kakor velika večina starih sodnikov z vsakovrstni fakultetno izobrazbo. Zato je naše ljudstvo zgradilo nov sistem v medsebojni povezanosti organov narodne oblasti.
Danes moremo reči: V glavnem je tak sistem izgraditve nase narodne oblasti dovršen Danes imamo povsod v Jugoslaviji ves sistem narodnih organov oblasti od »podaj do vrha.
V veliki večini naših pokrajin in oblasti so bili narodni osvobodilni odbor izvoljeni s tajnim glasovanjem. V nekaterih pokrajinah in oblasteh narodno osvobodilni odbori če niso bili izvoljeni s tajnim glasovanjem, toda so izšli iz boja ljudstva, iz onega neposrednega demokratičnega poleta ljudstva v samem začetku. Zato tudi tem narodno osvobodilnim odborom ne more danes nihče odrekati, da nimajo pravice svojega obstoja in da nimajo pravice govoriti v imenu ljudstva.
Zato moremo danes reči, da smo do tega zasedanja dovršili to prvo stopnjo graditve narodne oblasti, da danes obstoji moč demokracije, Ki more zagotoviti, da bo vsak napisani zakon v resnici izvršen.
Sedaj se pričenja naša druga naloga, takorekoč druga stopnja v zgraditvi nase narodne oblasti, da dvignemo na višjo stopnjo, da popravljamo In usposobimo ta sistem za dimboljae delo, da z zakonodajo katero bomo ustvarili v tej naši o-srednji Začasni narodni skupščini in v federalnih narodnih skupščinah, razvijemo tudi formalno stran demokracije, da zagotovimo močnejše nadzorstvo ljudstva od spodaj nad organi oblasti in da zagotovimo močnejšo kontrolo dela nižjih organov oblasti s strani višjih organov oblasti, da s pomočjo takega sistema postopne in čim hitrejše ureditve našega demokratičnega reda pospešeno popravljamo rapake in pomanjkljivosti, ki se pojavljajo v naši ns -odni oblasti da iz naše narodne oblasti izločimo tiste posameznike, ki so se vrinili
v organe narodne oblasti, izkoriščajoč nemirne čase, da bi tam ovirali, da bi škodovali našim ljudskim oblastem. Vse to je sedaj naloga •naših zakonodajnih organov, naloga naših nižjih vodečih organov narodne oblasti, to je danes naloga vsakega iskrenega in poštenega sina našega naroda.
Mislim, da je prav sedaj zaradi tega stališča to naše sedanje zakonodajno delo ogromnega pomena in nam bo dalo nov polet v demokratični zgraditvi naše narodne oblasti, kakršnega do sedaj še ni bilo. Manjšina v tej naši skupščini more dvomiti v to, toda prepričan sem, da nase ljudske množice, s temi demokratičnimi zakoni v rokah, dobro pojmujejo demokratično bistvo našega dela. Imam vtis, da skupščinska manjšina ni razumela bistvene načelne razlike med današnjimi organi narodne oblasti in organi oblasti v preteklosti. Mislim, da je skupščinska manjšina enostavno zmešala bistvo z obliko in resnico z navideznostjo. Skupščinska manjšina vidi tlačenja demokracije, kjer je prava demokracija, kjer je jamstvo, da se bo mogla demokracija razvijati in vidi, nasprotno, demokracijo tam, kjer se v resnici začenja njeno tlačenje in ogrožavanje demokracije. (Odobravanje), Skupščinska manjšina ima nezaupanje nasproti našim narodnim oblastem, ona vnaprej izraža nezaupanje glede izvrševanja zakonov. Medtem pa skupščinska manjšina niti glede enega zakona ni dala niti enega načelnega protidokaze. Iz tistega načelnega nezaupanja pa je mogoče dobiti vtis, da si manjšina želi stani aparat. Nočem, razume se, reči, da ona zavestno želi Petra Zivkoviča in šestojanuar-ski aparat, toda želi stari sistem aparata, iz katerega bi se čez leto, dve ali tri, morda pa tudi po nekaj mesecih neizogibno izrodil nov Pera Zivkovič v še mnogo slabsi obliki, kakor je bil stari. (Ploskanje).
Potemtakem je stvar v tem da se skupščinska opozicija protivi naporom za izgraditev ljudske oblasti prav v trenutku, ko te narodne oblasti izvršujejo največje napore in največji korak naprej pri nadaljnji izgraditvi demokracije v tej deželi. To pomeni v praksi objektivno, da skupščinska opozicija v svojem nerazumevanju sedanjega položaja in trenutka ovira zgraditev te demokracije, če to namerava ali ne namerava. (Ploskanje).
Druga značilnost tega dela naše skupščine je hitrost, s katero je naša skupščina izvršila to ogromno delo. Nobena skupščina v Jugoslaviji ni nikdar niti približno s tako hitrostjo delala, kakor Je to delala ta naša skupščina. Mislim, da bi za celo vrsto teh izredno važnih zakonov, katere smo sedaj sprejeli, bili potrebni v stari Jugoslaviji, tisti predšestojanuarski in tisti pred «Obznano» meseci in leta skupščinskega dela, da ne govorim, razumljivo, o vsebini teh zakonov. To pomeni, da je enotnost naših narodov danes tako močna, da je mogoča taka hitrost To pomeni nadalje, da so vsa ta vprašanja, katera smo sedaj postavljali v skupščini, tako blizu zavesti naših ljudskih množic, da ne zahtevajo dolgih diskusij. Težnje naših ljudskih množic so danes tako enotne, da se ljudje že po petih ali desetih besedah, razume se ljudje, ki so resnicoljubni in zares želijo dobro svojemu narodu, da se ti ljudje po neka j besedah znajdejo na istih položajih. Mislim, da je taka hitrost dela svojstvena samo velikim dobam v zgodovini narodov.
da misli na zavarovanje pravega demokratičnega reda, če je v resnici demokrat. (Burno odobravanje).
Nek govornik iz opozicije je včeraj ali predvčerajšnjem govoril o neki «vaši stranki*, ki po njegovem mnenju obstoja tukaj v skupščini.. V tej njegovi formulaciji se vidi vsa globoka razlika med nami in manjšino glede razumevanja nalog, ki so danes pred nami. V resnici je sestavljena omenjena «naša stranka* iz številnih strank. Ne samo to, temveč je sestavljena tako imenovana «naša stranka* iz določenih nasprotujočih si mnenj o nekih vprašanjih, ki danes niso važna. Toda v teh klopeh je «ta stranka* v resnici ustvarila popolno e-notnost. Zakaj? Zato ker je ogromna večina teh poslancev v resnici mislila samo na koristi ljudstva in demokracije in se je zaradi tega danes postavila na eno enotno stališče glede nalog, ki so pred nami. (Ploskanje).
Polet <Semokracife
V dobi takih težav, s kakršnimi imamo danes opraviti, ko ljudstvo nima vsakdanjega kruha, ko so pred nami vsemi naloge za zagotovitev vsakdanjega kruha našim
ljudskim množicam, za zagotovitev premoga in drv za zimo, v tej dobi ni težko določiti, kateri so ti glavni cilji, ki morejo združiti demokratične sile, če so one zares take. Ce kdo v taki dobi izhaja z drugega stališča in ne s tega, potem to pomeni, da je to stališče subjektivno, tudi vezano z nekimi interesi, ki niso interesi ljudskih množic, pa je potem naravno, da taki ljudje gledajo na tiste, ki mislijo drugače, tako, kakor sem prej govoril, z nezaupanjem. Zanje so oni drugi na vsak način «vaša stranka*, da jim je to težnja po «enostrankar-skem sistemu*. Ako pa gre medtem za enotno gledanje na pereča vprašanja sedanjosti, to ni «eno-strankarski sistem*.
Tudi opozicija je skupaj z nami glasovala za nekatere zakone, glede drugih zakonov pa, kakor sem prej rekel, opozicija ni mogla najti nekih bistvenih protidokazov. To pomeni, da je polet demokracije v naši deželi tako močan, da je nadzorstvo naših ljudskih množic nad političnimi vrhovi tako močno, da včasih to nadzorstvo in ta pritisk ljudskih množic od spodaj potegneta tudi opozicijo v ta demokratični tok. (Ploskanje).
Sodeč po stališču, katero je naša skupščinska opozicija zavzela glede vprašanj političnih zakonov, mislim, da bi bilo popolnoma naravno, da bi glasovala tudi proti zakonu o agrarni reformi. To, da ni glasovala proti zakonu o agrarni reformi, je dokaz, da oni vedo, kakšna je demokratična volja naših ljudskih množic in da glede tega občutljivega vprašanja poslušajo to voljo, medtem ko mislijo, da jim glede drugih vprašanj te volje ni treiba poslušati (Ploskanje).
