49. štev. V Kranju. 5. decembra 1903 IV. leto. Političen in gospodarski list. Vabilo na naročbo. < GORENJEC > stane za celo leto samo 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Izgubiti nimamo nič! IV. Najfinejši opazovalec kmetskega življenja in najboljši poznavalec kmetove duše je bil Josip Jurčič. Zato pa je tudi najboljša slika našega kmeta njegov Luka Kolodej. V gospodarstvu je večji absolutist od ruskega carja, sicer je pa zaprt, oduren, ne sramuje se sicer pokazati mehkih čutov proti svojemu psu, pač pa proti edinemu sinu. Tu vidimo sliko našega kmeta v njegovem kretanju, naziranju, čuvstvovanju. In ta kmet naj bi bil demokrat! Na vseh shodih katoliških govornikov se povdarja, kak prepad da zeva med našimi kmeti in veleposestniki. Ta prepad pa je domišljen. Interesi našega kmeta so mnogo ožje zvezani z interesi naših veleposestnikov, nego s klubom katoliško-narodne stranke. Tu se šopirijo razne verske in druge špekulacije, ki prav nič ne brigajo kmeta, agrarni interesi našega kmeta in veleposestnika pa so, kar je čisto naravno, identični. Kmetu ugaja in koristi, če mu lepo uspeva živina, sadje, njive, travniki in gozd, če se urejujejo reke in potoki, sušijo močvirja, delajo ceste in pota, gradijo mostovi, — in vse to pride tudi veleposestniku v korist. Da je graščak našega kmeta tlačil in izžemal do leta 1848., nihče ne taji, ali danes je kmet prost in, če se zaradi tega ščuje kmeta na veleposestnika, je to ščuvanje tako malo utemeljeno, kakor če bi kdo kmete ščuval na duhovnike zaradi tega, ker so jih njihovi predniki davili z — inkvizicijo. In mi trdimo celo, da niti v socijalnem naziranju med našim graščakom in kmetom - posestnikom ni večje razlike, nego med kmetom in kmetskim proletarcem - gostačem. Kdor trdi, da je naš kmet demokratskega mišljenja, ta ga niti površno ne pozna. Vsak boljši kmet v vasi ima razun svojega stano-vališča, ki leži ob cesti, še zadaj na vrtu kajžo, kjer ima gostače. Ti morajo priti po letu h kmetu na delo, seveda proti plačilu, zato pa pridejo tudi po zimi k njemu v vas in, če znajo ustreči gospodinji, dobijo marsikaj za v želodec ali za obleči. Gorje pa posestnikovemu fautu, če bi se zagledal v lepo gostačevo hčer. Kakor kaka posušena grofica, ali kakor ošabna stara Primičevka, tarnala bi pobožna njegova mati, da sin hoče «tako» vzeli, da ji dela tako sramoto, — oče pa bi klel. In ta kmet naj se da mirno majorizirati od gostačev in poslov pri volitvah v razne zastope. .Ce torej naši kmetje teh katoMških misijonarjev ne pošljejo brzin korakov z zrahljr mi kostmi nazaj v Ljubljano, moremo si to razlagati le tako. da se prostori dotičnih shodov polnijo z najbolj nezavednim ljudstvom, ki je prepričano, daje greh, razmišljati o kaki stvari, ki se priporoča iz farovža. Zaradi tega hodijo pa kapelani-priganjači po kmete vedno višje v hribe in se morajo vedno bolj ozirati na ženske in otroke. Niti v Šmartno pri Litiji ne smejo več, Inteligentnejši in premožnejši kmetski posestniki na deželi pa večinoma itak ne stoje v taboru klerikalne stranke, sicer bi bil shod napredne stranke na deželi popolnoma nemogoč. Nikakor pa ne tajimo, da je volilni red za deželni zbor, ki je star skoro polstoletja, za današnje razmere neprimeren in zboljšanja potreben. To je priznal tudi deželni zbor in tudi veleposestniki. Če pa so misli na zboljšanje tega volilnega reda, moralo bi se v prvi vrsti ozirati na dve stvari. Enkrat na to, da ni misliti, da bi tisti sloji, ki so bili dosedaj prikrajšani ali brezpravni, prišli s prvim korakom do gospodstva, da bi se dalo nov volilni red skleniti kar na vrat na nos, in posebno na to, da v tem pogledu ne more nobena stranka diktirati prememb, najmanj pa manjšina. Tu se gre za življenske interese tistih faktorjev, ki imajo moč v rokah, in otročje je misliti, da jo bodo dali iz rok kar tako zaradi ljubega miru, dr bi dr. Šusteršič ne razbijal in ne kričal več. Doseči se d& le kaj potom kompromisa, s silo pa nič. Potrebna je splošna kurija in se s pametnim in previdnim postopanjem da doseči. Da bi pa podobo te ku-rije diktirala manjšina, to si domišljajo morda dr. Šusteršič, dr. Krek in ljubljanski škof, sicer pa nikdo v deželi. In ker ti trije terorizirajo celo stranko, zato stvar ne gre naprej, za to se ne doseže nič, kmet in meščan pa trpita in hirata. tKaka krivica je to, da voli peščica deloma zadolženih graščakov deset poslancev, vse kmetske občine črez 35.000 volilcev pa samo šestnajst!« Gotovo je to krivica, ki se nahaja skoro v vseh deželnih volilnih redih. 506 Ali kje pa lici vzrok krivici? V dežel ni deski. Da bi se glasovi samo šteli in ne tehtali, tega ne bosta doživela ne dr. Krek, ne dr. Susteršič in tudi njuni potomci ne. Da pa kmet ali mestni posestnik, ki ni vpisan v deželni deski, pač pa plačuje po 100 gld. in več zemljiškega davka, ne voli v velikem posestvu, to je krivica. To je privilegij, katerega odpraviti bi bilo zaslužno delo. Zakaj se ne stavi, če se popravlja volilni red, predlog v tem smislu. Tak predlog bi bil veleposestnikom zelo neprijeten, ali jako popularen in pravičen. Vsaj goldinarji od posestva v zemljiški knjigi pri davku prav isto zaležejo, kakor goldinarji od posestev v zemljiški knjigi. Tudi glede inteligence velik del teh posestnikov ne zaostaja za graščaki. S'cer jo jako nedosledno, če stranka, katere glavni organ gleda v blejski kot, kakor muczin proti Meki, ki se do tal, klanja pred «najfinejšo« glavo Rcčiškega barona, ki ne more nikdar prehvaliti njegovih diplomatskih spretnosti, ki pošilja svoje zaupnike, katere smatra za to sposobne, h graščaku na Rečico v posete, jako nedosledno je, če taka stranka očita narodno-napredni stranki lakaj-stvo nasproti nemškim baronom, vendar radi priznamo, da imajo Nemci danes v deželi moč, ki jim ne prisloja ne po številu, ne po davčni sili. Temu pa ni kriva narodno-napredna stranka, ki je le v silobranu. Krive so temu naše politične razmere, kriva je v prvi vrsti smer politike ljubljanskega škofa, ki hoče podjarmiti in uničiti vse, kar ne služi njegovim namenom. Ce pride toča ali povodenj, če ti hiša gori, boš hvaležen vsakemu, ki ti pride pomagat, in ne boš prašal, kake vere ali narodnosti je pomagač. Kriv pa je deloma tudi navedeni PODLISTEK. Adventno pismo. Dragi Gašper! Dolgo Ti že nisem pisal nobenega pisma s svojega političnega potovanja. Naši katoliški ernuhi se že morda vesele in si mislijo, da me je zasačil pri mojem delu kak požlindran kranjski junak ter mi s polenom preštel liberalne kosti kakor zdaj to obeta na svojih shodih doktor Žlindra onim značajnim slovenskim učiteljem, ki nočejo pasti predenj na svoje lačne trebuhe! Nič takega se mi ni pripetilo na potu! Pa tudi ne bojim se vsake farovške pokveke: Primojruha, naj se mi le približa kak pobožen pipčar v farovškem imenu, takoj bi okusil dobroto moje pesti, ki je tako trda, da kaj rada zapusti neizbrisljivo znamenje tam, kamor se nasloni, četudi ni blagoslovljena. Vzrok mojega dolgega pismenega molčanja so vse drugačne važne reči, o katerih pa Ti hočem v kratkem kaj več povedati ustmeno v Kranju. Zdaj se je tudi v našo blatno vas pritepla mrzla zima z dolgimi in pustimi večeri, in zima je privlekla s seboj tisti neprijetni čas, o katerem poje lahkoživi vaški godec: «V advenlu in postu pri peči sedim, bridkost premišljujem, se stradat' učim; na kljuko obesim trompeto in bas in žalostno pesem prepevam počas'.» Tudi jaz bi zdaj moral sedeti s kislim obrazom in kru-lečim želodcem pri peči, ako bi bil godec; toda do peresa, do katerega si mi Ti vzbudil veselje, nimajo «gospodje« po župniščih take moči kakor do godčevega orodja, ki ga panajo, kjer in kakor se jim zdi, posebno pa morata vseskozi viseti na kljuki trompeta in bas tam, kjer privilegij deželne deske, katerega se pa naši klerikalci dosedaj še niso dotaknili. Kaj torej nameravajo klerikalci s svojo obstrukcijo, o tem prihodnjič. _ Volilni shod v Kranju. Na dan 30. novembra t. 1. sta sklicala državni in deželni poslanec dr. Andrej Ferjančič in deželni poslanec Ciril Pire shod volilcev v prostrano telovadnico ♦ Gorenjskega Sokola.