LETO XXIV. ŠT. 1 — januar 1975 CENA 0,20 DIN Plan za leto 1975 je sprejet Predlog plana so delavci obravnavali in potrdili na svojih zborih v času od 25. 12. do 27. 12. 1974. Na zborih je zbranim delavcem obrazložil predlog plana tov. direktor. Na vseh zborih so delavci sprejeli plan v predloženi obliki. Na tem mestu plana seveda ni mogoče v celoti obravnavati, zaradi česar se bomo ustavili le pri njegovih bistvenih elementih. Plan proizvodnje temelji na predvidevanjih prodaje, zaključenih pogodbah in povečanih kapacitetaii v posameznih proizvodnih obratih. Glavni faktorji, ki so vplivali na zasnovo plana, so naslednji: — nove kapacitete za predenje in sukanje, — nove kapacitete za barvanje preje in tkanin, — nove kapacitete za izdelavo pletenih zaves in — velika, vnaprej pogodbeno zaključena naročila konfekcioniranih izdelkov. V predilnici se bo proizvodnja predvidoma povečala za 27 %, pri čemer moramo upoštevati tudi višjo planirano povprečno Nm 16,9 nasproti povprečni Nm 12,5 v letu 1974, tako da bo dejansko poveča- nje še večje. V sukalnici predvidevamo za 9 % večjo proizvodnjo. V tkalnici je predvideno boljše izkoriščanje obstoječih kapacitet z delno uvedbo tretje izmene in nova proizvodnja pletenih zaves, tako da bo proizvodnja, merjena v m2, za 13 % večja. Nove proizvodne zmogljivosti, ki so že, oziroma še bodo, vključene v proizvodnjo oplemeni-tilnice, nam bodo omogočile, da bomo v pogledu barvanja tkanin in preje neodvisni od uslug. Glede na že zaključene pogodbe za prodajo konfekcioniranih izdelkov je plan konfekcije, merjeno v Nh, za 23% večji in bo treba za dosego tega cilja vložiti precej truda, poleg tega pa poiskati možnosti, da nam del planirane proizvodnje izdelajo kooperanti. Proizvodnja v oddelku za izdelavo kovinskih konstrukcij je vezana na proizvodnjo konfekcije in je zato tudi v tem obratu plan temu primerno povečan. Tako povečan fizični obseg proizvodnje pa ima za posledico tudi povečanje finančnih kategorij, ki pa se poleg tega povečujejo tudi zaradi inflacije. S planom predvidevamo povečanje celotnega dohodka za 61 %, dohodka za 50 %, bruto osebnih dohodkov za 29 %, pogod- benih obveznosti za 208 %, zakonskih. obveznosti za 28% in finančnega rezultata za 106 %. Glede na tako močno povečanje finančnega plana bodo potrebna tudi znatno večja obratna sredstva, katera bomo morali povečati za 68 %, kar bo ob splošnem pomanjkanju sredstev oziroma stalno večji nelikvidnosti ena izmed najtežjih nalog. Da bi zmanjšali potrebo po povečevanju obratnih sredstev, bomo morali skrbeti za čim krajšo vezavo sredstev v zalogah materiala in gotovih izdelkov ter v nedovršeni proizvodnji. V planu investicij predvidevamo najprej realizacijo po že sklenjenih pogodbah, t. j. dokončanje že začetih investicij v predilnici in ople-menitilnici, ki so tudi finančno pokrite, medtem ko je za predvidene nove investicije do sedaj zagotovljenih le 30 % finančnih sredstev. Celotne investicije, predvidene za leto 1975, predstavljajo 25 milijonov, razpoložljivi viri sredstev pa 15 milijonov, zato bo nujno za vse nove nabave določiti prioritetni red in njihovo realizacijo uskladiti z razpoložljivimi sredstvi. Obravnavana sta bila tudi plana TOZD Industrijske prodajalne in TOZD Restavracije in počitniških domov. Pri tem velja poudariti kot poseben uspeh naše industrijske prodajalne, ki planira realizacijo po prodajni ceni v letu 1975 v vrednosti 10 milijonov din, medtem ko v restavraciji, če upoštevamo povečanje cen, predvidevajo v letu 1975 celo manjšo realizacijo, kot so jo dosegli v letu 1974. JK VOLITVE — VOLITVE — VOLITVE — VOLITVE — VOLITVE — VOLITVE — VOLITVE ■ Konferenca delegacij DO za delegiranje delegatov v skupščine