Zavarovanje demokratičnega reda
Zgodovinski prelom naših narodov
Naši narodi v resnici preživljajo danes zgodovinski prelom in zato iz globine naših ljudskih množic vre neizčrpna ustvarjalna sila, ki prihaja do izraza na vseh področjih našega narodnega življenja. Izraz te ustvarjalne sile, ki izvira Iz globine ljudstva, so tudi ti naši zakoni in vsa naša zakonodaja. Ta zakonodaja ni program za naše narode, ona v resnici daje samo obliko živi in zavestni volji naših ljudskih množic, daje samo obliko u-stvarjalnemu delu naših narodov. Ce ustvarjamo zakone, ki formulirajo, ki dajejo danes obliko temu, kar ljudstvo v praksi dela in za čemer gre, mislim, da pride v polni meri do izraza suverenost ljudstva. Zato moramo danes s ponosom reči, da je naša zakonodaja v popolni skladnosti s tem, kar naše ljudske množice ustvarjajo, za čemer te naše ljudske množice stremijo.
Tretja značilnost delovanja skupščine je oblika pri tem delu, ali še boljše rečeno, stil delovanja narodne skupščine. Prej so smatrali skupščine v Jugoslaviji več ali manj kot oder, na katerem ao »e znašla druga proti drugemu odposlanstva raznih strank. Zato so te
skupščine postajale odri za strankarsko prelisičenje. Zato so v teh skupščinah v veliki večini, ne trdim; da vsi, toda na vsak način tisti, ki so v preteklosti dajali ton narodnim skupščinam, govoril in reševali ta vprašanja skoz naočnike svojih strank. Zato je bila diskusija največkrat nenačelna, daleč od pravih koristi širokih ljudskih množic. Naša skupščina in diskusija v njej se močno razlikuje od njih. Ona je bila v glavnem načelna. Ona se je v glavnem držala v resnici tistih vprašanj, ki predstavljajo glavno skrb naših ljudskih množic. Diskusija je govorila o koristih naših ljudskih množic. Govorila je o bistvu zgraditve naše države, organov ljudske oblasti in gospodarskega ter drugega življenja naših narodov.
Z majhnimi izjemami so poslanci v tej skupščini takorekoč pozabljali, da so pripadniki «ne ali druge stranke. Vedeli so, da skupščina ni oder za strankarske prepire, temveč da je to dom, kjer je dolžnost vsakega poslanca, ne glede na njegovo strankarsko in politično pripadnost,'da misli samo na svoj narod in njegove prave koristi in
Mislim, da se bodo po tem zase-danju Začasne narodne skupščine naše ljudske množice še bolj okleni, le svoje narodne oblasti, da »e bodo po tem zasedanju še bolj zbrale okrog nje. Mislim, da bo naša Narodna skupščina na svojih prihodnjih zasedanjih še bolj enotna, kakor je danes in de bo opozicija, o kateri ne dvomim, da na številna vprašanja gleda prav tako kakor gledamo mi, da bo ta opozicija na prihodnjih zasedanjih nam bližja, kakor je dane«. Toda z druge strani je sedaj na naših ljudskih množicah, da presodijo, ali je bilo sedanje delovanje opozicije za nje koristno ali škodljivo, pravilno ali napačno. Naša skupščinska večina je s svojim praktičnim delom do sedaj pokazala, kaj hoče. Ona je s tem zakonom znova jasno in popolnoma določno povedala, kaj zahteva v imenu svojega naroda. Skupščinska manjšina je s svojim negativnim stališčem obsodila to tvorno delo večine, ki predstavlja samo nadaljnje razvijanje demokratičnih pridobitev, in mislim, da je na ta način tudi ona popolnoma jasno povedala širokim ljudekim množicam, kaj hoče.
Mirne vesti moremo iti pred ljudstvo in pokazati na razliko, ki je med skupščinsko 'večino ln skupščinsko manjšino. Mislim, da more biti to zasedanje Narodne skupščine zadovoljno z uspehi svojega dela, zadovoljno i po obliki i po vsebini svojega dela.
Prepričan sem, da so z vsem, kar je izvršilo tretje zasedanje skupščine, ustvarjeni dolgotrajni temelji za zgraditev naše države in zgraditev naše demokracije in da se na podlagi tega našim narodom še bolj jasno kažejo sveti« perspektive lepšega življenja. Razumljivo je, da naše deio še zdaleka ni dokončano. Daleč sem od tega, da bi trdil, da so ti naši zakoni, katere smo sprejeli, že idealni in da ne potrebujejo nobenih popravk. Samo po sebi umevno se bomo v prihodnjosti še vračali k tem zakonom. Vzporedno z notranjim razvejem naše dežele, vzporedno s tem koliko se bo denno. kracija vedno bolj krepila, ostanki fašizma in izdaje po postajali vedno slabši in slabši, vzporedno s tem se bo poglabljala in razširjala naša demokracija.
Morda se bomo takrat vračali k tem zakonom, katere smo danes sprejeli, in morda bodo številne paragrafe drugače formulirali. Mislim, da je naloga resničnega demokratičnega parlamenta v tem času bila prav v tem, da zavaruje demokratični red v naši deželi, da zavaruje njegov neoviran razvoj pred vsakim poskusom fašističnih in pro-fašlstičnih reakcionarnih sil, ki ga poskušajo rušiti in izpodkopavati ter ponovno vreči deželo v prepad notranjih sporov in novih katastrof. Ce je naloga parlamenta taka, potem moremo reči, da jo je to zasedanje v polni meri izpolnilo (Burno in dolgotrajno ploskanje).
Ameriška-jugoslovansko prijateljstvo
Beograd, 28. Tanjug. — New-yorški radio poroča, da se je v nizu manifestacij, ki so izražale simpatije za Jugoslavijo, včeraj vršila še ena takšna prireditev, ob priliki katere se je manifestiralo ameri-ško-jugoslovansko prijateljstvo.
V New Torku se je vršil banket na čast udeležencem IS. ameriške letalske skupine, na katerem je bilo navzočih veliko število oseb. Jugoslovanski veleposlanik, g. Stano-je Simič je imel govor, v katerem je izjavil priznanje ameriškemu letalstvu za pomoč, ki jo je izkazalo Jugoslaviji v času vojne. Na banketu je navzoče pozdravil predsednik newyorške občine La Guardia.
Protest italijanskih protiffaslstk
Rim, 28. Tanjug. - Dopisnik Tanjuga iz Rama poroča, da sta ženski protifašistični društvi, UDI in GIF, izdali resolucijo, s katero protestirata proti množičnemu odpuščanju žena iz državnih in zasebnih podjetij, ter zahtevata, naj se ne dela razlike med moškimi in ženskimi delavci.
Ustaške razbojnike blagoslavljajo
Rim, 28. Tanjug. — Dopisnik Tanjuga poroča; List «Unita» pri' naša dopis Riccarda Longone o u-staših v mesti* Formo, v pokrajini Marche.
Ustaši žive sicer v koncentracijskem taborišču pri Fermu, imajo pa popolno svobodo in najlepše življenje, ki si ga je možno predstavljati samo na letovišču. Poveljnik taborišča je nek angleški častnik, ki je v vsakem pogledu na uslugo «ujetim» gostom in njihovim družinam. Tudi tamkajšnji škof skrbi za ustaše ter jih je že večkrat o-biskal, pohvalil in blagoslovil.
Ustaši prihajajo in odhajajo iz taborišča podnevi in ponoči, kadarkoli si zažele. Pretežno večino časa preživljajo v italijanskih plememi-taških hišah v družbi poljskih in italijanskih plemičev. General Fioc-ca je stvoril vojno organizacijo, grof Lorenzo Manzini iz Milana pa plačuje in ščiti ustaške razbojnike. Zarotniški sestanki se vrše v vili grofa Carla Vinci, medtem, ko se grofica Rossatti v Italiji sprehaja po mestu tn okolici s svojimi ustaš-kimi in poljskimi prijatelji.
Repatriacija Jugoslovanov iz severne Italije
Rim, 28. Tanjug. — Dopisnik Tanjuga iz Rima poroča, da je u rad za repatriacijo Jugoslovanov v Milanu organiziral repatriacijo Jugoslovanov iz severne Italije. Dne 14. avgusta dopoldne je odpotoval Iz zbiralne postaje v Milanu prvi transport, sestoječ iz 130 Jugoslovanov iz vseh krajev. Repatriirani so tudi rojaki iz Slovenskega Primorja. Transport je krenil proti Trstu, odkoder ga bodo odpravile naše oblasti dalje v domovino.
V severni Italiji se nahaja še o-krog 10.000 Jugoslovanov, ki čaka jo na čimprejšnjo vrnitev v domovino. Repatriacija, ki se je pričela po dolgih pripravah naših predstavnikov, bo potekala dalj« brez vseh ovir.
VA\VAWAWWčWVW.VWWVWW 'AW/AWIWA
Zavezniške čete so se izkrcale na Japonskem
London, 28. VZN. — Zavezniške čete so se izkrcale na Japonskem in zavezniške vojne ladje so zaplule v tokijski zaliv.
Okrog 150 pionirskih in tehničnih ameriških vojakov je tvorilo prvo izkrcevalno skupino. Včeraj zjutraj so pristali na letališču As-kobi, kakih 30 km od Tokia. Oni so predstraža, sestavljena iz 48 letal, ki so pripeljala čete v Askobi, da bi izboljšale letališče, organizirale zveze in izvedle druge priprave, potrebne za prihod generala Mac Arthurja, ki bo prišel v četrtek s prvimi kontingenti glavnine čet, pripeljanih z letali in z ladjami. Tri štirimotorna letala so o-premljena s posebnimi radijskimi Posadkami.