« Predsednikom shoda se na predlog g. Ferd. Sajovica soglasno izvoli g. dr. Val. S tempi ha r, ki najprej iskreno pozdravi mnogobrojne na shod doš!e volilce, potem pa v svojem nagovoru omenja, da stoji vse politično življenje v znamenju obstrukcije, ki vpliva posebno pogubno zlasti na mesto Kranj in njega okolico. (Dobro-klici.) Pred vsem z ozirom na prepotrebni vodovod, ki bi bil, dasi je v zdravstvenem, gmotnem in narodno-gospodarskem oziru neprecenljive važnosti, že lahko izgotovljen, ko bi ne bilo obstrukcije. Omenja dalje tudi okoliška poslanca, ki sodelujeta pri obstrukciji in katerih eden je po svojem nastopu na Koroškem imuniziran, drugi pa ima Janov obraz, nekako dve duši, s katerih eno obsoja javno obstrukcijo, z drugo stoji v vrstah obstrukcijonistov. Dotakne se na to tudi razmer pri koroških sodiščih, zelo važnega učiteljskega in tudi delavskega vprašanja ter konečno odda besedo državnemu poslancu dr. Andr. Fcrjančiču. Gospod državni poslanec poseže na začetek in izvir obstrukcije v državnem zboru, katere vzrok so od Bade-nija izdane jezikovne razmere. Obstrukcija je vrgla Ba-denija, Gauča in Thuna. Za Thunom je prišel Clary, ki je razveljavil naredbe in tako kapituliral pred obstrukcijo. S tem je zadal smrtni udarec parlamentarizmu. Vsa notranja politika tekom štirih let se vrši pod vplivom in nasledki osodepolnega razveljavljenja jezikovnih naredeb. bi mogla kakega katoliškega pivca izvabiti iz kapelanove pivnice v navadno vaško gostilno. Jaz pa si tudi v tem času prav prijetno skrajšam večere, kadar se mi ravno ne ljubi zgodaj zlesti v slamnato posteljo na ta način, da potegnem črvivo mizo h gorki peči in pišem na nji svoje spomine s pota za Tvoj list, a moja dobra katoliška Mica se nasloni na drugi konec mize ter bere pobožne knjige naše «dične» družbe sv. Mohorja, na katere knjige je že od nekdaj zvesta naročnica hiša, ki sem ji sedaj jaz lastnik in gospodar. A tudi pri mojih sosedih in okrog po drugih vaseh ne manjka takih knjig. Kjer stopim v kmetsko bajto, pa jih vidim cel kup ležati na mizi, poleg njih pa navadno počiva tudi slovenskim kmetom predobro znani katoliški lažnivec in obrekljivec, takozvani »Domoljub«, v katerega odkladajo svoje neslane politične kvante dr. Žlindra in njegovi zavezniki ter jih vsiljujejo in prodajajo svojim slepim odjemalcem kot pristno katoliško in slovensko narodno blago. Ali to blago se tudi po hišah pobožnega slovenskega ljudstva že težko rabi. Večinoma se valja ne-razganjeno in neprevezano, kakor je bilo prineseno s poste, po mizah, linah in predalih tako dolgo, da najde svoj »namen« v smeteh ali pa tam, kamor cesar — vedno peš hodi! In tja tudi najbolj spada brez vsake škode! Vendar pa se slovenski kmetic še vedno naročuje na »Domoljuba« ali pa mu ga naroče kar brez njegove vednosti • gospod«, in on ga mora plačevati, če ga bere ali ne bere. Toda ne upa se upreti farovški vsiljivosti in predrznosti ter one vinarje, ki jih proč meče za malovredne sleparske klerikalne liste, obrniti za kako potrebnejšo in koristnejšo reč, ker se boji zameriti »gospodu«, ki bi potem k njemu morda še po bero ne hotel priti! Konec .. . Prišel je Korber, ki je najprej poskusil s poravnavo med strankami; ti poskusi se niso posrečili. Potem je poskušal doseči normalne razmere v parlamentu s predlogami velikih investicij. Temu imamo zahvaliti bohinjsko železni jo, katere proge se prej v tej razsežnosti ni nihče nadejal. V severnih deželah so se delali plovni kanali. Vse ni nič pomagalo. Razpisal je nove volitve leta 1900 in v državni zbor so prišli radikalni elementi. Cehom je dal za asanacijo mesla Prage IG milijonov, kar je Cehe pripravilo do tega, da so dopustili razpravljati edini proračun, ki se je dosegel tekom štirih let. Vrhutega se je Korber še zravsal z ogrsko vlado in nagodba z Ogrsko, vele-politično vprašanje, je stopilo v ozadje. Govornik dalje omenja, koliko je dela pripravljenega v odsekih in tudi že izgotovljenega. a zbornica je mlin, ki sicer teče, a ničesar ne zmelje. Nadalje razpravlja krivice, ki se gode slovenskemu jeziku pri koroških sodiščih, in izraža nado, da nakane naših narodnih sovražnikov ne bodo obveljale. Navaja potem, da so se oglasile proti zatiranju slovenskega jezika vse važne korporacije na Kranjskem in konečno preide na postopanje slovenskih državnih poslancev, ki so odloživši vsa nasprotstva na povabilo dr. Šusteršiča odposlali deputacijo na Dunaj k ministrstvu. Kot državni poslanec, popolnoma svest si svoje dolžnosti, sem pripravil v zvezi s svojimi ožjimi tovariši nujni predlog, katerega sem skoro teden prej poslal poslancu dr. Ploju, podnačelniku »Slovanske zveze«, s prošnjo, naj bi izposloval, da podpišejo ta predlog tudi člani »Slovanske zveze*. Izjavil pa sem vrhutega, da nimam nič proti temu, da tudi on poleg mene stopi na čelo temu predlogu, da se bode solidarnost obeh klubov pokazala še jasneje. Poslanec dr. Ploj je bil s tem zadovoljen. Toda Ploj obrača, Šusteršič pa obrne! Dr. Ploj pride z nepodpisanim predlogom iz seje in nam pove, da »Slovanska zveza» pač podpiše predlog, a samo pod pogojem, da mu njen član stopi na čelo in ga tudi utemeljuje. V tem je šlo razpravljanje še semintje in ker je »Slov. zveza» vstrajala pri svoji zahtevi, smo sami vložili predlog. S temi razpravami in obotavljanjem »Slovanske zveze« je potekel čas in Nemci so med tem vložili celo vrsto nujnih predlogov, tako da naš bi ne bil mogel priti pred njimi v obravnavo. Vprašam sedaj samo, kdo je tedaj obrez-vspešil vso akcijo s predlogom (klici: Kukavično gnezdo!) ali mi, ki smo hoteli hitrih podpisov, ali »Slov. zveza, ki se je, hoteča biti spredaj, obotavljala podpisati? Mi smo postopali tako, kakor nam je velelo domoljubje in čast stranke. Smatral sem za potrebno pomuditi se podrobno pri tej stvari zato, ker je razburila slovensko javnost in ker kaže, kakšno podporo najdejo naši tudi najbolj domoljubni predlogi pri klerika!ni stranki. Koriečno gospod poslanec še omenja nekaj lokalnih vprašanj: namreč železnice Tržič-Kranj, ki se ima spomladi graditi, potem vodovoda za mesto Kranj in okolico, h kateremu bo država prispevala 40%i dalje novega savskega mostu, ki bo moderno zgrajen in za katerega se je v proračun postavil že prvi obrok 20.000 kron, potem pa tudi železniškega načrta Loka-Železniki, katerega so pričeli resno študirati. Slednjič predlaga resolucijo: »Na shodu v Kranju dne 30. novembra 1903 zbrani državno- in deželnozborski volilci protestujejo proti temu, da se od c. kr. sodišč v slovenskih in mešanih okrajih na Koroškem v novejšem času zavira dosedaj neovirana raba slovenskega jezika,*ter poživljajo svoje poslance, da se energično zavzamejo za prosto, v naravnem prayu in temeljnem zakonu ter obstoječih naredbah zajamčeno uporabo slovenščine pri teh sodiščih.