Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 10 40 K, za pol leta 5-20 K, za četrt leta 2'60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. Pountiiia ittvllka 10 «• Reklamacije so poštnin« pr»«U Nefrankirana pittaa sa as sprt jsaij*. Bokoplfi s« s« Tr*«*J», bu«»U. la.st.paa patit-vrstUa (iiiiaa 88 Mm) » »akist tO vi«., vaikrat pa d«j»r»ra. 95. štev. V Ljubljani, v soboto, dne 28. novembra 1908. Leto XI. Voliloi i Dne 14. decembra voli splošna kurija za kranjski deželni zbor, tista kurija, ki je bila obljubljena delavstvu, ki je pa po kompromisu deželnozborskih strank fabricirana proti delavstvu. Kot edina opozicionalna stranka nastopa pri teh volitvah jugoslovanska socialna demokracija, kajti klerikalci in liberalci so se sprijaznili in odložili orožje, hoteči si razdeliti mandate brez boja. Vi, volilci, pa odločajte, če so razmere na Kranjskem res take, da ni treba boja. Deželni zbor, kamor imate voliti poslance, je tudi po zadnji volilni reformi sestavljen tako, da ni govora o enaki pravici, ne v socialnem, ne v narodnem ozlrn. V slogi, ki bi bila vredna boljših idealov, so državnozborske stranke prikrpale volilnemu redu četrto knrijo, v kateri bi moralo delavstvo ostati brez resnične pravice, ker ga nadglasujejo privilegirani volilci, ki so itak že volili 36 poslancev v veleposestvu, v trgovski zbornici, v mestni in v kmetski kuriji. Narodno je pa volilni zakon karikatura enakopravnosti, ko ima 50 nemških veleposestnikov 10 mandatov izmed 49! Če naj beseda »enakopravnost" meso postane, je pred vsem potrebna temeljita sprememba volilne pravice. Ta cilj se pa ne doseže brez težkih bojev, zakaj slovenski stranki Sta priznali nemškim velepose&rtnikom pravico, preprečiti vsako volilno reformo enostavno s tem, da odidejo iz zbornice. Tako bi bili delavci, tako bi bili Slovenci sploh obsojeni, da ostanejo na večne čase pravno zapostavljeni in podrejeni. Volilci I Edina socialna demokracija vodi na Kranjskem odkritosrčen boj za splošno in enako volilno pravico; le če izvolite njene kandidate, se bo ta boj nadaljeval s tako odločnostjo, da je upati na zmago. Storite torej svojo politično dolžnost! V deželnem zboru in v deželnem odboru bo imela klerikalna Stranka veČino. Ona bo torej odločevala o javnem življenju v deželi. Česa je pričakovati od takega režima, je dobro znano. Klerikalizem ne pozna nič druzega, kakor svojo korist. Komaj so klerikalci na Kranjskem dobili moč v roke, pa so že pokazali mačje kremplje. Takoj so vprizorili boj proti svobodomiselnemu učiteljstvu in proti zavednim občinam. Razpust idrijskega občinskega odbora je najboljše znamenje, česa ima pričakovati nekle-rikalno prebivalstvo v deželi, če ne bo y deželnem zboru krepke in odločne opozicije. In kakšna bo usoda Šolstva, če bodo klerikalci gospodovali brez odpora? Naš narod, ki je — ne po svoji krivici — zaostal na vseh potih življenja, potrebuje izobrazbe kakor ozebel solnca, če hočemo, da dohiti druge napredne narode. A klerikalizem je bil od nekdaj sovražnik svobodne izobrazbe, ker potrebuje za svoje namene slepo vernjoče ljudi, ne pa samostojno mislečih. Socialna demokracija se bojnje za svobodo šole in za neodvisnost učlteljstva kakor nobena druga stranka. Glasujte torej za njene kandidate! Volite socialne demokrate! V deželnem zboru bo treba gledati, kako se dela z deželnimi dobrodelnimi zavodi. Bolnišnice in podobne institucije imajo služiti potrebam ljudstva. One niso za parado in za birokratične eksperimente. Prisilne delavnice ne^mejo biti konkurenčni zavodi, ki ovirajo delavce, če se bojujejo za izboljšanje svojega položaja. Uslužbenci in delavci v deželnih zavodih ne smejo biti brezpravni ter hujše izkoriščani kakor v privatnih podjetjih. Socialni demokratje priznavajo, da potrebuje dežela večih dohodkov, da more izvrševati svoje dolžnosti, toda saniranje deželnih fiksne se ne sme izvršiti na račun najsiromašnejših Slojev, kakor nameravajo sedanji politični gospodarji n. pr. z zvi- šanjem davka na Žganje. Najrevnejšim slojem se naklada največ dolžnosti, odrekajo