Križarka «San Diego* je vodila skupino desetih ameriških vojnih ladij naravnost v Tokio Ameriška zasedbena pehota se je pripeljala s Prevozno ladjo in je zasedla tri majhne otoke pred pomorskim oporiščem Okasaka. Neko poročilo Pravi, da se je ameriško ladjevje zasidralo kakih 300 metrov od te pomorske luke.
V Rangoonu so načelniki angleškega in japonskega glavnega stana podpisali sporazum o predaji Burme.
»Associated Press* poroča, da je japonski poveljnik Pennanga, ki obvlada vhod v Singapor, prejel povelje, da odpotuje z angleškim pomorskim oficirjem za pripravo predaje.
Sovjetsko vojno poroCllo
Moekv«, 28. Tass. — Operativno poročilo sovinformbiroja za 28. avgust:
Dne 28. avgusta so čete druge
Daljnovzhodne fronte dovršile čiščenje vsega južnega dela otoka Sa-halina.
Južno od Kamčatke so čete te fronte po skupnih operacijah z la-njami pacifiške mornarice zasedle v južni skupini Kurilskega otočja otoke Shinshiri (Sinritu), Urup, Turup (Etorofu).
Dne 27. avgusta se je preko 36.000 japonskih vojakov in oficirjev predalo našim četam.
Na ostalih odsekih fronte ni bilo bistvenih sprememb.
.Nadaljuje se sprejemanje predaje japonskih čet in formacij.
Prihod kitajske komunistične delegacije v Cungking
Cungking, 28. VZN. — Mao-Tse-Tuog, vodja kitajskih komunistov, in generalmajor Patrick J. Hurley, ameriški poslanik na Kitajskem, sta danes prišla v Cungking z glavnega stana kitajskih komunistov v Yenanu. Spremljala sta Ju dva visoka komunistična častnika iz Ye-nana. Radijska postaja v Yenanu poroča, da je komunistični voditelj Mao-Tsc-Tung pripravljen skleniti sporazum s Cankajšekom ter da želi, da se sestavi demokratična koalicijska vlada na Kitajskem.
priliki izrazili priznanje za njihovo borbo, posebno pa ob priliki osvobojenja Zagreba, kjer so jih navdušeno pozdravljali.
Priznanje junaiki diviziji „ltalia(i
Rim, 28. Tanjug. — Vestnik narodne združitve italijanskih partizanov «Voce partigiana* prinaša kratko zgodovino divizije »Italla*, ki se je hrabro borila v Jugoslaviji v vrstah Jugoslovanske armade. Ust poudarja, da so Italijanske borce povsod v Jugoslaviji prisrčno sprejemali in da so jim ob vsaki
Irving Sanders obiskal Korčulo
Korčula, 28. Tanjug. — V avrho »poznanja poljedelskih razmer je Irving Sanders, referent za poljedelstvo v veleposlaništvu Združenih ameriških držav v Beogradu, obiskal Korčulo. V razgovoru z našim dopisnikom je Irving Sanders izjavil: «Vaše poljedelstvo je uničeno, toda čutim vaše ustvarjalno silo in vašo prisotnost, to so tiste lastnosti, ki »te jih pokazali v tej veliki vojni za svobodo in demokracijo. Ko se bom vmdl v domovino, bom pripovedoval o vas in vaši gigantski borbi v vojni in miru.* Iz Korčule je Sanders odpotoval na polotok Pelješec.
Harriman pri Stalinu
Moskva, 28. Tass. — Predsednik sveta ljudskih komisarjev ZSSR, generaiisim Stalin je sprejel veleposlanika Združenih držav Amerike Harrimana.
Ljudski komisar za zunanje zadeve ZSSR Molotov je bil prisoten.
Sovjetsko In rumunsko veleposlaništvo
Moskva, 28. Tass. — Ob priliki obnovitve sovjetsko-rumunekih di-plomatlčnih »tikov je bil med vladami Sovjetske zveze in Rumunije sklenjen dogovor, po katerem se spremenita sovjetsko jn rumunsko poslaništvo v veleposlaništvi in poslanika te hdveh držav bosta dobila naslov veleposlanika.
Nezadovoljstvo angleškega tiska zaradi ukinitve zakona o posojilu in zakupu
London, 28. Tanjug. — Kakor poroča Reuter, se bo jutrišnje časopisje, v glavnem pečalo o ukinitvi zakona o posojilu in zakupu.
List «Daily Herald*, glasilo laburistične stranke, objavlja na naslovni strani članek z naslovom; «Ce pogajanja ne bodo imela uspeha, bo Anglija vrnila udarec*. Članek pravi, da bodo storjen: «učin. koviti protiukrepi*, med katerimi bo predvsem močen izvoz in nakup [■zven-dolarskega področja’. «To», piše politični dopisnik lista, «ba mou gl o imeti resen vpliv na zaposlenost v ZDA*. Časopis poudarja, da brez ozira na izid predstoječih pogajanj med Am( riko ta Veliko Bri. tanijo «predstavlja še vedno bistveni problem izravnavanje ogromnega povečanja proizvodnje na otokih. Vprašanje je, kako bomo mogli plečati ves naš uvoz hram« in sirovin* piše list.
Konzervativni list «Daiily Mail», katerega politični dopisnik pravi, da je ta akcija predsednika Trumana izzvala veliko zaprepaščenje v Downmg Streetu, piše v uvodnem članku sledeče: cTako postopanj« Amerike izgleda na prvi pogled prav kočljivo. Mi verjamemo, da je to vprašanje strokovnjakov. Ameriško ljudstvo je bilo vedno velikodušno ta človečansko, lin predno ga podvržemo prenagli kritiki, moramo vendar počakati in videti, kakšna prodlogi se bodo pojavili na diskusijah v Washingtonu»,
Liberalni UM «News Chronicle* poudarja patreibo, -nagle vzpostavitve gospodarskih in finančnih odnosov med Velike Britanije in Združenimi državami Amerike*. Dostavlja pa sledeče: cTudi, če bo premagana prehodna kriza, se bomo morali vendar zavedati dejstva, da nam je ukinitev zakona o posojilu in zakupu .pokazala resničnost ekonomskega im finančnega položaja Velike Britamdje»4
Parrijeva Italija vzordeinokraclje
Svoj Sas je italijanska vlada izdala dekret (nazvan de kret GulloJ za razdelitev jesenskih pridelkov. Gre tu za Številno kategorijo kmečkih delavcev, zlasti južne Italije in Sicilije, kjer vladajo fevdalne in polfevdalne razmere.
Ta dekret, ki predstavlja kompromisno rešitev med zahtevami kolonov in veleposestniškimi gospodarji, je naletel na odpor veleposestnikov, ki nočejo ničesar popustiti od svojih privilegijev.
Kaj je vlada ukrenila, da bi se dekret izvajali Do danes še ničesar; nekaj pač, toda o tem pozneje.
Ker vlada nima niti toliko moči, da bi dosegla spoštovanje in izvajanje svojih last nih zakonov, je sicilijanska delavska zbornica na lastno pobudo stavila zvezi velepo sestnikov sledeče predloge za pogajanja:
1. Popolno izvedbo dekreta za razdelitev jesenskih pridelkov in točno pojasnitev vsebine dekreta; 2. zgraditev primernih kolonskih hiš in S. dodelitev kolonu 60% pridelka.
Veleposestniška organizacija je odbila predloge zastopnikov kmečkih delavcev, češ, da zahteva izvedba dekreta predhodno preučitev pokrajinskih razmer. Sicilijanski kmečki delavci ’(kolo-ni), ki nimajo časa za preu-čevemje, (preučevati pomeni v tem slučaju ogoljufati kolone za njihove pravice), so proglasili splošno stavko.
Cim je bila stavka proglašena, se je Parrijeva vlada predramila. Red mora biti. Ne spodobi se, da bi navadni kmečki delavci motili prebavo gospoda prefekta izven uradnih ur in v tolikem številu! Zato je <upravnit, organ ukazal zastražiti dohode v mesto. Ker kmetje niso hoteli odnehati, je moral gospod prefekt le sprejeti delegacijo, ki mu je iznesla zahteve kmečkih delavcev. Gospod prefekt je poslušal in si zapisal zahteve. Delegacija je odšla.