« Dalje ... V Kranju, 5. decembra. Državni zbor se po najnovejših zatrdilih odgodi šele koncem prihodnjega tedna. — Zbornica je za debato o Korberjevi izjavi rabila ravno 14 dni. — Dr. Sušteršič je vložil nujni predlog glede bede pogorelcev v Srednji vasi v Bohinju. — Mladočehi so začeli tehniško obstrukcijo. Z Ogrskega. Poslanec Košut se je pogajal z ministrskim predsednikom glede razoroženja obsrukcije. Tisza je menda obljubil sprejeti večino stavljenih predlogov. V ne- 507 odvisni stranki pa Košutov predlog ni dobil večine, in vsled tega je Košut izstopil iz stranke. Balkanske homatije. V organizaciji macedonskih revolucionarjev bo v kratkem nastopil preobrat. Oba velika macedonska odbora se v kratkem premenita v osrednji odbor. Macedonski vstaši nameravajo prenesti sedež macedonskega vstaškega odbora v Belgrad. Turčija se je na vso moč trudila, da bi srbska vlada prepovedala priti v Belgrad voditelju vstašev, Borisu Sarafovu, ki bo v kratkem predaval ondi o načinu bojevanja macedonskih vstašev. Tedenske politične vesti. Predsednikom avstrijske delegacije bo izvoljen baron Gauč. — Protiavstrijske demonstracije so se vršile v vseh velikih mestih Italije radi dogodkov v Inomostu. — Na Dunaju so se vršile minulo soboto velike dijaške demonstracije. Slovanski in laški dijaki so šli pred parlament, kjer so glasno zahtevali svoja vseučilišča. Dopisi. Iz Olševka. Dolgo časa smo čakali odrešenja, da bi brli poizvedeli ime tistega puhlega dopisovalca, ki je v »Slovencu« štev. 258. od 7. m. m, tako imenitno naštel olševske razmere. Pa je bilo nemogoče, zato je pa vredno odgovoriti dotičnemu dopisovalcu. Gospod učitelj je menda, kar se tiče njegove osebe, odgovoril že na ta puhli dopis; mi pa tudi ne moremo molčati proti taki drznosti; res je, da papir vse prenese, pa tako budalostnega dopisa smo si pa vendar mislili da ne. Ne vemo, kako da pride dopisovalec do tega, ko naenkrat plane čez dva hvalevredna moža; mogoče, da nista njemu po volji, ker sta moža bolj po starem kopitu, ne pa tako, kakor se dandanes zahteva, da, kamor bi mu kdo namignil, bi šel, ne —; onadva hočeta biti v svojem postopanju prosta, ne pa kakšna dva kimovca, sploh pa dandanes kimovcev več ne potrebujemo. Laž je, da je dal gospod župan puhle razloge glede Vi?očanov, ker on ni stavil nobenega predloga; pa če bi bil tudi on isti, je lahko ponosen na tak predlog, ker je zadosti utemeljen, saj sledi prošnja Visočanov, kar bo lahko vsak sam razsodil. Spodaj podpisani vaščani vasi Visoko, občina Šenčur pri Kranju, smo primorani vnovič prositi, da bi naši otroci nadalje zamogli v Olševek hoditi v šolo namesto v Šenčur iz sledečih vzrokov: 1.) So prve hiše z Visokega kilometer bliže Olševku, kakor pa Šenčurju. 2.) So učenci z Visokega, ki hodijo skozi gozde v Šenčur, počenjali take nesramnosti, da si stariši, ki hočejo nravno vzgojiti svoje otroke, ne upajo poslati svojih otrok brez odraslega voditelja v Šenčur. 3.) Pot v Olševek je pa po ravnem polju, da ima vsak svojega otroka lahko pred očmi. 4.) Bili so že lansko leto nekateri stariši navedenih otrok v Kranju pri blagorodnem gospodu c. kr. okrajnemu g'avarju kot predsedniku c. kr okrajnega šolskega sveta, ki je dovolil starišem, da naj obiskujejo otroci ljudsko šolo v Olševku. 5.) Šolsko vodstvo v Olševku je potem sprejelo otroke, oziraje se posebno na točko 4. Da pa ne bode potreba vsako leto vnovič vlagati prošnje za dovolitev, smo primorani podpisani prositi slavni c. kr. okrajni šolski svet, da bi se otroci podpisanih posestnikov všolali v Olševek. Visoko, dne 13. septembra 1903. (17 podpisov.) Toraj vsak človek, ki količkaj pozna razmere, mora ugoditi Visočanom prošnjo, ker ni prav nič pretirana, le premalo še popisana v pravi luči. Poizvedovanje se tudi ni tako vršilo, kakor bi se bilo imelo, pa to bodo že še Visočani zahtevali. Kar pa zadene gospoda učitelja, naj pa Šenčurjani veseli bodo, če se bodo njih otroci naučili toliko brati in pisati, kakor naši. Kar pa se tiče predsednika Štempiharja, naj pa dopisun ve, da on ni nobeden začasni, temveč postavno imenovani predsednik. Ce bi hoteli ti trije Visočane ugnati v kozji rog, bode pa težka stvar, ker do sedaj še ne poznamo tacih rogov, če imajo v Šenčurju kako posebno pleme, naj nam pošljejo kak vzorec, če pa tega ni, je pa mogoče, da je kje kaka nova tvrdka, ki izdeluje take kozje rogove. Nadalje, kaj pa vendar misli dopisovalec? Mogoče to, da še mi eno ped pred 508 te ne vidimo, mogoče, da več kot on. Vprašajmo ga le to, ali nismo davkoplačevalci kot vi? Ali nimamo istih državljanskih pravic kot vi? Ali nimamo istih pravic do izobrazbe kot vi? Toraj vi hočete, da bi bili mi, to se pravi naš šolski okoliš vedno zadaj, ne — mi imamo iste pravice, kakor vi, zatorej se nam taiste tudi ne smejo kratiti, kar bodemo zahtevali, in tudi gotovo doseči hočemo. Vi bi še kmalu zahtevali, da bi velerodni deželni predsednik g. baron Hein sam šel v Olševek, ljudi povpraševat glede učitelja. Če bi pa se hotelo vsakemu dopisunu takega puhlega dopisa v vsakem oziru ustreči, bi mogla Kranjska imeti več deželnih predsednikov, pa tudi več deželnih šolskih nadzornikov. Iz Cerkljan. Zgodilo se je, kar so hoteli, vzeli so nam pametnega, značajnega, od vseh spoštovanega župnika. Prišlo je pa tako. Ljubljanskim gospodom je bil naš župnik že od nekdaj trn v peti, ker je bil neuklonljiv, resen in župnik v pravem pomenu besede. Vladal je svojo župnijo ne glede na mišljenje posameznih faranov, skrbel je po očetovsko za vse. To je bilo, kar prestolni gospodi ni ugajalo. Dajali so mu migljaje, a njega ti niso premotili. Treba ga je bilo odpraviti. V kapelanu Kosu so našli človeka, ki bi bil najbolj zmožen opraviti ta posel. Prišel je in res takoj pričel s svojim delovanjem. Tri dni je bil tu, ni poznal razmer, a se je vseeno vtaknil v občinske volitve in nastavil župniku nasprotne kandidate, kateri so bili na pritisk gorjanskih analfabetov tudi izvoljeni. Da bi pa preveč ne razburil duhov, je izposloval, da je občinski odbor spmjel medse tudi gospoda župnika. Ta se je udal. Prikazal se ni nikdar k obč nskim sejam, ker ni hotel omadeževati svojih rok. Pač pa so občinski očaki pod Kosovim nadzorstvom gospodarili tako vnelo, ne samo podnevi, temveč tudi ponoči, da so zato v letu porabili za razsvetljavo v eni sami sobici okoli 150 K. Dež Ini odbor pa je izprevidel, da je tako delavnemu nadzorstvu treba dodati štiri sonadzornike, da bi težavno delo opravili kolikor mogoče pri solnčni svetlobi. Toda gorje! — prva rana — ti možje so najmodrejši občani in poleg tega