se jim pa najprvotnejše pravice. Velikemu kapitalu in zemljiščni veleposesti se predpisujejo sorazmerno najmanjše davščine, z zistemom indirektnih davkov in doklad se pa izsesavajo reveži, siromaštvo se širi med ljudstvom in tako se vodi narod na rob propada. Socialna demokracija zahteva pravično razdelitev bremen, kateri se pa privilegirani zastopniki upirajo navsomoč. Kdor hoče toraj preuredbo finančnega zistema na korist revežem, bo volil socialne demokrate. Radikalna opozicija je v deželnem zboru potrebna tudi zaradi občin. Po vsej deželi so delavski sloji brezpravni v občinah, a reforma občinske volilne pravice je odvisna od sklepa deželnega zbora in tudi v tem vprašanju je le od socialne demokracije pričakovati krepko, temeljito delo. Sodrngi! Volilci! Dne 14. decembra imate priliko, da pokažete svojo odločno voljo, bojevati se za pravice, katerih Vam nihče ne prinese iz milosti v dar. Glasujte složno za socialno-demokratične kandidate in pokazali boste s tem svojim nasprotnikom, da nočete brez boja umreti politične smrti in da se ne more preko Vaših pravic vedno prehajati na dnevni red. Saj ni res, da ste tako malo vredni, kakor hoče izražati Vaša brezpravnost! Kaj pa bi bila dežela brez Vašega pridnega dela? Odkod bi pa prihajalo vsako bogastvo, če ne bi bilo Vaših žuljevih rok? Odkod bi tudi dežela zajemala svoje dohodke, če bi Vi ne vstvarjali svoje vrednosti? Če so vsi zastopani v deželnem zboru, zakaj Vi ne? Če se sme tam vsakdo bojevati za svoje interese, zakaj Vi ne? Ali naj Vam vedno ostane pečat nezrelosti? Pa tudi Vi, volilci privilegiranih razredov, ki ste že enkrat volili svoje poslance, razsodite, ko boste glasovali v splošni kuriji, če je pravično, zamašiti delavstvu nsta in mu zapreti pot tja, kjer se lahko legalno bojuje za svoje interese. Če se zapro brezpravnemu ljudstvu vsa vrata kompetentnih zastopov, kako naj sito ljudstvo še obrani vero v vspešnost legalnega boja? Kako naj si tedaj boj zatiranih ohrani tiste oblike, katere vsi Želimo, da bi mu ostale? Desetletja se delavstvo bojuje za skromen prostorček na solncu. Ali naj še enkrat doživimo razočaranje? Ali naj se prepriča, da razrednega boja ne more biti brez razrednega sovraštva? Socialna demokracija gre v boj s prepričanjem, da koristi njena zmaga vsemu narodu. 14. december naj pokaže, ali je čut pravičnosti pri nas toliko razvit, da se smatra tudi dekvec kot enakopraven član slovenskega naroda. Kdor čuti tako, bo dne 14. decembra glasoval za kandidate socialne demokracije. Socialno-demokratični glasovi pomenijo demonstracijo za splošno in enako volilno pravico; za socialno enakopravnost; za narodno enakopravnost; za svobodno mišljenje in napredek; za svobodno šolstvo; za neodvisno učiteljstvo; za demokratično načelo v deželi in občinah. Volilci! Glasujte za socialno-demokratične kandidate! Deželni volilni odbor. Sodrug!! Someščani! Na Hrvatskem se je vgoezdil režim, ki tekmuje glede na preziranje državljanskih pravic, na načela ustavnosti, na ideje dvajsetega stoletja z najhujšimi despocijami orienta. Na čelu deželi vidimo človeka, ki nima nikjer med narodom politične zaslombe, ne v parlamentu stranke, ki bi bila sprejela njegov program, ki pa hoče iz osebne ambicije in kot «eksponent» budimpeštanske oligarhije s pomočjo nekaterih egoističnih kreatur terorizirati celo deželo in vse prebivalstvo. Pod tem režimom se razvijajo razmere, nezaslišane in sramoteče človeštvo, razmere, ki so bile tuje celo zloglasni vladi Khuen-Hedervaryja. Zapori se napolnjujejo z ljudmi, vjetih pod pretvezo nekake bajeslovne «vele-izdajc», a po štiri mesece se jetniki ne zaslišijo, ne dostavlja se jim obtožba, ne postavljajo se pred sodnika. Ravnanje ž njimi je tako nezakonito, da si ne vedo druge pomoči kakor protestirati proti nasilstvu na ta način, da odklanjajo po cele tedne hrano. Zakoni, ki so že sklenjeni v saboru, se ne predlagajo na sankcijo, sabor se ne sklicuje, uradniki in sodniki se prestavljajo za šikano, siromašnim dijakom se odrekajo podpore, ker njih starši ne trobijo v politični rog