Veleposestniki so se oddahnili, gospod prefekt je napisal poročilo, šef policije je dobil pohvalo, kmetje so se vrnili v gospodarjeve bajte, 60% pridelka njihovega dela je obviselo v zraku: pa ti prihajajo nepoklicani tn it trdijo, da n Parrijevi Italiji ni demokracijah
V novi Jugoslaviji mora bili zemlja v rokah kmetov, ki jo obdelujejo
V zvezi z razpravo o osnutku zakona o agrarni reformi, o katerem smo poročali včeraj, objavljamo danes le govor ministra za poljedelstvo dr. Vase Cubrilovida;
l Tovai Uti narodni poelanci! Iz diskusij« teh dveh divi j« razvidno, da je Začasna narodna skupščina soglasna v tem, da je potrebno z radikalno agrarno reformo popraviti stoletne krivioe v vprašanju naše zemljiške posesti. Ne bom se spuščal v podrobno razpravljanje tega, problema, toda kot minister za poljedelstvo sem dolžan podčrtati dva do tri osnovna dejstva v tem vprašanju. Vsi veste, da je agrarno vprašanje stoletja gibalo nase kmečke množice. To vprašanje je tvorilo bistvo vseh velikih gibanj v naši deželi vse do današnjih dni. Stara Jugoslavija je od 1918. pa do 1011. leta poekulala rešiti ta problem. Ne bom zasei v razlaganje vzrokov, zakaj ga ni končno rešila. Ugitovil bom samo dejstvo, da čeprav je z agrarno reformo v stari Jugoslaviji dobilo 800 tisoč kmečkih družin zemljo, vendar agrarni problem v Jugoslaviji ni bil rešen. Ce dobro pogledamo statistiko, vidimo, da agrarna reforma pri nas ni bila rešena, ko je stara država 1941. leta propadla. Zato. ni a«dno, da je bila ena izmed prvih točk programa narodno osvobodilnega gibanja ta, da je treba z novo agrarno reformo dokončno izvesti načelo, da pripada zemlja tistemu, ki jo obdeluje. Tovariši, mi »mo to nadelo sprgje-li v tem zakonskem predlogu. Trudili »mo se, da ga izvedemo popolnoma objektivno. Stojimo na stališču, da mora v novi Jugoslaviji bit	lija v rokah kmetov,
ki na tej	ilji delajo. Zato smo
predložili, ua ee odvzame zemlja vsem tiatim, ki so prišli do nje s pomočjo starih fevdalnih odnosov, da »e odvzame zemlja vsem tistim, ki so si jo pridobili zato, da bi z njo špekulirali ter jo izkoriščali kot kapital in sredstvo za izkorieča--hje slabotnejših oseb, da se odvzame zemlja tistim ki si jo imeli, a je niso sami obdelovali, ker stojimo na stališču, da ni mogoče opravičiti izkoriščanja delovne sile v poljedelstvu. Dalje smo »e trudili, da najdemo za to rešitev, ne da bi žalili kompromisne rešitve, ki so se postavljale iz humanih in socialnih razlogov. Odvzeli »mo zemljo tistim, ki jo sami ne obdelujejo Toda, ako je ta zemlja iz zadroge, se vrne nazaj družini, ki se bavi s poljedelstvom. Odvzeli smo zemljo *erk-vass tn samostanom in smo jim pustili »amo del, kolikor smo smatra-li, da zadostuje za izvrševanje njihovih nalog, h fonda, ki smo ga na ta način dobili, smo »gradili načrt, da se ta zenflja razdeli kmetom, ki nimajo zemlje, ali imajo malo zemlje. Del zemlje fašistov v Vojvodini smo' določili za naše borce. Zastopali smo stališče, ki ga je podčrtal tov. Tomič: V Jugoslaviji se ne daje zemlja kot nagrada borcem, temveč kot sredstvo za preživljanje tistemu, ki s« hoče na njej nastaniti in jo obdelovati. Nihče n« bo dobil niti pednja zemlje, če »e ne bo obveizal, da bo to zemljo sam kopal, obdeloval in zaseje 1. Ti so osnovna načela pri reševanju agrarne reforme.
Ob priliki diskusije je bilo več ugovorov. Nočem »e »puščati v razpravo z Dudom Boškovičem. Njegov način razlaganja in njegova koncepcija problemov j« tako zastarela nasproti tistemu kar potrebujemo v tej državi, da o tem ni mogoče razpravljati Samo eno bi pripomnil. Zavračam obtožbo, češ, da organi kmetijske službe v Vojvodini niso to spomlad storili svoje dolžnosti. Treba je bilo videti kfaje, preko katerih je šla fronta, videti zapuščen« na stotisoče oralov zemlje, opustosene po nemških fašistih in videti tiste silne napore, katere je vložilo vse vojvodinsko ljudstvo skupaj z vsemi voditelji kmetijske službe, da bi se ta remija obdelala in videti dosežene uspehe, da bi se potem mogel oceniti veliki pomen naporov ki so bili pri tem izvršeni. Prav tako odklanjam ugovore glede upravljanja posestev Ni dvoma, da so bile zlorabe in tatvine. Na tisoče fašističnih his je bilo zapuščenih, naselbine, v katerih so živeli nemški fašisti, so ostale zapuščene. Aparat »e Je lele gradil in ni dvoma, da so bile tako pri nas, kakor povsod v veaki veliki prelomni dobi, ko se en narod izseljuje, druvi pa čele naseljuje, mogoče, da Je bilo sa-movladje in zloreha. Vendar pa se Je državni aparat trudil, da »e stvari popravijo. Kmetijski aparat, ki upravlja posestva, j« izvršil za sedaj popis, iz tega izbral stvari, da
bi mogle biti rezervni »klad. Eno od osnovnih .načel Ej-i.j.eisvapju a-grarnega vprašanja je, da vsaka aprarna reforma izziva motnje pri proizvajanju. Cim hitrejšo In čim odločnejše se zato Izvrši menjava lastništva, tem preje se bodo umirile razmere in bo zemlja pravilnejše obdelana. Trudili »e bomo, da bo to jesen in spomladi 1946. leta po možnosti izvršena agrarna reforma in razdelitev zemlje agrarnim interesentom in kolonistom na fašističnih posestvih. Aparat, katerega smo izdelali v vsej deželi, posebno v zapuščenih vojvodinskih krajih to pomlad, bo ostal »e naprej. Prevzeti mora nase obveznost obdelave zemlje. Ko bodo pripel jali, koloniste v fašistične vasi, bodo našli tam njive že posejane s pšenico, dobili bodo pomoč pri spravljanju koruze, dobili bodo vse potrebno orodje in stroje za obdelavo zemlje. Upamo, da ne samo ne bomo izzvali velike motnje v kmetijski proizvodnji, temveč da bomo to izrabili kot osnovo za povečanje kmetijske proizvodnje v dveh ali treh letih. Po letu 1918. so nam govorili, da bodo mala posestva na razdeljenih velikih posestvih uničila kmetijsko proizvodnjo v naših severnih pokrajinah Stara agrarna reforma Je dokazala, da to ni točno in bo to dokazala tudi nova a-grarna reforma Omenil bi še vpra-
šanje, katero Je sprožil tov. Nemec
glede najmanjše površin« posestva, katero pustimo onim, ki »e ne ba-vijo s kmetijstvom On predlaga 1
do 3 ha namesto 3 do 5 ha. O tem.
vprašanju smo mnogo razpravljali in prišli do zaključka, da v prime-, ru, če;, sprejmemotnačelo dod-elitve zemlje ljudem, katerim kmetijska ^je	cela	vrela	ktfo-
proizvodnja ni glavni poklic, zem- ferenc 'j^]wfel»lflK‘<jfelavcčv 'ln ma-’ ljiška posest ne bo izkoriščanje tuje dr lovne »lle, da ne smemo preprečiti mestnim ljudem, ki ljubijo kmetijstvo ali ljudem, katerim je to spomin na otroška leta, da na majhnem posestvu ustvarijo vzgledno gospodarstvo, da ne izgubijo zveze z zemljo, da ne izgubijo zvčze s svojim rojsnim krajem. Bili smo mnenja, da naj bo najmanjša površina takega majhnega posestva 3 do 5 ha. Ni dvoma da bodo primeri, kakršne tovariš Nemec najde v nekih slovenskih pokrajinah, v katerih bo tak način reševanja posegel v interese malih kmetov, da pa je to relativno tako malo nasproti temu osnovnemu namenu, da se ohrani zveza med vasjo in mestom z dodeljevanjem majhnih posestev, da smo smatrali, da mora ostati v načelu 3 do 5 ha. Iz naših izjav in komentarjev naše javnosti ob priliki objav« načrta zakona j« jasno razvidno, da so vsi jugoslovanski narodi, vse pokrajine, opozicija in Ljudska fronta v tej skupščini edini v tem, da taka agrarna reforma, kakor je predlagana, služi koristim države, socialno političnim težnjam m-: kmečkih množic in gospodarskim koristim vseh ljudskih slojev.
Močni Enotni sindikati so najuspešnejša zaščita interesov delovnih množic
IZ SOVJETSKE ZVEZE
Beli
premog
Moskva, Tass. — Po planjavah Sovjetske zveze teče na tlsooe velikih in malih vodnih tokov. Sovjetska dežela poseduje ogromne rezerve belega premoga. V ravnih področjih znaša, kakor računajo, energija malih vodnih tokov 15-20 milijonov kw. pred letom 1917. ti vini energije skoraj niso bil izrab-Ijeni. Sele pod sovjetsko vlado se je pričelo guaditi hidroelektrične centrale na številnih vodotokih. Volhov in Svir na severu, Dnjeper v Ukrajini, visoko Volgo v osrednji Rusiji in številne vodotoke v Uralu, v severnem Ka vkazu, Trans-kavkaziji, Osrednji Aziji in Sibiriji so med vojno zajezili.
Mogočne turbine so začele dajati narodnemu gospodarstvu milijone kw energije. Mnoge električne vodne centrale so v zapadnih provincah fašisti barbarsko razrušili. Te centrale so danes obnovljene in prvorojenec sovjetske elektrifikacije, Volhovska električna vodna postaja, že deluje s polnim predvojnim obratom.