še liberalci. Kos je dalje izprevidel, da župnik premalo skrbi za ljudstvo, da ima premalo dolgov in da je treba več privržencev gospodarski zvezi. Vtaknil se je brž v klerikalno posojilnico. Pobratil se je z voditeljem in umno krmaril do konkurza. Ker ni mogel dobiti nikjer denarja, da bi posojilnico rešil tega poloma, se je spravil zopet nad gospoda župnika in ga rotil dan na dan, naj vloži svoj prihranjeni zaslužek v klerikalno žrelo, toda — kakor rečeno — župnik je poznal nekaj svojih «garjevih» ovčic. Pomagalo ni nič; župnika ni omajal, posojilnice pa ne obdržal v ravnotežju. Slregel je sedaj župniku prav bratovsko: med njegovo, dva meseca trajajočo boleznijo ga ni obiskal nikdar, križevega pota ni hotel mesto župnika moliti, v adventu ni imel nikoli popoldanskih naukov, kar je župniku zelo grenilo življenje, ker se je ljudstvo zgražalo nad postopanjem tega božjega namestnika. Če je župnik v bolezni prosil kdaj kakega meniha, da je ob desetih opravil mesto njega sveto opravilo, je Kos kazal v bratovski ljubezni ljudstvu svojega predstojnika, rekoč: »Glejle naš'ga tastar'ga! Po vrtu se lahko izprehaja, maševati pa ne more.* Spomnite se svojih dejanj gospod Kos. ko boste nekoč stari, slabotni, bolehni in vam Log pošlje v nadlego takega petelina, kot ste vi sedaj! Gospod župnik je z mučeniško potrpežljivostjo prenašal vse hujskanje svojih kapelanov in željno pričakoval, da se reši pijavk svojega življpnja. Kako priljubljen je bil naš gospod župnik od vseh kljub hujskanju kapelana Kosa, pričajo prisrčne ovacije na predvečer njegovega odhoda. Pred župniščem se je zbralo ogromno število faranov. Okoli sedme ure pride od šole sem krasen izprevod gasilcev s svetlimi balončki, katerega je sklepal domači pevski zbor. Pevski zbor mu je zapel v slovo tri krasne pesmi pod vodstvom g. učitelja ,1. Lapajneta. Preblago-rodni gospod ljubljanski župan pa je preskrbel premnogo krasnih ognjemetov in umetalnega ognja, kar je ta večer zelo povzdignilo. Zbrano ljudstvo je bilo navdušeno in glasno izražalo svojo ljubezen do slavljenca in nevoljo do nestrpnih kapelanov. V nedeljo zjutraj je g. župnik med glasnim jokom zbranega ljudstva vzel slovo in se med zvonenjem odpeljal z g. ljubljanskim županom v Kranj Spremljalo ga je polnoštevilno gasilno društvo in še 13 voz najboljših mož. Kapelan Kos, katerega ljudstvo črti, je še enkrat si vzel duška in ljudem kazal spremljevalce, rekoč: »Glejte, sami liberalci ga spremljajo!* Spremili smo ga, kakor pravile, liberalci, a ogledali bi si jih, da so bili to sami cerkljanski veljaki, ki imajo tudi kaj v glavi, glejte pa tudi na svoje privržence, ki niti ne vedo, s katerim koncem peresnika se piše. Voditelji so se Vam že tako pogubili, eden je v b laz niči, drugi si je pa sam vzel življenje. Vas pa čaka voz ajdovce, ki se Vam zažge ob Vašem odhodu. Zginite! Gospodu župniku pa kličemo z napisom slavoloka: »Vživajte mir od zore do mraka!« Zapustili ste nam trajen spomin. Z Bohinjske Bistrice. V noči od dne 28. na 21). novembra okrog 11. ure užgalo se je v sosednji Srednji vasi. Dasi so bile strehe nad 10 cm pokrite s snegom, širil se je ogenj bliskovito hitro; v malo minutah je bilo 19 hišnih številk s 40 poslopji v plamenu. Tamošnjemu in bistriškemu gasilnemu društvu se je zahvaliti, da se je ogenj omejil. Ker je ogenj poleg poslopij uničil tudi večinoma žito, krmo, opravo in obleko, pogorelci so res v skrajni bedi. Vsa škoda znaša nad 100.000 K. Ljudje, podpore in tolažbe potrebni, dobili so baje svoj delež takoj v nedeljo od zloglasnega in svetovnoznanega kon-sumarja bohinjskega kapelana Oblaka. Odrezal se je menda na prižnici, češ: »Prorokoval sem Vam pred nedavnim časom, da Vas bode zadela težka božja roka, ker ste plesali na sv. Duha dan; in koga bolj boli, kot mene(?), da se je tako hitro moje prerokovanje izpolnilo.* Na tak način je trapil ljudi v cerkvi med tem, ko so drugi še zunaj na vasi gasili sesedla poslopja. Ali je tako tolažil tudi Kristus? Pripoveduje se nam pa tudi, da je ljudi, ki so prihajali gasit, nagovarjal in silil, naj pustijo vas, ki bode itak žrtev ognja ter naj raje podirajo kozolce, da zabranijo ognju do izven vasi stoječe »Zadruge*. Ali se je tudi v »Zadrugi* plesalo, da se je Anton bal nad isto »težke roke božje?* — Mi, ki poznamo Ant. Oblaka, se več ne čudimo tem novim dokazom svete blaznosti, občudujemo pa kratkovidnost Njega Prevzvišenosti vladike Bonaventure, da pusti tako luč našim Gorjancem še vedno pod mernikom, dasi je po našem prepričanju že davno zaslužil najbolj tolsto faro na Kranjskem. Ej, g. Bona-ventura, grešni Bohinj zatemnuje njegove velikanske zasluge za klerikalno bisago in lastni njegov mošnjiček, postavite ga na odličnejše mesto, kjer bodo znali bolje ceniti ta vzor katoliškega mešetarja. Bohinj sicer izgubi ž njim »velikega proroka*, a ob slovesu nas bo tolažila zavest, da bode na novem njegovem mestu deloval prav z isto vnemo, kot zdaj v Bohinju. O sokolski disciplini. (Po «Radce Sokolsky».) Dalje . . . Sredstva k vzdržavanju dobre discipline so: 1. Primerni in jasni poslovniki, katere mora vsak društveni član imeti in znati, da se more po njih ravnati. Čim manj poslovnikov in pravil, tem lepše, kajti s poslovnikom se ne more izčrpati vsak možni slučaj delovanja, še manj pa določiti. Poslovniki naj obsegajo le malo temeljnih pravil in sokolskih principov, katere se mora zapomniti vsak z lahkoto in po katerih se ravna z zavestjo, da se ne more pokoriti besedam poslovnikov, ampak duhu sokolskemu, kateri preveva te poslovnike. 2. Red v garderobi in na telovadišču, tako v raz-postavljanju orodja, kakor tudi pri njega pripravljanju in odstranjevanju. 3. Red pri telovadbi v celoti in v posameznih vrstah. 4. Točno določen red pri vsakem javnem nastopu, bodisi to telovadba ali izlet, kakršenkoli shod ali društvena zabava. Ta red se ne omejuje samo na prostor, ampak tudi na čas, t. j. do točnosti. Vse naj se izvrši v prej določenem času. Disciplino podpirajo in jo uče: Redovne vaje, igre in telovadba v skupinah, tekmovalne telovadbe, posebno vrst. Disciplina se ruši: a) po samoljubnosti posameznikov; b) s preziranjcm prostosti in bratstva; c) /. neizvrševanjem dolžnosti odbora, načelnika, va-diteljskega zbora in članstva; č) z nepristojnimi in razžaljivimi govori pri sokolskih shodih sploh in posebno pa pri telovadbi. a) Pot samoljubnosti in prepirljivosti se največ ruši disciplina. Cesto nastane razpor posamezniku na ljubo, in celota pri tem trpi in gine. So ljudje, kateri takorekoč z radostjo povsod vejejo prepir in razpor samo radi tega, ker se kaj ni zgodilo po njihovi volji, ali pa ker so 9e čutili razžaljene v svoji samoljubnosti; cesto najdejo dosti zaslepljenih privržencev, da bi svoji samoljubnosti pridobili priznanje, a ne pomislijo, da s tem društvu škodujejo. Ako članstvo skrbi za društveni napredek, obsodi brž tako početje. b) O preziranju prostosti in bratstva piše Tyrš: »Vsak ima pravico, da se počuti prostega v tem bratskem krogu v tej meri, kakor to tu določuje pojem društva, red in spodobnost. A ne samo pravice ti daje bratstvo, ampak tudi dolžnosti ti ono nalaga. Ako zahtevaš bratsko