sedanje vlade, legalni shodi se prepovedujejo ali pa jih razganjajo z žandarji in policaji, delavske organizacije se preganjajo, skratka — na Hratskem je izjemno stanje, ki omogoča sedanjim mogotcem vsako brezpravnost in silovitost. Proti tej tiraniji je vstala socialna demokracija na Hrvatskem, ki je z bistrim vidom spoznala, da je glavni vzrok dolgotrajnega suženjstva politična brezpravnost naroda. Komaj 21/» odstotka vsega prebivalstva na Hrvatskem in v Slavoniji imata volilno prhvico; skoraj polovica njih so uradniki in če se pomisli, da je glasovanje ustmeno, se lahko razume, da je tak volilni red nevarno orožje v rokah vsakega silnika, če je le dovolj brezobziren. Hrvatski narod potrebuje torej predvsem volilne pravice, da si zagotovi politično moč, s katero se bo mogel uspešno bojevati. Z ozirom na to je socialna demokracija razglasila načelno zahtevo: Skliče naj se nemudoma sabor ter naj se mu predloži načrt zakona o splošni in enaki volilni pravici! Socialna demokracija' je dosegla prvi vspeh s tem, da so vse resnično opozicionalne stranke sprejele njeno zahtevo. Zadnji impozantni shod je policija razbila na surov način. A za nedeljo je sklicala stranka zopet shod, na katerem dobe tudi druge stranke priliko, da se izjavijo glede na splošno in enako volilno pravico. Trenotek je za ves hrvatski narod velevažen, morda odločilen za desetletja. Sodrugi in prijatelji! V tem trenotku smatramo za svojo moralno dolžnost, da izjavimo hrvatskim bratom svojo solidarnost in da jim zažeiimo zmago v gigantičnem boju. Zaradi tega sklicuje jugoslovanska socialrio-demokratična stranka ljudski shod ki bode t nedeljo, 29. t. m. ob 9. dopoldne v veliki dvorani Mestnega Doma v Ljubljani. Dnevni red: Razmere na Hrvatskem in boj za volilno pravico. Poročevalec je sodrug Etbin Kristan. Kdor ima zmisla za velikanski boj, ki se vodi na Hrvatskem in kdor razume, da je odkritosrčna beseda v tem trenotku naša dolžnost, pride na shod. Na svidenje v nedeljo v «Mestnem Domu»! Sklicatelj. Politični odsevi. Državni zbor se je v četrtek, 26. t. m. sešel in Bienerthovo ministrstvo se mu je predstavilo. Novi ministrski predsednik je razvijal svoj program in je naglašal, da je njegova glavna naloga, pripraviti tla za parlamentarni kabinet. Potem je prigovarjal strankam, da naj mu dovolijo premirje in da naj glasujejo za proračunski provizorij, za zakon o aneksiji Bosne in Hercegovine ter za pooblastilne zakone o trgovinskih pogodbah. Obljubil je tudi, da predloži jezikovni zakon, ki naj bi bil podlaga za sporazum Čehov in Nemcev. Takoj za Bie-nerthom se je oglasil za besedo znani Klofač, kar je povzročilo vihar med nemškimi radikalci, ki «o mu začeli klicati «Veleizdajalecl Marš v Srbijo 1» Klofačevi pristaši so jim odgovarjali, pridružili so se jim še nekateri in takoj je bil v toku prijazen kravalček. Klofač je predlagal otvoritev debate o Bienerthovem programu, a predlog je bil odklonjen. 0 starostnem zavarovanju je dejal Bienerth v svoji programatični izjavi: «Starostno in invali-ditetno zavarovanje ni le korak človeškega čuta, ampak tudi stvar zdrave gospodarske politike, zakaj rešiti naše delavne sodržavljane skrbi za bodočnost, se pravi, dvigniti njihovo veselje za delo. Menica, ki se nam predlaga, ima podpise raznih vlad, pa tudi podpise vseh strank, da, takorekoč vsakega posameznega člana te zbornice. Skrbite, da se ta menica pravočasno izplača,, da se nam prihrani bridka tožba. Z jezikovnim zakonom namerava vlada predložiti tudi zakon o okrožnih zastopih. Iz Bie-nertove izjave ni razvidno, ali se misli tu na zakon za vso državo ali le za Češko. Najbrže računa vlada le s Češko. Ampak to ne bi bila nikakršna rešitev avstrijskega jezikovnega vprašanja. Krščanski sociaici so v državnem zboru vložili nujne predloge o šestmesečnem proračunskem provizoriju za leto 1909 in o sklepčni rešitvi zakonskih načrtov, ki se tičejo aneksije Bosne in Hercegovine. Vidi se torej, kdo je glavna čtta nove vladne vojske. Ampak če se bo Bienert res podal pod varuštvo krščanskih socialcev, mu bo kmalu