Hkrati z graditvami velikih hi-droenergijskih del se je pričela razvijati obnova malih električnih postaj na malih vodotokih. Te postaje so zgradili kolhoznlki na lasten račun kn služijo potrebam njihove poljedelske proizvodnjo in vsakdanjega življenja.
Glavni načini produkcije, kakor na primer mlačev, peka kruha, molženja krav, striženje ovc itd., so že elektrificirani v mnogih kolho-aih. Elektrika razsvetljuje hiše kolhoznikov, kmečkih državljanov, trgovine, itd. Kolhozniške centrale
niso velike, imajo 15-20 kw, a popolnoma zadovoljujejo potrebe kolhoznikov. Nekateri kolhozi so zgrajeni v zvezi električnimi centralami na temelju sodelovanja.
Primeri takšnih kooperacij so na primer v okrožju Ribnov v pokrajini Rjazan. LetoSnjo jesen bo zgrajena velika medkolhozna električna centrala na Oki z zmogljivostjo 700 kw. Gradijo 43 kolhozov.j 250 km električnih kabljev bo dbva-jalo energijo vsem vasem okrožja. Gonila bo 57 mlinov, 42 kolhozov se je bo posluževalo pri mlačvi; 5 tisoč kolhozniških kmetij, 41 šol, 55 kulturnih domov, številne bolnice, itd., bodo prijemale električno razsvetljavo od te central«.
Tovarne in delavnice, ki stoje v bližini, uživajo sosedščipo "električnih kolhozniških vodnih postaj. V pokrajini Sverdlov, kjer je bilo sklenjeno, da se letos elektrificira 1000 kolhozov, je 144 podjetij zaradi svoje sosedščipe vasem v veliko pomoč. Inženerji so izdelali model vodne turbine, ki z največjo, u-člnkovttostjo Izrablja vodno silo in more biti zaradi preproste sestave Izdelana v kakršnikoli vaški delavnici. Leta 1945. so dobila gradbena de]a malih električnih centraljraz-mah, kakršnega še ni bilo. V Ka-zastanu gradijo j50 električnih vodnih postaj, v Uzbek'skanski republiki 300, itd.
Odlok sovjetske vlade predvideva letos v ZSSR 1600 novih električnih vodnih central. Velika večina bo pričela delovati pred koncem leta brez ozira na število ter-mocentral, ki izrabljajo krajevno gorivo.
lih posestnikov. Na teh konferencah 80 se jasno pokazale težnje kmečkega ljudstva, da bi se združilo m uvrstilo med prvoboritolje
za 'pralce, delovnega ljudstva, to je med delavski razred.	*	w
Dolga stoletja,-jposebno p* še v zadnjih 25 letih fašizma, so bil« razbite in pogažene vse težnje ljudstva po zbližan ju.
Danes pa, ko jejjolga ln krvava borba, v kateri so skupno umirali kmečki sinovi in sinovi iz vrst velikega delavskega razreda, za nami, je nastalo to edinstvo, to zbli-žanje, ki je osnovni pogoj za boljšo bodočnost vsega delovnega ljudstva.
Ce pogledamo v zgodovino gibanj delovnega ljudstva, vidimo, da je bil vank tak poskus zbližan ja že v kali zadušen, potolčen in onemogočen. Kapitalistični izžemaln. sistem se je prav dobro zavedal, da bi združitev kmečkega in delovnega človeka pomenilo nujno zahtevo za izboljšanje življenja delovnega ljudi, stva in bi tako kapitalistom zmanjšalo mastne dobičke.
Tak srednjeveški izkoriš “evalni sistem še obstaja na naši zemlji, in to kljub temu, da je za nami tudi borba za socialne pravice dolovne-ga ljudstva. Furlanski in briški kmetje so še na isti ali podobni stopnji, na kateri so živeli njih predniki v srednjem veku, v času vitezov in grofov. Se dane® je tam v veljavi sistem nečloveškega izkoriščanja delavskih množic.
Na prve zahteve Enotnih sindikatov za izboljšanje živi jenskih pogojev našega kmeta, je nek odgovorni zavezniški funkcionar odgovoril, da sedanji delavski pogoji obstajajo že dvesto let in da ljudstvo stvari tudi sedaj ne bo preobrnilo. To seveda ni točno! Oficir gotovo me pozna moči delovnega ljudstva! Zb leia 1920 so krmln»kl kmetje dosegli zboljšanje življenskih pogojev, in sicer, ko so sklenili kolektivno pogodbo med zastopniki kolonata. Fašizem je zopet pognal kmečko ljudstvo na isto stopnjo, na kateri je bilo za časa tlačanstva.
Danes je potrebno, da tl kmečki delavci ne dobe »amo istih pravic in pogojev, katere so imeli leta 1920, ampak da se njih pravice ih delovni pogoji izboljšajo, in sicer tako, kakor zahteva spomenica kr-minskih knvetov, predložena Pokrajinskemu odboru Enotnih sindikatov delavcev in nameščencev, in tako kot so Enotni sindikati te zahteve predložili zavezniški vojaški u-pravi.
Iz številnih konferenc, kt so bile v zadnjem času po celem Krasu, v
Odlikovane pilotke
Moskva, Tass. — Prezidij Vrhovnega Sovjeta ZSSR je podelil naslov «Junaka Sovjetske Zvcze» trem pilotkam, gardnemu poročniku Galini Dzunkovskaji,' Antonlnl Zbbkovl in Mariji Dollnt" Marija' Dolina je Ukrajinka. Leta 1938. je
dovršila letalsko šol«. V prvih m«? na, vzhodno prusijd ln Koentg*
sečih vojne se je podala na frorf to, kjer se je spezsnala z Antontjo Zubkovo in, Gali no Ddunkovskajo. V oktobru leta 1941. je Zubkova, ki
je študirala na moskovski univerzi na oddelku za mehaniko in matematiko, stopil* v letalsko šolo. Tu Je tudi študirala Gallna Džunkov-skaja, prejšnja slušateljica moskovskega letalskega instituta. Mlade pilotke so začel« svojo vojaško službo na fronti, 9 tem da so lz zraka napadale nemške utrdbe in vojaške objekte, branile Stalingrad, in se borile nad khbansko dolino in Orelom. Letalo Džunkov-skaje je dvakrat zajel požar v zraku, toda njej se je posrečilo, da ga Je pripeljala nazaj na letališč«. V
zračnih bojih je ona sestrelila dve nemški letali «Fockie-Wulf-190»t. čim bolj proti zapadu so napredovale sovjetske armade, tem večja je postajala spretnost teh pilotk. Sodelovale »o prf osvoboditvi "BeTo. rusige m njihove bombe so pmtfiltH hi
ižunktrvSkflja je Izvr--
šio vaiiu«iru jt
* beri O**! n* f>>
šila 62 božjih poletov in odvrgla na sovražnika 39 tod tiomb. Odlikovana Je Ml* z redi »Rdeče Zvezde*? «Rdcčega praporja* in z medaljo za »obrambo Stalingrada*. Gardni poročnik Antonija Zubkova je v 56 poletih vrgla na sovražnika 50 ton bomb ln je bila odlikovana z redom »Rdečega praporja* in «Rdeče zvezde*. Marija Dolina je napravila 83 poletov in njeno vojaško udejstvovanje je označeno z dvemR odllkovanjima:	»Rdečega
praporja* in z medaljo za »Obrambo Stalingrada*.
Sedaj se junakinje Sovjetske Zveze izpolnjujejo v svoji letalski spretnosti.
? /š 5	1	T	M O !
krajih samega Trsta, na Goriškem, ,
v tržiškem okraju in v zvhodnl Fur. laniji, je razvidno, da se naš kmet to£no zaveda, kdo ščiti njegove pr*, vice in interese in tudi kdo so tisti, ki skušajo jj 'Vsemi silami razbiti enotnost vsega delovnega razreda v-#vojo korist.	m
Naš kmet »e Je branil v dobi fa-uzma, stopiti v fašistične sindikate, ker je videl v teh le vodje izkoriščanje igro imperialistične politike fašističnega režima. Dejansko mu ni sindikalna organizacija prinašala nobenega izboljšanja živilenskih pogojev.
Naše temeljne naloge morajo biti zato sledeče:
Združitev vseh sil delovnega ljudstva v enotno, mogočno organizacijo Enotnih snidikatov. Napraviti ta korak združitve delovnih mno-
žic tovarn in mesta z mogočnim blokom kmečkega ljudstva. Vsak naš krnet mora razumeti nujnost Strnitve V vrste delovnega ljudstva m se zato uvrstiti v vrste Enotnih sindikatov, resničnega predstav nlka ogromne večine delovnega ljudstva naše pokrajine.
Voditi odločno borbo proti tistim, ki skušajo razbijati enotnost italijanskega tn ‘slovenskega delovnega ljudstva,. proti tisti nj, ki skušajo ravno s cepljenjem sindikatov pripeljati ljudsk,e množice na- iato stopnjo suženjstva ln krivic, kakor je bik), predno smo začeli našo o-svobodilno borbo.