mišljenje, pokaži ga sam! Kakor so že narodne, človeške stvari, ni nakrat možno, da bi vsak bil reditelj, voditelj in gospodar. Bodi tudi temu brat, kateri je po društvenih poslovnikih k te mu poklican. Kdor sedi v odboru, kdor opravlja službo voditelja, še ne sme biti zato predmet tvoje nevljudnosti. Ako zahtevaš vljudnost, bodi tudi sam vljuden! Ako zahtevaš spodobnost, bodi sam spodoben! Ako zahtevaš bratstvo, bodi sam brat! Ne išči časti v nasprotnem ravnanju. Ne bodi izjema napram pravilom, katera odobruješ in katera te razvajajo. Jednakost ne razumi tako, da ne storiš tega, kar ta, kateri je v to postavljen, v mejah društvenih pravil od tebe zahteva; kajti prestalo bi vsako redno poslovanja, ako drug ovira druzega, nastala bi zmešnjava in vsako društvo bi bilo nemožno. Razumi jo tako, da so pred društvenimi poslovniki vsi jednaki in da se mora od vsacega vzdrževati tako, kakor poslovniki to zahtevajo. Ako ti niso po volji, glej, da potom pravil odstraniš, karti ne ugaja; dokler časa pa veljajo, varuj jih sam. V to si se zavezal s tem, da si k društvu pristopil. Ako si mož, drži svojo besedo! Ako čuvaš iz poklica ali pa prostovoljno nad pravili, čuvaj nad smislem; ne bodi malenkosten, ali skrajno sekanlen. Pokaži, da ti jena stvari in ne zato, da bi tega ali onega, kateri ti ne ugaja, morebiti dražil. Za tvoje pritožbe ti je odprta knjiga pritožb in želj. Poslužuj se jo; toda stvarno, s premislekom, s plemenitim in bratskim namenom. Kolikokrat so že nastali prepiri v društvu samo zato, ker se je v to knjigo z razdražljivim namenom pisalo in odgovarjalo. In ako se je tebe po kiivem napadlo, ostani miren. Razpor med brati se naj-lažje poravna, ako je jeden boljši in razumnejši. Ne varaj v tem oziru teh, kateri društvo vodijo, zaupanje teh, kateri so jih izvolili! Dalje ... Novičar. Na Gor e nj skem. Osebne vesti. Deželnovladni konceptni praktikant g. dr. Rudolf Andrejka pl. Livnogradski je prideljen v službovanje c. kr. okrajnemu glavarstvu v Radovljici. — Prestavljena sta gg. c. kr. davčni adjunkt Matija Vrinskele iz Kamnika v Ljubljano in davčni praktikant Anton Adamič iz Brda v Cirknico. — Službi sta menjala gg. Anton Brence, župnik v Boštanju, in Franc Hiersche, župnik v Sori. Shod volilcev, katerega sta minoli ponedeljek priredila v Kranju državni poslanec dr. Andrej Fer-jančič in deželni poslanec Ciril Pire, se je izvršil nad vse sijajno. V im« nu učiteljstva je govoril g. učitelj Vilko Rus. Udeležilo se je shoda nad sto tukajšnjih državnoJjorskih, odnosno deželnozborskih volilcev, mnogo zavednih krmtskih posestnikov iz okolice in druzega odličnega občinstva, tako da je bila prostrana telovadnica •Gorenjskega Sokola* kljub izredno slabemu vremenu popolnoma zasedena. Izvršilo se je vse v najlepšem redu, 509 občinstvo je burno pritrjevalo govornikom in splošno je mnenje, da v Kranju še nismo imeli tako lepega shoda. Škofjeloški župan, c. kr. notar gospod Niko Lenček, zadržan shodu prisostvovati, je poslal brzojavni pozdrav. Ponedeljski shod, ki je izrekel obema poslancema popolno zaupanje, je bil ohjednem sijajna manifestacija kranjskega meščanstva zoper pogubno klerikalno obstrukcijo v deželnem zboru in znamenit pojav naprednega prebivalstva za zvišanje učiteljskih plač. O posameznih govorih in resolucijah podajamo obširnejše poročilo na drugem mestu. «Koblar, kje si?» Tako so na shodu vprek popra-ševali volilci po kranjskem tehantu, ki je v »Slovenskem Listu» predbacival poslancu Pircu, daje obstruiral kranjski vodovod v odseku. Opravičeno smo pričakovali, da bo Koblar pograbil lepo priliko in na javnem shodu dokazal svoje očitanje že z ozirom na naš poziv v »Gorenjcu*. Pa kakor se je Adam v raju skrival za drevjem, ker je bil nag, tako se je Koblar v ponedeljek skrival po kranjskem farovžu, ker ga je bilo — strah! In volilci bi bili »svojega* župnika tako radi enkrat videli v svoji sredi že zato, da bi bil pri ti priložnosti postavil na laž »Go-renjčevo* trditev, da kranjski dekan uradno potrjuje neresnice. Pa Koblarja ni bilo, pa ga le ni bilo in ga tudi ne bo, ker ima — slabo vest! Pri občnem zboru »Narodne čitalnice* v Kranju so bili v odbor izvoljeni gg.: Vinko Mojdič, veletržec, predsednikom; Ciril Pire, trgovec in posestnik, njega namestnikom; Hinko Rebolj, železniški uiadnik, tajnikom; Franc Arh, davčni pristav, blagajnikom; Anton Zupan, profesor, knjižničarjem ; Janko Majdič, trgovec in posestnik, gospodarjem; Vilko Rus, učitelj, odbornikom. Namestnikom so bili izvoljeni gg. učitelj Franc Ivane, nadučitelj Franc Luznar in davčni pristav Zdravko Novak. Miklavžev večer priredi »Narodna čitalnica* v Kranju danes ob šestih zvečer. — Tudi škofjeloška čitalnica ima danes Miklavžev večer. Slovensko bralno društvo v Kranju priredi »zabavni večer* dne 8. t. m. s sledečim programom: 1.) V. G. Brož: Napried! koračnica. 2.) Dr. Ipavec: Danici. 3.) I. Zeise: Ljubičin sen. 4.) Dr. Ipavec: Domovini. 5.) V. G. Brož: U sladkoj sanji, valček. Te točke izvaja društveni tamburaški zbor. — »Bratranec* Burka v enem dejanju. Češki spisal Josip Štolba. Prosta zabava s šaljivo pošto itd. Sodeluje prvič novo-oživljeni tamburaški zbor. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Člani so vstopnine prosti; nečlani plačajo 50 vinarjev za osebo. — Slavno p. n. občinstvo se vabi najuljudneje k obilni udeležbi in naj isti, ki bi ne bili dobili pri tako mnogobrojni razpošiljatvi vab;la, to blagohotno oproste, ker je itak vsakdo najuljudneje vabljen k posetu zabavnega večera. . Odbor. Za mesarje in prašičerejce! Naš naročnik z Zgornje Štajerskega nam prosi objaviti naslednje vrstice: Ker so mi tukajšnje kupčijske razmere znane, uvidim, da bi gorenjski posestnik, zlasti pa živinorejec, ravno pri nas prav lahko v denar spravil svoj pridelek. Posebno mnogo rabijo v tem času rejenih klanih prešičev in ker mi je na tem ležeče, da sorojakom na Kranjskem pripomorem k tej kupčiji, naj mi naznanijo svoj natančni naslov in zadnjo ceno na kolodvor postavljenega blaga, kakor tudi kakovost taistega. Tukaj kupujejo najrajše od 100 kg in težje klane prašiče. Dotičniki, ki se zanimajo za to kupčijo, izvedo naslov v uredništvu našega lista. Kranjski špecerijski trgovci so pred nedavnim časom obljubili svojim trgovskim nastavljencem, da se bodo trgovine odpirale ob 7. uri zjutraj in zapirale ob 7. uri zvečer v zimskem času. Sprožila se je pa od neke strani misel, da bi se večerna doba podaljšala za pol ure, toda trgovci niso hoteli snesti svojim nastavljencem dane in s podpisom potrjene obljube. To so — mož-beseda! Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj je imelo pretečem četrtek svoje jesensko zborovanje na Prim-skovem. Vkljub slabemu vremenu je bilo to zborovanje prav dobro obiskano. Enoglasno je bilo sprejetih pet resolucij, izredno živahna debata pa je bila prava priča neznosnih razmer, v katerih tiči danes vse kranjsko uči-teljstvo. Daijše poročilo nam je obljubljeno. 