odzvonilo. Princ Lichtenstein stari jezuitični avantgardist, je v državnem zboru utemeljeval nujnost proračunskega provizorija. Črni princ je namreč tudi kandidat krščansko - socialne stranke za ministrstvo. Dnnajski državni zbor ho baje razpuščen, če se ne reši proračun in aneksijska predloga nujnim potom. Doslej Bienerth še nima dvetretjinske večine. Zaradi aneksije Bosne in Hercegovine je so- cialno-demokratična zveza v državnem zboru sklenila predložiti sledečo interpelacijo: «Aneksija Bosne in Hercegovine je spravila interese avstrijskega prebivalstva v veliko nevarnost. Bojkot avstrijskega blaga na Turškem je povzročil občuten odpad v izvozu našega blaga. Z depresijo težko oškodovana industrija je izgubila zopet važne trge. Tisoč in tisoč delavcev žuga vsled tega izguba dela. Razburjenost srbskega in črnogorskega prebivalstva nad aneksijo Bosne in Hercegovine je napotilo vojno upravo, da je zadržala moštvo 15. vojnega zbora po končani prezenčni službi pod zastavo in da je poklicala nadomestne rezerviste tega zbora na službo. Evropskemu miru žuga resna navarnost. Z demokratično ustavo za anektirani deželi bi se to nevarno razpoloženje brez suma odpravilo. Ako se noče, da se smatra avstro-ogrska vlada v anekti-ranib deželah za gospodstvo tujcev, se mora priznati prebivalstvu Bosne in Hercegovine pravica do samostalnega deželnega zbora, izvoljenega na podlagi splošne, enake volilne pravice. Samo tak parlament bi lahko rešil velika vprašanja teh dežel: Svobodo združevanja in zborovanja, koalicijsko svobodo, varstno zakonodajstvo za delavce, agrarno vprašanje in šolsko vprašanje. Volilni privilegij velikih posestnikov onemogoča nujno rešitev agrarnega vprašanja. Volilni privilegij na korist katoliškemu klenkalizmu podpihujejo narodnostno in versko nasprotje v obeh deželah. Taka privilegirana volilna pravica, kakor jo namerava skupna vlada, bi vstvarjala podlago za srbsko ire-dento. Iz teh razlogov vprašajo podpisani: 1. Ali je vlada pripravljena, podati zbornici poslancev natančno poročilo o evropejskem položaju, zlasti nevarnosti vojne na Balkanu, o vojaških pripravah in o oškodovanju avstrijske industrije vsled aneksije Bosne in Heictgovine? 2. Ali je vlada pripravljena, zahtevati od skupne vlade, da čimprej predloži demokratično in na podlagi splošne, enake volilne pravice počivajoče ustave za Bosno in Hercegovino? Trializem namesto dualizma ima baje grof Aehrenthal na programu. «Budapesti Naplo» poroča, da je bil sekcijski šef od ministrstva zunanjih zadev, gospod Jettel v Budimpešti, kjer je nagovarjal Wekerla in Košuta, naj bi privolila, da se združi Bosna in Hercegovina s Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo ter naj se iz teh dežel vstvari posebno državno telo. Mnogo verjeti pač ni tej čudni novici. Propad irancoskega prebivalstva. Dne 13. novembra je razdelil v zbornici poročevalec Gervais poročilo o vojnem proračunu. Gervais povdarja, da je letos 210.000 novincev, dočim jih je lani bilo 215 000; leta 1912. jih bo, če gre stvar tako naprej, 204.000, leta 1928. pa le 182 000. Vsled tega je letos efektivnega vojaštva 433 000, dočim ga je lani bilo 457.000; prihodnje leto ga bo 417.000, leta 1926. nič več kot 380.000. Kot pripomoček svetuje poročevalec, da se izkuša pridržati več vojakov, da služijo dalje in da se uvede splošna vojna dolžnost tudi v Alžiru. Sodrugi telovadci I V Ljubljani in po deželi se je pojavila Želja delavcev, ki ljubijo telovadbo in šport splob, pa so večinoma doslej prisiljeni, biti v telovadnih društvih, katere rabijo nasprotniške stranke za svoje politične namene, da se ustanovi neodvisna delavska organizacija, kakršno imajo tudi češki socialni demokratje. V zadnjem času se pokazujejo celo v «Sokolu» čudna znamenja, ki nikakor ne morejo ugajati Človeku, iščočemu zdravju koristne telovadbe. Brez nujne potrebe nočemo izrašati kritike, ki bi škodovale tem organizacijam. Nikakor pa nočemo biti stafaža. Zato Vas vabimo, da se združite z nami Dosti nas je, da si lahko ustanovimo krepko telovadno organizacijo, ki bo res