To so pogoji, brez katerih si ne Moremo predstavljati uspešnega dela in tudi ne pravilne rešitve kmečkega vprašanja, ki zahteva nujne rešitve.
, '.W.V.W.V.V.V.VAVAV.
V9 za bližajoče se, novo .šolsko lev .trpali v moralnem' ali materialnem
to. V teku so namestitve učiteljstva. Manjka Se 18 učiteljev. Po vseh okrajih so pripravljalni tečaji za sprejem v prednje.,šol« in večer- ppisilna mobilizacija^ posilstvo,
Ljudstvo svoji vojski
Mladina iz Ročinja In Lozic je v enem tednu izdelala dve krasni zastavi: jugoslovansko in slovensko.
Dne 23. avgusta je mladina odpotovala v Novo vas na Krasu, kjer se nahaja 3. bataljon odreda Jugoslovanske armade. Ob 8. uri zvečer se je izvršila slovesna izročitev obeh zastav naši vojski. Tajnica ZMS je v pozdravnem govoru odločno poudarila nezlomljivo voljo vsega ljudstva v Kanalskem o-kvaju in Soški dolini, da se podre demarkacijska črta, ki jo je ustvarila tuja reakcija in da se vsi pridružijo srečni Titovi Jugoslaviji. Kljub tej demarkacijski črti je ljudstvo to stran in onostran trdno povezano in odločeno, da vztraja na poti, ki jo je začelo. Ljubezen in zvestobo do svoje vojske so ohranili in kot dokaz ji je mladina prinesla zastavi, v kateri je polož')a mnogo truda. Mladina in ljudstvo zahtevata ob svetovnem miru, da se narodu, ki je toliko žrtvoval za borbo proti fašizmu, popravijo krivice, ki so se mu zgodile.
Komisar bataljona, ki je prejel obe zastavi, je slovesno obljubil, dn bodo tudi oni štorih svojo dolžnost in ne bodo pustili, da bi to ljudstvo, ki je ustvarilo takšno vojsko in se tudi samo neustrašeno borilo, padlo zopet v kremplje tuje reakcije. Svoj govor je končal z besedami:
Obljubljamo vam, da vam bomo stali ob strani dobler se ne bedo uresničile želje nas vseh:- živeti v Titovi Jugoslaviji. S temi zastavami bomo prikorakali v
V.WW.W.W.VA\,AV.V.V»**‘‘‘- V.V.VW.V.V.,.WA
Mi ne bomo klonili
ln zaključili z besedami: Mi ije bomo klonili!
Dne 23. t. m. ob 10. uri je diflel okrajni zavezniški guverner v Svetem (Komenski okraj) zelo buren razgovor s predstavniki tamkajšnjega ljudstva.
Ko je prečital odlok o postavljanju predsednikov, o občinah, itd. je po vsej sobi kar zavrelo in vsi so hoteli govoriti. Obrazi »o kar zažareli od jeze. Dolgo se razburjenje ni moglo poleči, in šele, ko je guverner pozval zborovalce k disciplini in predlagal, da se pogovore bolj mirno, Je nastala tišina. Dejal je: »To ni nobena ukinitev oblasti in mi vas ne bomo prisilili k ničemer. Ako vi ne, marate občin«, pa 'naj ostane’ okraj. Nismo prišli, da >i vam postavili grecjeodbfka’ tem-ve’ da bi od v:is slišali, koga ždite, da m”ga jSVtcm ml Imenovali. In pa, d* namesto štirinajajjh, referentov postorimo od vas predlaganih 8 sve+ovateeiv.
Spet je vse zavrelo. Neka tovarišica je vstala, razložila guvernerju pomen in pridobitve naše borbe ter poudarila, da ne bomo upoštevali nobene druge kot samo od ljudstva na demokratičen način iz. voljene oblasti.
Skoraj tri ure pe trajala ogorčena debata. Naše ljudstvo ni hotelo priznati diktature. NI prišlo sem barantati za odbore, temveč povei-dati »amo svojo voljo. Končno se je guverner lzgorh, da on n! noben diktator, temveč vojak, in da dela tako po ukazu višjih, Tedaj mu je
nekdo hitro odgovoril: »Torej, kaj nas tu silite z neko stvarjo, ko vidite, da ne pridete nikamor! Povejte nadrejenim naše želje! Mi tega ne bomo nikoli »prejeli. Mi poznamo samo demokracijo!*.
V nadaljnji debati so mu prikazali še krivice, ki jih delajo zavezniki na okupiranem ozemlju, ko postavljajo stare fašiste na odgovorna mesta. Za to poslednje so mu postregli z dobro znanimi dokazi.
Dalje so mu pokazali pisma, obrazce ln razna pravila v Italijan, »kem jeziku, ki jih še vedno pošiljajo z raznih uradov, in našteli posamezne primera o zapostavljanju slovenskega jezika.
Ko je guverner uvidel, da ničesar ne opravi, se je začel pripravljati na odhod in obljubil, da bo o vsem poročal nadrejenemu forumu, dasi ne nu/e zagotoviti, da bo njihovim željam ustreženo.
Dejali so mu še, da so fašisti po prvi svetovni vojni natančno tako kot zdaj zavezniki, začeli uvajati svoj režim.
Ko je odhajal, so naši pribili; Mi ne bomo klonili!
Pozdravili so ga s pozdravom: Smrt fašizmu! in vzkliki maršalu Titu, Stalinu ter zapeli »Hej Slovani*.
Sklenili so poslati zavezniški vojaški upravi protest, kar se je tudi zgodilo. Podpisali so s* vat nevzoči
Trst in Gwico»-pa tudi v sleherno gorsko vasico, e 1-1 Nato je sledil miting z izbranimi deklamacijami -in igrami lz narodno osvobodilne borbe.
Prošnje za ponovni sprejem v služijo
Spodaj imenovane osebe so zaprosil« Komisijo za čiščenje, da bi bile ponovno sprejete na delo: Ar-ciuola Antonio, Oebron Alberto, Curri Nicola, Danisio Vincenzo, Del CiCelo Salvatore, Franchin Mario, Giordano Tommaso, Guerin Francesco, Gustelin Mario, Lega Maria, Le Balle Giuseppe, Perla Salvatore, Raciti Giuseppe, Rebula Giovanni, Sauli Mario, Sirace Ml-chela, Sperini Francesco, 'Valdre Giulio, Valdre Umberto, Velpe Mar-cantonlo, vsi pri pošti in telegrafu; Gietto Arturo, Creci 'Gastone, Caf-fieri Umberto, Busii Angolo, Fra-giacomo Giovanni, pVi TstHutd'Ass. Malattia Lavoratori; Carefoli prh E.I.A.R.; Linardi Tommaso pri E-sattoria Comunale; Benettl Virgilio pri Cooperative Operaie; Hlini Ugo pri Cassa di Rlsparmio, Trieste.
Prošnjo z imeni objavljamo na podlagi določil XIII. sekcije splošnega ukaza, št. 7, z dne 11. julija 1945., ki ga je izdala ZVU.
Kdor hoče protestirati proti prošnji za ponovni sprejem na delo, mora prijaviti svoje pripombe, verodostojno, na urad komisije, Trst, via Nlzza, št. 18 (justlčna palača), v sedmih dneh od dne objave tega akta.
Koncert v gledališču „Verdl“
Jutri, v četrtek ob 19.30 bo v gledališču «Verdi» koncert pod vodstvom Carla Zecchia in s sodelovanjem pianista Veita Vaita. Na sporedu so skladbe Schubert«: »Rosa-munda* (uvertura), dalje Mozart: koncert v C-duru, st. 21, za klavir in orkester; Schumann: IV. sirrfo-nija v D-molu, Opus 120, in uvertura iz Wcbrovega «Oberona».
Pevski zhor Prosvetnega društva v Rojanu
Po dolgih letih se zopet oglaša naša slovenska pesem. Tudi v Rojanu že deluje pevski zbor. Toda pevcev in pevk je v primeri s številom članstva društva vse premalo.
Pozivamo zato vse Rojančane, ljubitelje naše slovenske pesmi, da pristopijo k pevskemu zboru
Vpisovanje je vsak dan od 18. do 19. ure, ob nedeljah od 11. do 12. ure v društvenih prostorih (bivši Ricraatorio), ul. Solltro 10.
Za otroke padlih partizanov
Antlfašistke iz Rocola darujejo 1000 lir za otroke padlih partizanov namesto cvetja pevskemu zboru »Srečko Kosovel*.
Popravek
25. t, m. smo objavili v rubriki «Od Triglava do Jadrana* članek z naslovom Dolenje. V članku se nam jc vrinila neljuba pomot«. Poročali smo, da so zavezniške oblasti oh vzpostavitvi starega *i*tcma fašistične občine imenovale za predsednika fašist* ftftligojB, 'Pravilno Ime fašista je Spčkonja, tar naj či?atel.ri »popravijo.
Nikolaj Ostrovski
14
Kako se je kalilo jeklo
(Roman)
Lokomotiv* J« srdito puhala in Spuščala žareče stebr« isker, globoko dihal* tn, prebijajoč mrak, drvela po tračnicah v globoko noč!
Art«m, ki je napolnil peč 1 ogljem, zaloputnil z nogo železna vratca, pogoltnil požirek vod« iz dajnlka, se Je obrnil k vlakovodji •staremu Politovskemu.