510 Posvetovanj železniškega sveta se namesto zadržanega župana ljubljanskega g. Ivana Hribarja udeležuje tukajšnji vcleindustrijalee g. Vinko Majdič. Koncert priredi oddelek tukajšnje meščanske godbe v nedeljo 6. t. m. ob 7. zvečer v gostilni g. P. Mayr-ja. Pri volit vi občnega odbora na Trati pri Poljanah so bili izvoljeni: Franc Jelovčan iz Gorenje vasi županom; Martin Brence iz Gorenje vasi, Simon Selak v Todražu, Gregor Dolinar s Trate in Gregor Demšar s Hotavelj pa občinskim svetovalcem. — Pri volitvi občinskega odbora v Šmartnem pod Šmarno Goro je bil izvoljen županom Alojzij Tršan iz Tacna, občinskim svetovalcem pa: Gregor Jeras iz Spodnjih Gameijnov, Jožef Lavtižar iz Verja. Jožef Božič iz Vikerč, Franc Rozman iz Zgornjih Pirnič, Janez Jarala iz Tacna in Janez Ovčak iz Smartnega. Izpred porotnega sodišča. Franc Tavčar, 14 let stari kočarjev sin z Gorenje Dobrave, je bil oproščen hudodelstva spolne posilnosti, pač pa je bil krivim spoznan hudodelstva skrunbe in obsojen na 4 mesece težke ječe s postom in trdim ležiščem. — Zaradi hudodelstva uboja je bil tožen Pavel Draksler, po domače Štefanov ali Škorbarjev, 18 let star, zidar iz Mavčič. Dne 5. septembra se je vršil boj med fanti iz Praš in Mavčič. Mavčičani so podili Prašane do domače vasi, na to so se vrnili domov. Na desnem bregu Save med Mavčičami in Prašami je strm in visok breg in tu so našli ljudje drugo jutro kočarjevega sina Janeza Kumerja iz Praš. Preiskava je dognala, da je pravi storilec Pavel Draksler, ki je udaril Kumerja s količkom po glavi in ga ubil. Draksler je bil obsojen na štiri leta težke ječe s postom in trdim ležiščem. — Radi hudodelstva požiga je bil obsojen 37 letni, že večkrat kaznovani črevljar Jožef Finžgar. ki je nazadnje bival v Britofu. Obtoženec je imel ljubavno razmerje z Marijo Perč, sestro posestnika Alojzija Perča Podtaborom, s katerim si nista bila nič kaj posebna prijatelja. Finžgar je bil delomrznež in pijanec, vsled tega so se ga ljudje vobče izogibali, zlasti ko so zvedeli njegove grožnje, da bo že naredil hudiča, in pomagal Podtaborčanom posvetiti. In res je zvečer dne 19. avgusta zažgal pri Rozmanovi hiši. Ogenj je napravil škode 52.050 K. Jože Finžgar bi moral drugi dan po požigu nastopiti šestmesečno kazen, ker je s sekiro udaril svojo mater. Jožef Finžgar je bil obsojen v dosmrtno težko ječo. Odgovor »Slovenčevemu* dopisniku! V zadnjem svojem dopisu v »Sloven. Narodu* sem izjavil, da na brezimne dopise ne bom več odgovarjal. Vendar ne morem molčati na dopis v »Slovencu* z dne 25. m. m., ki diši po dopisunu iz Šenčurja, Čeravno je napis iz Olševka. V tem dopisu se zrcali sama podlost in obrekovanje, ker se mi predbaciva neznanost in pa, da sem dober poznavalec ligvorjanske morale — laži. Le počasi! Jaz imam vedno toliko poštenja, odkritosrčnosti in časti, da si upam javno povedati svoje mnenje in podpisati se pod svoje dopise. A nasprotnik! Pokaži se v svoji lažnivi nagoti, da vsaj vem, s kom imam opraviti. Prepričan naj bo, da ga bom potem pošteno potipal, ker pravica mora zmagati. Hvale ne potrebujem nikake, najmanj pa od stranke, ki je vsa ožlindrana. Koliko pa je vredno moje šolsko delovanje, to pa vedo tisti gospodje, ki me nadzorujejo. Svojo dolžnost izpolnjujem v polni meri in še več ter gotovo bolje kot učitelj verouka ali ženskih ročnih del, v čemur se pogovorimo že drugje, če me bode dopisun vedno drezal. Po nadučiteljskem mestu ne hrepenim, pač pa je moja dolžnost, da se potegujem za razširjenje ljudske šole v Olševku. Zahteva po nje razširjenju je popolnoma opravičena in, kdor to zanikuje, je zlobnež prve vrste in naj si bo oseba ta ali ona. Kako daleč je moj pošten glas znan, mi je vseeno, ali samo do velesovškega Sajovica ali dalje. Vendar ne pustim primerjati osebe moje in mojega značaja z osebo kolega in deželnega poslanca Jakliča. Jaz sem odkritosrčen in nimam navade se hliniti in pod-repovati, kar ravno mojim nasprotnikom ni všeč. Klanjal pa se ne bom pred takimi gospodi, kateri nam ne privoščijo vsakdanjega kruha; še manj pa onim, kateri nasprotujejo opravičeni zahtevi. Izrecno izjavljam, da bom sedanjo pot nadaljeval in se potegoval, kolikor bo v moji moči za razširjenje šole v Olševku, ker je — kakor že spredaj omenjeno — zahteva popolnoma opravičena, posebno iz nravstvenih ozirov mladine. Na druge napade ne bom več odgovarjal toliko ča«a, dokler ne bom vedel pisca v klerikalnih listih. Toraj, če imaš korajžo, na dan z imenom in potem se pomeniva pošteno! Konečno še pripomnim, naj Šenčurjani ne hodijo v Olševek kot volkovi v ovčji koži, temveč le kot pravi resnicoljubni prijatelji ljudstva, kar bo veliko lepše. Leopold Forjan, učitelj. 0 tržiškem »Sokolu*. Telovadno društvo tržiški »Sokol* naznanja svoj prvi redni občni zbor, ki se bo vršil dne 13. decembra 1903 ob treh popoldne v prostorih gostilne »pri Pernetu*. Spored: 1.) Nagovor tačasnega starosta. 2.) Poročilo blagajnika. 3.) Poročilo tajnika. 4.) Volitev novega odbora. — Pravila tržiškrga »Sokola* so torej potrjena. Dolgo časa smo morali čakati na ta korak c. kr. vlade, a pričakali smo vendarle, in če bi bilo treba čakati, bi bili še dalje, kajti če ima pri nas prostora »Deutscher Turnverein*, temveč prostora ima »Sokol*. In tako smo pričakali, da se bo vršil prvi redni občni zbor. — Bratje! Ustanovili ste si sami med seboj društvo, ki je ravno za Tržič velikega pomena. Vstrajajte, kajti z vstrajnostjo si boste najlažje in naj-gotovejše pridobivali novih članov. Združile se v močno vrsto narodnih bojevnikov! Imejte vedno pred očmi so-kolsko geslo: »Zdrav duh v zdravem telesu!* Stopajte vedno naprej do konečnega cilja — osvobojenja našega naroda vseh tujih spon! Le naprej! Na zdar! Značilno! Kakor srno zvedeli, je nameščen namesto obolelega ondotnega g. učitelja — nek mladi kapucinec na deški ljudski šoli v Škof j i Loki. Ilustracija razmer! Gradnja železnice v blejskem kotu je že zahtevala krvavo žrtev. V baraki na Obinah so v nedeljo zvečer dne 29. m. m. hrvatski delavci pili špirit. Prišlo je do prepira, v katerem je Rade Ribar iz Ogulina zadal 23 letnemu Tomu Sertiču iz Brinja več smrtnonevarnih sunkov z nožem v vrat in trebuh. Ranjeni skoro gotovo ne bo okreval, prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Ribarja so takoj zaprli. Naznanilo. Tukajšnji c. kr. postajni urad obvešča gg. trgovce in drirge interesente o izoremenjenih uredbah pri povzetjih in predplačilih v gotovini. Predplačila v gotovini in povzetja se morajo v voznem lističu od 1. decembra 1903 dalje naslavljati samo v kronski veljavi, in sicer tako, da se zadnja številka, (jednota) vinarjev konča z ničlo (0) ali pa številko pet (5). N. pr. povzetje K 2031 se mora glasiti ali K 20'30 ali K 20\35, isto-tako je nasljavljati predplačila v gotovini. Zamenjali so nekateri gospodje na zadnjem shodu dežnike, glede katerih naj se obrnejo na upravništvo našega lista. 8 dresiranih čudapolnih koz se vidi v gostilni pri »jelenu* v Kranju. Imenovane koze predstavljale bodo danes in jutri jako elegantne piramide in skupine. Erna, plesalka po vrvi in krogli, se predstavlja na vrvi in valeči se krogli. Kdor hoče videti te čudapolne dresirane koze, naj se potrudi v gostilno g. Pešeca »pri jelenu*. Iz Kamnika se nam poroča, da priredita na praznik dne 8. decembra 1903 združena odbora kamniške moške in ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v čitalničnih prostorih dramatično predstavo »Materin blagoslov* ali Nova Chonchon, narodna igra s petjem v petih dejanjih, preložil Jos. Cimperman. Začetek točno ob pol osmih zvečer. Vstopnina: Sedeži 1.