služila telovadbi, ne pa namenom, ki niso naši. Kdor je z nami, naj se oglasi v «Delavski Tiskovni Družbi», Dunajska cesta 20. Potem Vam naznanimo, kdaj in kje se snidemo, da se pogovorimo o daljših korakih. Pripravljalni odsek. DomaČe stvari. V «Slovenskem Narodu» je dr. Tavčar pripovedoval, da liberalno-klerikalna «harmonija» nima kompromisnih namenov, ampak da se ima z njo le uvesti dostojen ton v slovensko časopisje. Kakor pihljanje cefirja so bile te besede starega gromov-nika in zares je postala pisava med liberalci in klerikalci tako uljudna, kakor med gospodo in damami na dvorskem plesu. Ampak ta finesa velja samo za občevanje liberalcev s k'erikalci in menda viceversa; nikakor se pa ne sme upati, da izgine iz «vodilnih» slovenskih časopisov surovost sploh. To je «Slovenski Narod» dokazal takoj v sredo, ko se je zaletaval v socialne demokrate. Razumemo, da so bili «Narodovi» uredniki že nervozni, ker so morali tako dolgo krotiti svoj od davnine navajeni stil ter zamakati svoja peresa samo v črnilo ter da so občutile njih duše kakor odrešenje priliko, da izlijejo, česar toliko časa niso bile smele dati od sebe. A poučao je to. Gospodje se boje odkritosrčnosti. Zakaj ne priznajo, da jim je olikani ton v polemiki slejkakorprej deveta briga in da imajo samo povelje, ne žaliti klerikalcev? Morda se boje, da bi postala harmonija njih lastnim pristašem preveč razločna. Dr. Henrik Turna v Gorici je nedvomno eden najbolj izobraženih slovenskih politikov in mož velikih duševnih sposobmsti. To so dolgo ne le priznavali, ampak celo z nekako babavostjo po-vdarjali slovenski, zlasti goriški liberalci. In morda bi bilo še danes tako, če ne bi imel dr. Tu m a nekake pri nas redke lastnosti, namreč prepričanje in če ne bi smatral za dolžnost značaja, izvajati iz svojega prepričanja vse posledice. Ker se je dr. Tuma resno in stvarno pečal s političnimi in socialnimi vprašanji, pa ni bil d i 1 e-tant v državnih in družabnih študijah ter v javnem življenju, je moral storiti tudi zadnji korak ter se pridružiti socialni demokraciji. In glejte: Naenkrat je dr. Turna postal ignorant, nesposobnež, hujskač in vse, kar mora biti po slovarju naših narodnjakov človek, ki posveti svoje delo in znanje najbolj zatiranemu, najbolj trpinčnemu delu svojega naroda! Organ Gabrščkovih podjetij «Soča» in harmonizirani «Slov. Narod» — da ne govorimo o tržaški tetki «Edinosti», ki je na svoja stara leta še prav tako otročja, kakor v prvih časih svoje nepotrebne ekzistence — se zaganjajo v drja. Tumo s tako vehemenco, da se jim razblinja ves dostojni «ton», ki je izza liberalno-klerikalne «harmonije» baje dekretiran slovenskemu časopisju. Konstatiramo pa to prav z zadovoljstvom. Ljudje, za katere je sodrug dr. Tuma leta in leta delal, ga predobro poznajo, da bi liberalne psovke kaj opravile pri njih; spoznali bodo pa po tej pisavi — liberalce. In to bo prav. «Narodna Zveza» se bo imenovala organizacija združenih liberalnih in klerikalnih poslancev v državnem zboru, ki je sprejela, kakor poroča «Narod» s posebno slastjo, vse zahteve drja. Šušteršiča. Zgodilo se je torej. Zakaj? Nova «Zveza» naznanja — in v naznanilu se natančno spoznava Šušteršičev konc» pt — da se ni združil ne zarada jugoslovanskega ministrstva in tudi ne zaradi septembrskih dogodkov v Ljubljani. Zakaj pa? — Eh! Zaradi splošnega notranjega in zunanjega položaja v Avstriji! Zaradi «visoke, više, najviše politike!» Dr. Šušteršič je že na klerikalnem zaupniškem sestanku pripovedoval, da se priporoča «zbližanje» zaradi — aneksije Bosne in Hercegovine. Ampak kako bo dr. Šušteršič pojasnil, da se je začelo faktično zbliževanje —• združeni narodni odbor, spremenjena pisava časopisja obeh strank, liberalno klerikalni obiski i. t. d. — ko sta bili Bosna in Hercegovina še okupirani, ne pa anektirani deželi? Ljubi Bog! Saj je bila «harmonija» že v deželnem zboru, ko so skovali svojo čedno volilno reformo. Ia še takrat, da še prej smo napovedovali zbližanje in združitev. Dr. Šušteršič vendar ne misli, da imamo tako dobre stike z baronom