— Pravi*, da bomo peljali, oče?
Politovskl je srdito zablisndl z očmi Izpod ogromnih obrvi.
— Seveda, voziti moral, če n«, dobiš bajonet v hrbet.
-t Pa če bi pustili vse in pobegnili z lokomotive —, je predlagal Bruzžak in pogledal postrani n« nemškega vojaka, ki Je sedal na priklopnem vozu za premog.
— Tudi Jez mislim tako —, Je zamrmral Artem, — toda tale tip se nam stalno vrti za hrbtom.
1— D* J«' neodločna pritrdil Bruzžak in pomolil glavo skozi okence. Politovskl je pristopil k .-Vrtemu m mu zacepetal:
— Ne smemo voziti, razumeš? Tam se bije borba, uporniki so porušili ceste. Ce pripeljemo te pse, Jih bodo zdrobili. Ti dobro veš, sinko, da tudi pod carjem nisem vozil, kadar »mo stavkali. Tudi sedaj ne bom vozil. Do smrti na« bo sram, da »mo našim pisali smrtno obsodbo. To vozno brigado moramo razbiti. Ta vlak ne smemo za nobeno ceno pripeljati na cilj.
Kaj misliš? —
— Soglašam, oče, toda kaj bomo naredili a tein tukaj? —v tn s pogledom pokaže na vojaka.
Strojevodja se je namrčll, sfobri-«*1 potno čelo in z vročičnimi oč-mt pogledal manometer, kakor da 1 bi upal, da ^ tam dobil odgovor za mučno vprašanje. Potem je jeano zaklel.
Artem Je izpii požirek vode. Oba sta mislil* na isto stvar, toda nobeden od njiju se ni upal tega povedati, Tedaj »e j« Artem »pomnil Zuhrajevih besed.
VI VipiVV) V*
/i£kl partljj in komun lati JtU 1-ii^ — ‘Spomnil se Je tud)'svojega
.-r Kako misliš, ti bratec, o bolj-
ševi!r'"' “ ' -i-Iiš-i 1
deji*
odgovora,
— Zmeraj sem pripravljen pomagati, na mene se lahko zaneseš. —
— Dobra pomoč ko vozimo pse. Politovskl se je preko kovčega
Iztegnil do Artema ln z muko rekel:
— Tega moramo likvidirati, razumeš? —
Artem se je zdrznil. Politovskl Je zhškrtal z zobmi ln dodal:
— Drugega izhoda ni. Pobijemo ga. Regulator ln orodje vržemo v poč, lokomotivo spustimo, ml pa skočimo z nje,
bfeuie z
ra
— Dobfč;
Artem se Je nagnil k pomočniku
Bruzeaku In mu objasnil, kar »o odločili.
Bruzžak ni takoj odgovoril. Vsakdo Izmed njih Je prevzel nase veliko odgovornost. Doma so imeli vsi družine. Politovskl Je Imel številno družino; doma Je pustil devet duš. Toda vsak si je bil svest, da ne sme voziti.
Kakijr de bi, vrgel Jejiko brca amen, Je Artem odgovoril:
 	'tf ■
— Pristanem —, pravi Bruzžak, —• toda kdo bo tega... —, ni utegnil dokončati, Artemu itak razumljive besede.
Artem se Je namrčil. je upravljal regulator, in mu z gibom glave dal vedeti, da Je Bruzžak za načrt. Toda vse je mučilo še nerešeno vprašanje in zato se je Artem približal Politovskemu.
— Kako bomo izvedli to stvar? —
Ta Je pogledal Artema.
— Začni ti. Ti si najmočnejši, Enkrat mahnemo z lopato po njem in gotovo. — Starec »c Je zelo raz-burlb <>
Artem se je namrsil.
— Meni to ne bo uspelo. Ne morem vzdigniti roke. Treba je razu-meti, ta vojak vendar ni kriv. Tudi njega so nagnali z bajoneti.
Politovskl Je zabllsnil z očmi.
— Ni kriv, praviš? Toda tudi ml nismo	nas	tukaj	pre-
ganjajo. Pa £an<Uv )utiramo voziti kazensko ekspedicijo. 3*1, ki niso krivi, bodo' streljali partizane, s oni, kaj »o zakrivili? Ah, tl revež... Zdrav si ko medved, pa tako malo koristi imamo od tebe, —
— Dobro —, je polglasno odgo-
voril Artem in pograbil težki železni drog. Politovskl Je pošepetal:
— Bom raje jaz, pri meni j« aigur-nejše. Tl vzemi raje lopato in stopi na tender, kot da bi prekladal premog. Ako bo potrebno, boš tresk-nll Nemca z lopato.
Bruzžak Je pokimal z glavo.
— V redu stari, — Stal je poleg regulatorja.
Nemec v platneni kapi brez ščitnika In z rdečim trakom je s puško med nogami sedel na robu tenderja in kadil cigaro. Od časa do časa Je pogledal na delavce, ki »o opravljali lokomotivo.
Ko se je Artem povzpel na premog, se stražar za to ni posebno zmenil. Ko je Polttovski, hoteč o-drlnitf večje kose premoga od roba tenderja z znakon prosi! Nemca naj se odmakne, se Je ta ubogljivo presedel nižje proti vratcem, ki vodijo v stražnico lokomotive.
Kratek zamolkel udarec železnega droga, ki je razčesnil Nemcu lobanjo, je zdrznil Artema ln Bruzžaka. Telo vojaka sc jc kot vreča skotalilo skozi prebod. Siva kapa brez ččitnika 1e bila ožktnp-ljerta s krvjo. Puška Je udarila v železni rob in zažvenketala,
Gotovo —j® zašepetal Poli tovskl, odvrgel telovnik, krčevito zgrbančll lice ln dodal: — s^aj za nas ni drugega izhoda. —
Glas se mu je zataknil, toda v istem trenutku je prekinil:
— Odvlj regulator, hitro! —
V desetih sekundah je bilo izvr-beno vse. Lokomotiva brez upravljava Je počasi nadaljevala pot. Veliki kupi vrvi ob progi so se kot temne silhuete podili ob lokomotivi in »e sproti oddaljevali v slepo noč. Pare iz lokomotive so sikale v gosti mrak, hoteč ga prebiti. lokomotiva je dihala vedno težje in težje, kot da bi črpala poslednje moči.
— Skoči, sinko! — je zaslišal Artem glas Politovskcga za seboj ln izpustil je ročico stopnic. Pritisk Je močno telo vrgel naprej noge pa so čvrsto udarile v zemljo, ki se je izmikala pod njim. Po dveh korakih jo Artem treščil na glavo.
Se dve postavi sta skočili s stopnic lokomotivo.
C Se nadaljuje)
Od Triglava do Jadrana
Naše šolstvo
Po vsem okrožju »e vrste prtpra-
ni tščaji. V sežanskem okraju je 7 pripravljalnih tečajev, katere po-
Išcča preko 200 dijakov. V nabre-iipsirarn okraju je 6 tečajev, v tr-
žiškem pa 3. Enako v miljskem. *lnov v Gortot^Via delle Monache,
V vsem okrožju je doslej 12 večernih tečajev. Zanimanje zanje je
zelo veliko in bo naloga okrožnega prosvetnega odseka, da jih činaprej otvori tudi po vaseh, kjer jih
doelej še ni.
Obvestilo
Pozivftmo vse one, ki so kaj pre*
pogledu v času fašizma m nemške
okupacije fumori in telesne poškodbe, omejitve osebne s'
svobod8, itvo, |n
oskrumba, težka nečastna dej*n-ja, poškodba lmovin«), da to ,prijavijo do dne 10-9 t. 1. okrajnemu referentu za ugotovitev vojnih zle-
st. 144. I. nadatr. (stopnišče z dvorišča);'V slučaju umora ali odsotnosti žrtve napravijo prijavo *°' rodnikl ali znanci.:•>"JCjH
VELIKO POLJE
Delavko zborovanje na Opčinah
Dne 24. t. m, je bilo na Opčinah
splošno delavsko zborovanje, ki je sledilo trem predhodnim zborovanjem, katerih naenen je bila priprava za izvolitev »Okrajnega odbora Enotnih sindikatov* na Opčinah. V ta namen so okoliške vasi poslale svoje zastopnike v rov odbor delavcev in nameščencev.
Na zborovanju so bili zastopani delavci iz Opčin, Bazovice, Trehč, Fadrič, Gropade, Proseka in Kon-tpvclja. Zborovanje je otvoril tov. Maldan, stari borec za delavske pravice in član Krajevnega odbora OF za Opčine. Tajnik Pokrajinskega odbora Enotnih sindikatov za Trst in Primorje, tov. Vojmir je podal referat, v katerem je orisal razmere med delavstvom tovarn v mestu in med kmečkimi množicami.
Na koncu je pristavil: «Kakor smo se dosledno borili za pravice delavca v tovarnah, da bi imel boljše gmotne življenjske pogoje, tako •bomo ostali dosledni pri zahtevah, da se našemu kmečkemu ljudstvu dajo tiste osnovne pravice, ki mu jih je fašizem odvael,*
Na tem zborovanju so delavci izvolili svoj odbor, y katerem je zavzel mesto predsednika tov. Kralj Gustelj poleg 7 članov odbora.