—3. vrste po 1 K; 4. in 5. po 80 vin.; 6. in 7. po 60 vin.; stojišča po 40 vin. Med igro in pri petju svira orkester mestne godbe. — Bufet preskrbe dame. Drobiž z Gorenjskega. Dne 25. m. m. se je poročil g. Blaž Zabret, posestnik in trgovec v Britofu pri Kranju, z gosp. Matildo Pirnat z graščine Tufštajn pri Moravčah. — Obolel je župnik Aljaž na Dovjem. — Ceciljansko društvo se snuje v Kamniku. — Vodovod v Rovih v kamniškem okraju je dograjen. — Posojilnica v Radovljici ima dne 10. decembra izredni občni zbor radi izpre-membe pravil. — Železniški delavec Janez Milkovič v Bohinjski Bistrici jo ukradel kočarju Valentinu Ravniku 8 kron in delavcu Janezu Radotiču 10 kron. Ko so ga prijeli orožniki, se je vrgel na tla in bil z nogami okolu sebe. — Radi visokega sni ga je za teden dni ustavljen ves promet preko Ljubela na Koroško. Sneg je doli visok 2-50 metra. — V Renčali na Goriškem so zaprli — kakor poročajo listi — poštno uradnico Ivano Stanonik iz Kranja, ker je poneverila uradni denar. Križem sveta. Bazne vesti Obravnava proti svetovaclavski posojilnici v Pragi se je začela minuli teden. Obtožnica obsega 800 strani. Obravnava utegne spraviti na dan zanimive stvari. — V Dolenji Tuzli so te dni obesili kmeta Mujo Oniča, ki je s sekiro obil dva orožnika, ki sta imela pri njem hišno preiskavo. — V neki vasi blizu Berolina je gostilničar Drevbrodt ubil s sekiro svojo ženo ter potem skočil iz četrtega nadstropja in se ubil. — Potres so čutili dne 2. t. m. v Zofiji. — V Hajdn-Doroku na Ogrskem je židovski duhovnik Citrom v verski blaznosti prerezal vrat svoji ženi, hčerki in sebi. — V noči na 2. t. m. je nekdo troje sestre vdove Rozalije Krischke v Rotemvaldu na Moravskem v stanovanju, kjer so spale, napadel in umoril. Stare so 10, 12 in 17 let. Sodi se, da je zločinec nek železniški delavec H. Gold. Skrajna raztresenost. V Norimberku na Nemškem je nek uradnik vodil razprodajo v neki zastavnici in je v svoji raztresenosti prodal tudi svoj klobuk, ki ga je položil na mizo. Tako je moral iti brez klobuka domov. Draga razžalitev. Londonski plemič Štefan Oole-ridge je rekel v javni skupščini vseučiliškemu profesorju dr. Bayli*su, da je operiral psa, ne da bi ga bil poprej omamil. Dr. Bayliss je tožil žaljivca, in vrhovno sodišče mu je prisodilo 48.000 kron, ki mu jih mora plačati plemič za žaljeno čast. Račur. o poljubih. Sodišče v Albanvju (Amerika) je priznalo gospici Pettit 12.000 dolarjev odškodnine, katero ji mora plačali njen ljubimec, ker je prelomil svojo obljubo, da bo poročil gospico. Med obravnavo je tožiteljica iz žepa vzela beležnico in črno na belem dokazala, da jo j* njen ljubimec za časa njene 14letne zaroke 1236 krat poljubi'. Po njegovem odhodu si je vselej zapisala, kolikokrat jo je poljubil. Za vsak poljub dobi 10 dolarjev, zahtevala pa je 160 dolarjev. Ena najkrasnejših pridobitev za zdravje in blaginjo je izvestno sladna kava, ki si je, izdelana po Kathrei-nerjevem načinu, danes že osvojila ves omikani svet in sosebno skoro vso družinsko mizo. Zakaj kot rodbinska kava ima zmes iz zrnate kave s Kathreiner - Kneippovo sladno kavo tako brezprimerne prednosti glede okusa zdravja in prihranka, da jih ne sme prezirati nobena skrbna gospodinja. Fini vonj po zrnati kavi, ki daje Kathreiner - Kneippovi sladni kavi posebno priznanje, povišuje kot primes priljubljeni okus zrnate kave; tega ni mogoče doseči z nobenim drugim surogatom ali pri-meskom. Po drugi strani pa spričo te lastnosti Kathreiner - Kneippovo sladno kavo tudi lahko pijemo brez primesi zrnate kave; ta pijača tekne izvrstno in zdravniki jo kot koristno in redilno priporočajo zlasti ženskam in otrokom. Ce so Kathreiner - Kneipovo sladno kavo že tedaj, lo seje pojavila, označili za «kavo prihodnjosti*, se je ta smela beseda dandanes že deloma izpolnila in izpolnjevala se bo po dosedanjih izkušnjah čimdalje 511 bolj. Važno pa je, da vedno rabite le pristno Kathreiner - Kneippovo sladno kavo; zato je treba pri nakupovanju izrecno poudarjati ime »Kathreiner* in jemati« edino izvirne zavoje z varstveno znamko župnik Kneipp. Ogibljite se torej skrbno vseh posnemkov in tudi ne kupujte nikoli kaj takega, kar se odtehtuje odprto. Gospodarske stvari. Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu novembra 1903 je vložilo 394 strank K 89.409-79, dvignilo pa 224 strank K 60.977*84, 6 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil K 7.440-—. Stanje vlog iznaša K 3,155.888-18, stanje hipotečnih posojil K 1,951.327-10 in denarni promet K 220.953-87. Mestna hranilnica v Rado rljici. V mesecu novembra je 202 strank vložilo K 62.63232, 160 strank dvignilo K43.999-75, 13 strankam seje izplačalo posojil K 15.100*—, denarni promet K 256.346*18. Okrajna hranilnicam posojilnica v Skofji Loki. V novembru 1903 je vložilo 76 strank K 25.943*45, 53 strank je dvignilo K 12.118-—, 4 strankam se je izplačalo posojil K 11.600—. Stanje hranilnih vlog K 453.296*32. Stanje hipotečnih posojil K 451.887*67 in denarni promet K 86.587-74. Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu novembra 1903 je 176 strank vložilo K 42.23380, 103 strank je vzdignilo K 20.89P68, 8 strankam se je izplačalo posojil K 12.250*—. Stanje vlog iznaša K 821.077-44. Stanje hipotečnih posojil K 608.182*53. Denarni promet K 114.650-73. Občni zbori kmetijskih podružnic se vrše, in sicer v Žabnici dne 13. decembra pri Gegnarju, t Prevojah za okolico Brdo dne 8. decembra pri Škofcra, v Mošnjah dne 13. decembra na Brezjah pri načelniku in v Šentvidu pri Ljubljani dne 8. decembra pri županu. Škofjeloška mlekarska zadruga ima dne 20. L m. ob pol štirih svoj izredni občni zbor v mlekarni. Na dnevnem redu je med drugim tudi premenba pravil. Listnica uredništva. Dopis iz Šenčurja in CerkJjan o delovanju odišlega g. župnika. prideta prihodnjič. Soba z vso opravo, kuhinjo, štedilnikom, ki je pripravna za kakega gospoda, se takoj odda. Naslov se izve pri upravništvu »Gorenjca*. 224—1 Kupujem antikvarične knjige, cele knjižnice, stare slike, star denar in druge antikvarične umetnine. Ponudbe na upravništvo »Gorenjca* pod šifro »Antikvarijat*. 226—1 Janez Sartori Radovljica (Gorenjsko) Trgovina z železnino, šivalnimi in poljedelskimi stroji vsake vrste. Nagrobni križi, štedilniki za vzidati kakor tndi iz pločevine, železne ograje, kovanje za okna in vrata, vsake vrste stavbinske železnine i. t. d. 201-7 y y y y 512 a a ^ poštenih starišev, ki ima II P veselje do tiskarstva III If El^_fm 111 vsaJ Par ^™ ww ww gimn. razredov vsprejme 3?. pr. £awprct, tiskar V Kranja. Mestna talilnica v Kranju obrestuje hranilne vloge po 4 odstotke brez odbitka rentnega davka 5—23 katerega plačuje iz lastnega. Stanje vlog K 3,155.888-18. Stanje hipotečnih posojil K 1,951.327 10. že od Velikega Šmarna Marija Kern iz Luž pri ŠenčurjuT stara 25 let. Zadnjikrat je imela na sebi pelerino, višnjevo jopico, črn predpasnik in pisano ruto. Ce kdo ver kam je šla, naj to naznani županstvu v Šenčurju. Naznanjam da so pri meni na novo izšle dvoje masne bukvice Matere božje: «Slava Marije* in (Marija, naše veselje* s silno lepimi molitvami in debelim tiskom in se dobe različno vezane. Gene so od 40 kr. do 2 gld. Dalje se dobi «Proračun 8 funtov na kilograme. Priporočam se tudi za vezanje knjig. Postregel bodem vsakemu z. dobrim delom in nižjimi cenami kakor vsak drugi. Obenem naznanjam, da kupim tudi stare povestne knjige. 