Aerentbalom, da bi bili že tedaj poznali termin, ko bo Bosna anektirana! Ljubljanskim mestnim delavcem hoče magistrat za cesarjev jubilej prirediti «banket» v «Mestnem Domu». Tako je sklenil ljubljanski občinski svet, ki pa slabo pozna delavsko življenje in delavske potrebe. Med takim pogoščenjem siromašnih delavcev in banketom gospode je vendar razlika, katero bi bili lahko uvaževali prireditelji. Kar se navadno imenuje banket, je slavnostna pojedina, ob kateri se čuti vsak gost počaščenega in vznešenega; pri gostbi, katero namerava magistrat, pa ne bo teh občutkov, temveč bodo gostje, v zavesti, da se jim daruje jed in pijača, ki je sicer njih največja skrb, vse prej ponižani kakor povišani. Delavski banket je morda reklama za prireditelje, poseben užitek za goste pa ne. Marsikateremu bi bilo ljubše, če bi dobil tistih par kron v denarju, kar bo vreden kuvert, Avtomobili* ti čn a proga med T r atom, Opatijo in Reko. Spojenje Trsta z Opatijo po avtomobili-stični progi, na katero se je mislilo pred več leti, bo kmalu gotova stvar. Sedaj se osigura financi-elna stran podjetja, katero bo velike važnosti tudi za Reko, ki bo tako spojena s Trstom in Opatijo. Povišanje častniških plač. Iz uradnih krogov poročajo, da izide v kratkem odredba o ureditvi častniških plač. Potemtakem dobijo častniki plačo po novi ureditvi že s 1. decembrom t. 1. Kavarnar Gdlles v Gradcu je bil ljubosumen na svojo ženo. Ko se mu je zazdelo, da ima dokaze za njeno nezvestobo, jo je ustrelil. Minoli petek je bil zaradi tega v Gradcu pred poroto, ki ga je — oprostila. Občinstvo je to sodbo viharno aklamiralo, tudi dame so demonstrativno pozdravljale oproščenega obtoženca. Dobre duše mislijo, da v dvajsetem stoletju ni več barbarstva v srednji Evropi . . . Železniška nesreča se je primerila na Vrdu. Okoli štirih zjutraj je pripeljal na postajo Vrd vlak štev. 860, ki je moral zavoziti na lokalni končni tir, da se umakne osobnemu vlaku. Lokomotiva je pa imela preveč para ter je zavozila s tira na cesto in se je prekucnila. Na srečo je osobje pravočasno opazilo nevarnost ter je poskakalo z vlaka. Žensko mrtvo, in sicer v sami srajci, so našli v četrtek zjutraj na Tabru pri Dornbergu v jarku pod oknom neke hiše. Glavo je imela razbito. O tem se govori marsikaj. Dosedaj ni še dognano, ali se je izvršil samoumor, ali pa kaj drugega. Za mladinsko organizacijo so prispevali (nabiralna pola št. 1.) Pavel Pleničar 30 vin.; Rudolf Keršič 24 vin.; Jožef Caks 40 vin.; po 20 vinarjev Bogomir Šturm, Franc Snoj, Puh, Maks S'erle, Matevž Marinčič, Martin Erjavec. Jež» f Slamnjak, Jožef Zorko, Franc Letnar, Jožef Muzlovič, Rudi lf Remškar, Ivan Jenko, neimenovani, Ciril Jevec, Milan Prešeren, Ferdo Schnapp in Franc Ogris 30 v. Skupaj 4 krone 44 vinarjev. Simon Gregorčičeva čitalnica v Ljubljani st^je 76 časopisov, in sicer 49 slovenskih, 18 hrvaških, 16 čeških, 1 slovaški, 2 ruska, po en rusinski in poljski, 2 italijanska ter 16 nemških. Obisk čitalnice je do 1. aprila znašal po 80 oseb na dan, pozneje pa po 60 oseb. Knjižnica šteje dsn s nad 1800 knjig. Lani se je pomnožila za 600 knj g Od teb je okoli 900 slovenskih, 700 nemških, 100 hrvaških in 100 čeških, ruskih in drugih. Vsak mesec se iz-dosodi iz knjižnice po 1200—1300 knjig. Lani se je izposodilo 130 000 knjig na 1000 legitimacij. Čitateljev je bilo 840. Gospodarski pregled. Pešanje izvoza iz Avatro-Ogrske. Iz statističnega poročila, katero je izdalo trgovinsko ministrstvo za mesec september, se posnema, da se je izvoz iz države precej poslabšal. Dočim je poskočil uvoz za K 6,700.000, je padel izvoz za K 8,300.000 v primeri z onim meseca septembra preteklega leta. Od 1. januarja do 30. septembra se je zvišal uvoz za 54 4 milijonov K, dočim se je izvoz znižal za 31-4 milj. K. Padanje v izvozu je pripisovati splošni gospodarski krizi, ki še vedno ni ponehala in se je bati, da se izvoz avstro-Ogrskih pridelkov še nadalje poslabša, predvsem vsled bojkota na Balkanu. Bojkot avstrijskega blaga na Turškem. Odbor, ki vodi bojkot proti avstrijskemu blagu na