Obinl zbor kulturnega društva v Padričah
V sredo, 29. t. m. ob 21, uri; bo v prostorih gostilne Grgič občni zbor za obnovitev kulturno-prosvet-nega društva »Slovan*, ki je bilo ustanovljeno leta 1898. in je delovalo do razpustitve po ukazu državne oblasti leta 1926.
Vabljeni so vsi vaščani in ljubitelji kulture.
Novo društvo goriiklh rokodelcev
Ker so bile vse prejšnje rokodelske sindikalne organizacije razpuščene, je nastala potreba po ustanovitvi novega društva goričkih rokodelcev, ki naj brani interese rokodelskih ustanov.
13. avgusta je skupina naprednih rokodelcev ustanovila novo organizacijo. Društvo rokodelcev go-rjške pokrajine. Organizacija je svobodna, neodvisna, nepolitična ln prostovoljna, to se pravi, da se ji lahko pridružijo prostovoljno tudi vsi trgovci pa drobno in manjši podjetniki.
Organizacija je izključno nepolitičnega značaja in spoštuje vsa stremljenja In narodnosti. Namen ima braniti samo interese vseh stanov, za katere je ustanovljena in pospeševati tehnični in gospodarski razvoj. Nadalje zastopati te stanove pred kakršnokoli upravo in oblastjo in določevati svoje predstavnike v podjetjih in družbah, ki nameravajo ustanoviti ali zahtevajo določitev tega predstavništva. Razen tega zastopati vse ustanove in posamezna podjetja na gospodarskem, pravnem in socialnem polju.
Društvo sprejema prijave na svo-jfnv sedežu v Ooridi, utic« Rlšmon-do 3-1. Pri vpisu mora vsak član prispevati enkraten znesek 100 lir.
Ustanovni občni zbor Prosvetnega društva v Sežani
Pripravljam odbor za obnovitev prosvetnega društva v Sežani sklicuje ustanovni občni zbor za soboto, 1. septembra ob 9. zvečer v lokalih okrajne kuhinje.
Vabljeni so, da se zbora polnoštevilno udeležijo vsi člani nekdanjih društev, ter vsi tisti, ki bi radi sodelovali.
Razdelitev tobaka
Gorica. — Okrajni odsek za prehrano javlja, da se bo danes 26. avgusta razdeljeval tobak. Vsaka oseba bo dobila 20 gr. Ta razdelitev velja za četrti teden t. m. Omenjena količina se bo dvignila na listek, št. 4, tobačne nakaznice za mesce avgust.
KROMBERK
Tudi v naši vasi smo pričeli z obnovo občinske ceste. Z udarniškim delom so moški tn ženske v dveh dneh popravili preko 3 kilometre ceste, ki že leta ni bila popravljena.
AFZ in mladina posvečujo veliko pažnjo nabiranju sadja in zelenjave za naše ranjene borce v gorlfiki bolnici. Tudi pionirčki so se ude leži M nabiralne akcije. Odločili so fe za nabiranje bezgovine, ki bo služila ranjenim partizanom za čaj. Tudi. precej ččbule so naprosili pri dobrih gospodinjah.
Pomagajo tudi pri nabiralnih akcijah za - mestne aktiviste. Pionirčki, mladina ln odrasli vaščani čutijo, da »o aktivisti na strani ljudstva In da bodo tudi ostali ker so to dokazali v štiriletni borbi
V načrtu imajo tudi ustanovitev čitalnic«.
V nedeljo, 25. t. m., je priredil* mladina dobrodošlico svojim domačim. bivšim internirancem, ki sc vrnili domov iz Nemčije.
Spored prireditve je bil zelo Pe' ster, saj je obsegal kar 11 dobro izbranih točk, deklamacije, recit*-cije, pesmi, skeč in govore.
Vsa prireditev je bila čisto domača, v resnici prav iskreni i^®2 ljudske duše. Zato je žela največ)! uspeh in je zadovoljila vse navzoč«-
Prireditve, oziroma govori spomnili Velikopoljance na potr* bo elektrifikacije in poprave oest«. za kar se doslej ni nihče brigat
Velikopoljanci so sklenili, da t0-do ta dva problema kmalu reši* s skupnim požrtvovalnim delom*
Naznanilo
Miting na Repe n tab ru priredi J septembra t. 1. šolska mladi*®: Vabljeni so vsi ljubitelji mlad 13 in zavedni Slovani. Ples, prost* **' bava v obilju. Prikazovali bori0 živo sliko dachauskega taborišč*-Prostovoljni prispevki.
PODSABOTIN
V Podsabotinu so imeli lepo s'0-vesnost, V»a vas »e je zbrala v dvj rani šole, ki Je bila zelo lepo okra Šena. Mladenke so zapele pesmic®-nato Je tovarišica la okrožne bora v nekaj besedah pojasnil) lltični položaj. ^Nato je z bese priznanja izročila tovarišic! Ang«'" ci lz naše vasi rc<f Hrabrosti 2 znak priznanja za njeno
hrabro«*
v borbah. Tovarišica Angelca “ sprejela odlikovanje in iz njeni® skromnih besed smo razumeli, d* ni nikoli pričakovala takega P*J' znanja. Vsi smo ji na tihem č«*t!' tali. Nato so zopet zadonele pesih*-
JAMLJE
Dne 19. t m. je mladina skupn® s pionirji priredila v Jamljah v n*' brežinskem okraju miting, kat*r< ga »e je udeležilo okrog 2000 Pr< bivalcev veeh okoliških vasi. ^ ttnga so »e udeležili tudi tov. iz V* bataljona odreda jugoslovanske *r made za Slovensko Primorje,- Trst In Istro. Mladina jim Je ob tej prU*" ki podarila jugoslovansko in *°" vjetsko zastavo, Za kateri se jim J* bataljon prisrčno zahvalil.
8 tem je tudi mladina nabrežl® skega okraja pokazala svojo ljube zen do vojsk«, ki jo je osvobodil**
Otvoritev knjigarne na
Reka, 27. Tanjug. — Včeraj *° v prisotnosti predstavnikov vojaških ln civilnih oblasti otvorili 1*tr' »ko knjigarno na Reki. Po letih h® hrvaška knjiga na Re-ki zopet d®" stopn«. Razen tega bodo v trgon-ni na razpolago tudi Italijan*'** knjige in knjige v drugih Jezikih.
Gino Faraguma, predsednik lija neke zveze v Istri, je poud*1*’ da je ta skromna slo ven ost dok** plodovitega dela in sodelovanja & vatov in Italijanov v Istri-
Poizvedbe
POP-KAR OVETA i* Razgur, *£ kraj Vipava, rojena 12.2.1925., peljana 25.11.1944. v Coron«0 v Trst, 25. 1. 45. je bila odpeljan* ’ Nemčllo, zadnja vest lz Glasku**: taborišče Pilstunel 14.2.45. — Vol") Milena, RAzguri pri Štjaku, oKrw Vipava.
SABEC ANTON, roj. 21.9.192»-Rakltnlku, partizan y 1. čeli 5. hj, III. SNOB Gradnikove brlg*“ XXXI. div, IX. korpusa. Zad« vest |z Vršne«* 15.9.1943. — S*** Ra klinik 21, Postojna. Trst. „
t Dne 4. t. m. je po težki lcznl preminul v vojaški b01!).! cl v Šibeniku naš ljubljeni *** sin In brat
ZRINKO iUMAN,
star 34 let, borec v Titovem b«*® ljonu v Afriki.	«
Maša zadušnioa bo daoovani.. torek, 4. septembra oh f.30 v denjskl oerkvl.
Skedenj, 28. avg. 1946.
Žalujoči: oče MIHAEL, »«**£ ANGELA, ZORKA in
MALI OGLASA
KUHARICA dobi zaposlitev t*'‘v pod dobrimi pogoji pri družim Jj lojzija Urbančič Ind., na B« "u ’ 8v. Petru na Krasu. _____________
SLUŽKINJO, pridno ln P°(ten{’ iš-’f kolodvorska restavracij*.
vača. _	   --^7v
PRODAM KLAVIRSKO HAR*Lv NIKO, 80 basov, 2 reglslra. v upravi »Primorskega dpeVhji^j-
PRODAM KRAVO Z ML®K° Vlcolo delle Rose 39, Trst.^,^-'
— --»ra-r—-	——r' ■—"
OSEBA, ki Je stopila v sobot® /„|» čer V Divači na vlak tn za "j®" gi>' kovčeg, v katerem j* bila veri* {0. ljčlrta nalivnih peres ln rez"- n»-čena ubogemu zastopniku, **,. j* pioša, da ga vrne proti n*8r* srd' naslov Bilucaglia Giovanni prlšjl fclnl Milocco, Trat., T n d
STANOVANJE, dvosobno, ljeno ali prazno, tudi dv« ”.pr»' sobi v mestu Iščem, Naslov v yl_« Prt morskega dnevnlka^f^—
PEKLR~15-ii”iqtno. »	f
btozbe, »prejme zonoz-drav Gorici. Naslov v upravi.
Odgovorni urednik JOŽE KOREN