222—2 Pavel Bizjak v Kranju št. 118 zraven velikega vodnjaka. Platno 221—2 Trgovina z oblačilnim, špecerijskim, steklenim in materi-lajnim blagom, lišpom (Aufputz), drobnino; zaloga raznega blaga za šivilje in krojače, perila in obleke. Zaloga šopkov za neveste, nagrobnih vencev in trakov z napisi. Klajno apno za živino. Špirit in žganje. Šipe in kit. Suhe in oljnate barve, laki, lirnež, čopiči vseh vrst. Okraski za rakve. V podružnici „pri Blažku": Špecerijsko blago, moka, žito, šolske potrebščine, sladkarije in igrače. 154-13 za pokrivanje voz in komatov, kakor tudi laško brinje prve vrste se dobi po najnižji ceni pri Fr. Dolenzu v Kranju in Škofji Loki. Zaloga „Belske kisle vode" 7-2a Vellacher Sauerbrunnen pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. 7 zaboj (50 steklenic) 8 K. Najboljše strune za citre, gosli in kitare. 11 mm M.W.V ÄS Trgovina z železnino „MERKUR" PETER MAJD) " v Oeljn, Graška cesta. štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje In strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. Tomaževa žlindra, najboljšo umetno gnojilo. * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. Postrežba točna. (Lene nizke. t j i I ' ' • f • T ■ I I •i n 11 t r • t • m CD CD o l-i o o< Ä • |SJ t* I m l-t o CD IM< O CD v- Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 144—23 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki se dopoštjejo na zahtevanje zastonj. vlinatto peci, Ste9ilm4e, Hernie »a »o ti 5» i&a 'fiope^i, 'fia&ot tudi fUpe, vacbt in diuyt glinaste i*9«i4e v voefi 6atvan, ttpežne in cen« -ptipotoca -pt-va in največja Kox> z vso opravo v bližini Kranja. Naslov se izve pri upravništvu «Gorerjca». 220-2 Za Miklavža priporoča svojo velikansko zalogo raznovrstnega slaščičarskega blaga, kakor parkeljev in Miklavžev, bon-bonijerov i. t. d. 219—2 Emil Brandt, slaščičar v Kranju. Ljubljanska KREDITNA BANKA Polnovplačani akcijski kapital k: 1,000.000 Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanja. v Ivjubljani Špitalske ulice št. 2. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne paphje. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. — Borzna naročila. Podružnica v Spljetu (Dalmacija). 11—46 Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami. Loterijska srečka dne 28. novembra 1.1. Trst: # 72 78 88 8 14 Dvoje stanovanj in sicer eno zgoraj obstoječe iz dveh in kuhinje, drugo spodaj obstoječe iz treh sob, kuhinje in shrambe se odda takoj. Poleg tega je naprodaj dvoje novih vrat in dve izložbi, pripravni za prodajalno. Več izve na Primskovem pri lastniku Ivanu Graiserju tik železnega mostu ah pa v Šenčurju. 218 3 515 Zakaj je nemška kuharska knjiga: «Prato: Die suddeutsehe Ktt:he» tudi pri nas razširjena v mnogo tisoč eksemplarjih? Zato, ker doslej ni bilo kuharske knjige v slovenske .n jeziku, ki hi mogla po vsebini in po zunanji opremi ž njo uspešno tekmovati. „Pobra Hnbarica" ki je izšla v založništvu L. Schwent-nerja v Ljubljani: se pa lahko meri ž njo v vsakem oziru. Obsega na 576 struneh več nego 1300 receptov za pripravljanje najukusnejših jedi domače in tuje kuhe, ima 8 koloriranih tabel, je trdno in elegantno v platno vezana, izkratka zadošča zahtevam in potrebam tudi najfinejše kuharice. — Cena ista kakor nemški knjigi, namreč le 6 K, po pošti 6 K 55 h. Slovenke, kupujte jo in kuhajte po njenih navodilih in ne bodete se kesale! 208—5 ; Največje priznanje London 1903, Grand Prix1 je dobil Kranjski redilni prašek za prašiče. Doktorja pl. Trnk6czy-ja rediino in varstveno sredstvo se pomeša med krmo pa tudi že pujskom. 1 zavitek za 50 vin. zadostuje za tedne. Naprodaj pri trgovcih; po pošti 5 zavitkov iz glavrte zaloge Lekarna Trnkčczv, Ljubljana. Zahvalna pisma, tudi uradn« poverjena prihajajo vsaki dan. Uradno poverilo. iioma strinja pisanemu originalu na dopisnici. Predloženi prepis se katera ima znan.k« za 4 lerie in 2 vinarja. Ljubljana, tretjega oktobra edentisotdevetstoena. (Notarski pečat.) Ivan Plantani e. kr. notar. Spoštovani gospod! Moji prašiči niso žrli, tudi so bili sila revni. Slučajno sem dobil od enega mojih ljudi za poskušnjo en zavojček redil nega praška za prašiče. Človek se nora kar čuditi! Ne morem svojih prašičev dovolj krmiti, strašansko veliko požro, tako, da so se čez nekoliko dni močno izrodili, hvala temu izbornemu sredstvu. Morem isto vsakemu najbolje priporočiti in ga bodem tudi priporočal. Prosim z obratno pošto pet zavojev redilnega praška za prašiče. Belišče, Slavonija, 31. oktobra 1900. Z velespoštovanjem Josip Englisch železniški nadziratelj. 9 o :o io lo lo io lo :o 62-38 § Trgovina z železnino in špecerijskim blagom MERKUR" peter Majdič v Kranju. ff Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, vile, železne brane, moti-ke, sekire, železne grablje; nadalje štedilna ognjišča, nagrobne križe, vodne Žage, pile,kovanje za okna in vrata, žico, žičnike, ka-tranovo lepko, železno in pocinkano plošče vino, kar-bolinej, trsje za obijanje Stropov, vlite kotle. Veliko izber slamoreznic, plaht za VOZOve, železnih peči, Roman- m portland-cement, traVer ze, stare, železnice šine za kolesa, podvozi in drugo železo, sesalke za vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago. Zaloga svetilk, zaloga različnih barv. Ol Ol Ol Ol Ol CI Q 504 2—48 društvo ¥ Kr; registrovana zadruga z omejeno zavezo je pričelo poslovati dne I. januvarja 1903 ¥ Kranju na glavnem trgu v hiši g- K. Floriana št-194. Uraduje se vsak dan ob delavnikih od 9. do 12. ure dopoludne, ob ponedeljkih in smajnih dneh pa tudi popoludne od 2. do 4. ure. Hranilne vloge se obrestujejo po S VA°/o brez vsakega odbitka ter plačuje »Kreditno društvo* rentni davek za vlagatelje iz svojega. Obresti se računajo od 1. oziroma 15. vsakega meseca po dnevu vložitve do 1. oziroma 15. pred dnevom vzdignenja. Nevzdignene obresti se prištevajo koncem leta kapitalu. Posojila se dovoljujejo na osobni kredit, zastave in tudi na hipoteke proti primerni obrestni meri. V upravnem svetu so: Franc Kreimer, podpredsednik. Janko Majdič, predsednik. Rudolf Kokaij, pisarniški ravnatelj. Karol Jäger. Josip Kovač. Nadzorstvo: Vinko Majdič. Peter Mayr. Dr. Valentin Štempihar. Ciril Pire. Ivan Rakove. I>h«ja vsako soboto zvečer, če je ta tlan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, ta četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom itHM za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — '/.a oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti župne cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračaj ajo. Izdaja in zalaga konsorcij »Gorenjca*. Odgovorni uradnik (Jasper Eržen. Tiska Iv. l'r. Lampret v Kranju. KI5 99