Turškem, je izdal oklic, da morajo imeti vse trgovine po Turškem na vratih tablice z napisom: «Tukaj se ne prodaja avstrijsko-ogrskega blaga». Imena tistih, ki se ne drže bojkota, se razglašajo po časopisih. Kartel za cement. Avstrijski kartel za cement je pokupil vse proizvode cementarn na Tirolskem in VoralberSkem, da bi tako iste ne delale konkurence zvezi južno-nemških cementarn, pri kateri je interesiran avstrijski kartel. Društvene vesti. Akademija je imela v pondeljek svoj občni zbor, na katerem so bili izvoljeni v odbor: dr. Cerk, dr. Demšar, ces. svetnik Franke, dr. Grošelj, Lajovic, Pustoslemšek, dr. Ravnihar, prof. Reisner, dr. Stoje in ing. Turk, namestniki so: dr Lončar, Merhar i» dr. Pestctnik, pregledniki računov pa dr. Krevelj, dr. Svigelj in dr. Tičar. Umetnost in književnost. Džungla. Krasno delo Rudyarda Ki plin ga «The Zungle Book» je izšlo v slovenskem prevodu Fr. K. v založbi L. Schvventnerja v Ljublian1. Cena broširani knjigi 2 K, elegantno vezani 3 E, po pošti 20 vin. več. Rudjrard Kipling je med Slovenci še malo znan, a bilo je prav, da je za prvi slovenski prevod izbrana prav Džungla, ta mična kompozicija, napol basen, napol povest, ki mora enako razveseliti mladino in odrasle. Kakor Schvvent-nerjeve izdaje sploh, je tudi Džungla prav okusno opremljena, kar je treba povedati, ker se pri nas včasi zunanja oblika leposlovnih knjig kar žaljivo zanemarja. Seveda je vsebina knjige važaejša kakor oblika, ampak toliko se sme pač vedno zahtevati, da ne odbija človeka najzaaikrnejša oprema in da ne strohni papir, še preden je knjiga prav pre-čitana. Tudi v tem oziru so Schwentnerjeve izdaje res hvalevredne, Koncert pianista Qodowskega, ki ga je v petek večer priredila «Glasbena Matica» v veliki dvorani hotela «Union», je potrdil vso slavo, ki jo oznanjuje muzikalični svet o Godowskem. Gla-sovitl pianist združuje v svoji umetnosti nedosežno tehniko z neizmerno finim čuvstvom tc-r izvablja svojemu instrumentu glasove in akorde, ob katerih se pozabi, da jih producirá takozvani klavir. Moč in nežnost izvajata v prstih Godowskega prave čarobije, pa ni čudo, da je bilo občinstvo res očarano in da je kar obsipalo virtuoza z aplavzom. Godowski si je bil sestavil prav izbran program, kateremu je še dodal nekaj točk. Naposled: Poslušati več kakor dve uri sam glasovir brez utrujenost', pa še vzeti s seboj spomin na osvežujoč učitek — to je že najboljše izpričevalo za virtu-ozno umetnost Godovskega. Žal, da je bila udeležba občinstva na koncertu prepičla. Slovenska filharmonija namerava začetkom prihodnjega leta prirediti poseben koncert za delavstvo. O tem sporočimo več, ko bo čas, ■ v I r za leto 1909 je ravnokar izšel. Cena 80 vin., po pošti 10 vin. več. Čevljarskega pomočnika sprejme ¡I Obi, Kongresni trg štev. 6. Plača v I. razredu. ♦ * * * i ♦ i ♦ i i M * $ Kje se dobe najboljši poljedelski stroji, kakor mlatilnice, gepeljni, sla-moreznice, čistilnice, preše za sadje i. t. d.? 1Ccl 1 n<> le pri FR. STUPIGA v Ljubljani, Harije Terezije cesta štev. 1., Valvazorjev trg štev. 6. In zakaj: zato, ker so dotični stroji iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povsod jako priljubljeni. — Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih potrebščin, port-land cementa, traverz, železniških šin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic i. t. d. 24—3 * * i * * * * I* Jt s?. ^ / / S? r a* » A.« S / v,f ?# ST S? v£íí «ite 'ff mm Telefon it. 177 L. Tomažič zaloga piva Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam zagrebaibo In češko pivo Zahtevajte MT po vseh gostilnah, kavarnah in ■'■ brivnlcah HT M Razpošiljanje blaga oa vse krale sveta! Najcenejša, največja izvozna tvrdki! H. Suttner, urar, Ljubljana Mestni trg, nasproti rotovža, preje v Kranju priporoča svojo veliko, izborno 8—4 zalogo finih švicarskih ur brilantov, zlatnina in srebrnine v veliki izberi po najnižjih cenah. V dokaz, da je moje blago res fino in dobro, je to, da ga razpošiljam po celem svetu. Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno na ogled, da se lahko sam prepriča Prosim, zahtevajte velik cenik, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto. Ceno perje za postelje I En kilogram sivega, osmukanega 2 K, napol belega K 2 80, belega K 4-—, prima puhastega K 6—, najboljšega prima, opukanega, najlepše vrste K 8-—, puh siv K t>-—, bel K 10 —, prsni puh K 12 —, od 6 kg naprej franko. Gotove postelje iz gosto tkanega, rdečega, modrega, rmenega ali belega inleta (pavolnine — nankinga), tuhent, 170 : 116 cm velik in dve blazini, 80 : 58 cm veliki, napolnjeno z novim, sivim, očiščenim, izdatnim in trpežnim perjem K 16-—, z napol puhom K 20"—, s puhom K 24 —, tuhent sama K 12-—, K 14'—, K 16'-, blazinice K 3-—, K 3 50, K 4"—, razpošilja proti povzetju, ne vračunši zavojnino, franko od K 10-— naprej. 52—9 Maks Berger, Desohenltz, 228 (BOhmervvald). Ce blago ne maia.se zameni ali pa vrne denar. — CeniK zasloni in franko, «Srevljfirultl mojster sss LJUBLJANA = Stari trte štev. 28 se priporoča si. občinstvu v izdelovanje vseh vrst obuval po meri v moderni in elegantni obliki. 4—4 II Postrežba točna In solidna. II SS Cene *mepne. .. S CTIfrere; líii otíiww Za Miklavža is Božič kupujte darila otrokom v slovenski trgovini I. Toni, petra c. 31. Šolske potrebščine, šolske torbe, albumi za fotografije in razglednice, poezije, pisemski papir v ka etah in omo-ih, okvirji za fotografiije, ročne torbice, denarnice i. t. d. — Velika zaloga najnovejših božičnih in novoletnih razglednic. — Cene zmerne, postrežba * strogo solidna. * 7—2 J-Budilka K 6 — Z bitjem . 8-— Z godbo « 10-— G valenov «12 — Pendel-ura 70 cm « T— Z zvon. bitjem « 9 — Z budilko «10- Z godbo «12 — Zastonj pošljem vsakemu ¡d poštnine prosto cenik za 5000 Dr. Roskopf Patent K 3 — Srebr. - Rosk. « 6"— Železn. - Rosk. « 7'— Sreb z dvoj. plašč. « 8"— Budilka < 2-40 S svet. števil. « 3'— Z enim zvoncem « 5'— Kuhinjska ura < 3"— Original, Ornega, Schaffhausen, Glashtltte, Helios, Amalfa, c. kr. preizkušeno od K 13 — Zlatnina in srebrnina po originalnih tvorniških cenah. Triletna garancija. Ako ne ugaja, zamena, ali pa se vrne denar. 15 — 9 Mi Bobnel, Dunaj iV. MargareUnjtrass« 27/20 V lastni hi Ji. Sodno zapriseženi cenitelj in izvedenec. Največja ia najstarejša tvrdka. Ustanovljeno 1840. 6000 slikanih cenikov zastonj in poštnine prosto. Delavci! Zahajajte in prirejajte zborovanja in veselico v najini 6—4 gostilni v«*»»— kjer bodete vedno s pristnim vinom in izvrstno jedjo po najnižji ceni najbolje pnstreženi. — Najlepše zimske zabavne igre se vam nudijo pri nas. Za mnogobrojen obisk se priporočata Peter in Josipina Kosak restavracija „Perles" Ljubljana (poleg poste). Shajališče delavcev! se priporoča. Kdlno pravi Thierryev balzam le z zeleno znamko nune. — 12/2 ali 6/1 steklenic ali pa 1 velika specijalna steklenica s patentnim zaklepom 5 K. Thierryevo oentifolijino milo proti vsem, še tako starim ranam, vnetjem, poškodbam, go. rečici, kislini, kašlju, krču slabem teku i. t. d., 2 lončka 3 K 60 v. Razpošilja se le proti povzetju ali za naprej poslani denar. Ti dve domači zdravili sta povsod znani in še od nekdaj sloveči. Naročila naj se naslavljajo na: 276 Cefcarnar Thi«rry V Pregradi pri Kog. Slatini. 33—33 Zaloga večinoma po lekarnah. LJUBLJANA Mestni trg št. 10. |j Zaloga manufaktur-nega blaga na debelo = in drobno. = ■ i i m i I m i i fi Prva slovenska :: :: modna trgovina za gospode Ljubljana Mestni trg štev. 19 se najtopleje priporoča. 104—13 IPijPi^i^pplilliiliilrglrBJfaiBilMMiili]] Globoko izpod cene prodajam zaradi pomanjkanja prostora: Obleke, površnike, zimske sulnjo, dežne plaiČe za gospode in dečke. Najmodernejša konfekcija za dame in deklice. 52 4 Konfekcijska trgovina S v Ljubljani S Pred škofijo štev. 19. JI. £ukic sprejme takoj v delo 4-3 gosji. Josip #crittH, podjcttiiH v Zagorju ob Savi. Plača se od ure od 26 vinarjev naprej. Pozor! H 15-4 M Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 22 se priporoča. Vsak dan celo noč odprta. Vsak pondeljek koncert seksteta na lok ob prosti vstopnini. S spoštovanjem Štefan Mihoiič, kafetir.