SIS je konstituirana -j , ^ Delavci DO Induplati Jarše n. sol. sub. o. delegirajo v vsako skupščino samoupravnih interesnih skupnosti po dva delegata. Zaradi tega je bilo potrebno še pred volitvami delegacij TOZD in DS, ki so bile razpisane s strani delavskega sveta DO za četrtek, 5. decembra, uskladiti veljavne statute TOZD in sprejeti ustrezen statutarni sklep za DS. Splošne delegacije so volili delavci TOZD proizvodnje in DS Skupnih služb, medtem ko delavci TOZD Restavracija in počitniški domovi ter TOZD Industrijska prodajalna v skladu z zakonskim določilom tvorijo delegacijo, ker ne zaposlujejo več kot 30 delavcev. Tako so delavci TOZD Proizvodnja izvolili 20-člansko delegacijo, in sicer: Ciglar Ljuba Dimc Pavla Dolinšek Marinka Jerman Marica Kavčič Rajko Kepec Vinko Klemenčič Tončka Korošec Ema Kosi Erna Majdič Franc Močnik Jelka Nolimal Pepca Peče Regina Pirnat Cilka Plaznik Olga Prener Jože Prestor Marija Ručigaj Iva Šimic Miro in Žučko Mira Delavci DS Skupnih služb pa so izvolili 10-člansko delegacijo, in sicer: Burja Pepca Cedilnik Fanika Gorjup Marija Lipovšek Otmar Mrdjenovič Drago Pavlin Dana Podboj Daliborka Slapšak Marjan Škrinjar Majda in Uršič Henrik Splošne delegacije so se sestale na svojih prvih sejah 17. 12. 1974, se konstituirale in izvolile vodje delegacij in njihove namestnike, in to: TOZD Proizvodnja: Kavčič Rajko, Kepec Vinko (nam.). TOZD Restavracija in počitniški domovi: Kramberger Stanc, Urbanija Viktor (nam.). TOZD Industrijska prodajalna: Bergant Ivanka, Vrhovnik Majda (nam.). DS Skupnih služb: Slapšak Marjan, Lipovšek Otmar (nam.). Poleg tega so delegacije izvolile delegate za prvo zasedanje konference delegacij DO Induplati. Na osnovi sklenjenega sporazuma o oblikovanju konference delegacij, ista šteje 13 članov, v katero izvolijo: delegacija TOZD Proizvodnja 7 članov, TOZD Restavracija in počitniški domovi 2 člana, TOZD Industrijska prodajalna 1 člana in DS Skupnih služb 3 člane. Konferenca delegacij se je 18. 12. 1974 sestala za prvo zasedanje in izvolila po 2 delegata v 10 skupščin SIS za prva zasedanja. Iz vrst izvoljenih članov splošnih delegacij oz. delavcev TOZD, ki tvorijo delegacijo, je tako, oziroma bo na prvih zasedanjih skupščin SIS sodelovalo 20 delegatov naše delovne organizacije. Maks Šorn SAMOUPRAVNI AKTI — SAMOUPRAVNI AKTI — SAMOUPRAVNI AKTI — SAMOUP V mesecu decembru smo sprejeli naslednje samoupravne akte: Samoupravni sporazum o pravicah, obveznostih in odgovornostih individualnih poslovnih organov (IPO) in vodilnih delavcev ter drugih delavcev, ki delajo na delovnih mestih, ki se zasedajo po razpisu. Samoupravni sporazum so sprejeli zbori delavcev TOZD in DS po samoupravnih centrih od 3. do 10. decembra 1974. Izjavo, da se strinjajo s tem spora zumom, je podpisalo naslednje število delavcev: — TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken, Jarše, Jarše p. Domžale b. o. (od 732 delavcev) 537 delavcev, — TOZD Restavracija in počitniški domovi Jarše, Jarše p. Domžale o. sub. o. (od 21 delavcev) 16 delavcev, — TOZD Industrijska prodajalna Jarše, Jarše, p. Domžale o. sub. o. (od 7 delavcev) 5 delavcev, — DS Skupnih služb DO Indu-plati Jarše n. sol. sub. o. (od 212 delavcev) 167 delavcev. Samoupravni sporazum velja za delovno organizacijo od 20. decembra 1974 dalje. Statut delovne organizacije Industrija platnenih izdelkov INDU-PLATI Jarše n. sol. sub. o. Statut delovne organizacije so sprejeli zbori delavcev TOZD, ki sestavljajo delovno organizacijo po samoupravnih centrih od 13. do 18. decembra 1974. Za predlog statuta delovne organizacije v predloženem besedilu je glasovalo naslednje število delavcev: — TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken Jarše, Jarše p. Domžale b. o. (od 732 delavcev) 474 delavcev, — TOZD Restavracija in počitniški domovi Jarše, Jarše p. Domžale o. sub. o. (od 21 delavcev) 13 delavcev, — TOZD Industrijska prodajalna Jarše, Jarše p. Domžale o. sub. o. (od 7 delavcev) 4 delavci. Statut delovne organizacije velja od 26. decembra 1974 dalje. Samoupravni sporazum o oblikovanju konference delegacij za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščin družbeno političnih skupnosti občine Domžale. Samoupravni sporazum so sprejeli zbori delavcev TOZD in DS po samoupravnih centrih od 13. do 18. decembra 1974. Za predlog samoupravnega sporazuma v predloženem besedilu je glasovalo: — TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken. Jarše, Jarše Na zadnji seji izvršnega odbora so razpravljali o delovnih sobotah, o izrednih prošnjah za denarno pomoč in o nalogah sindikalnih vodstev v delovnih organizacijah. Induplati, 20. dec. 1974. Dvanajsti seji izvršnega odbora, vodil jo je predsednik tovariš Jože Knep, so prisostvovali poleg članov tudi člani sekretariata OOZK. Na seji je bil tudi sekretar občinskega odbora sindikata tovariš Marjan Bolhar. Najprej je seznanil tovariš Bolhar navzoče z spremembami, ki zadevajo delo in organiziranost sindikalnih odborov v delovnih organizacijah. V posebnih prilogah Delavske enotnosti je ta material zbrano in pregledno opisan, v tem sestavku pa se omejimo samo na najbolj bistvene stvari. Delovanje izhaja iz statutarnega dogovora in vsebuje te zahteve: — delovanje je neposredno, kar pomeni, da odločajo člani in ne več izvršni odbori; — postopki so demokratični zato, da bo delo slonelo na sodelovanju; — delo sindikatov je odgovorno. Ta odgovornost je obvezna za vse. — Delo mora biti konkretno, to pa izključuje vse posplošenosti. — Delo mora biti javno. Z nalogami in zaključki je treba vedno seznanjati vse člane organizacije in za to uporabljati vse obstoječe možnosti in sredstva. Med drugim, na to bi radi posebej opozorili, je bilo slišati novico, ki glasi tako: OBČNI ZBORI SINDIKATA BODO VSAKE 4 LETA (doslej vsaki 2 leti) NAM V INDUPLATI NAJBOLJ USTREZNA TAKA VODSTVENA ZGRADBA V SINDIKATU, KJER BODO SEDANJI POVERJENIKI ČLANI IZVRŠNEGA ODBORA. Povejmo, da bodo le ti izvoljeni v prihodnjih dneh, da bodo volitve eno- p. Domžale b. o. (od 732 delavcev) 461 delavcev, — TOZD Restavracija in počitniški domovi Jarše, Jarše p. Domžale o. sub. o. (od 21 delavcev) 13 delavcev, — TOZD Industrijska prodajalna Jarše, Jarše p. Domžale o. sub. o. (od 7 delavcev) 4 delavci. Samoupravni sporazum velja od 26. decembra 1974 dalje, uporablja pa se od dneva sprejema. — DS skupnih služb DO Induplati Jarše n. sol. sub. o. (od 216 delavcev) 139 delavcev. Maks šorn stavne j še, kandidati pa bodo pokrivali delovno okolico, ki bo enaka samoupravnemu centru. IZVOJE-NI IZVRŠNI ODBOR (štel bo nekaj več kot 20 članov) BO IZVOLIL SEKRETARJA ORGANIZACIJE SINDIKATA (do sedaj se je imenoval predsednik sindikalne organizacije) in BLAGAJNIKA. OBČNI ZBOR BO IZVOLIL ČLANE ZA IZVRŠNI ODBOR (prej poverjenike) IN NADZORNI ODBOR SINDIKALNE ORGANIZACIJE. Občni zbor sindikalne organizacije Induplati bo v drugi polovici januarja 1975. Nato so na seji potrdili imenovanje tovarišice Pepce Nolimal v izdajateljski svet Konoplana, kjer bo zastopala našo sindikalno organizacijo, in ugodno rešili dve izredni prošnji za odobritev denarne pomoči iz naslova Tovarniške samopomoči. Na politični seminar za delo v sindikalnih organih v Induplati so 23. in 24. decembra šli: tovarišice Breda Kurzvveil, Gizela Rihtar in Justi Smrdelj ter tovariša Vinko Kepec in Franc Majdič. Na kraju seje so še enkrat osvetlili vprašanje odločitve glede prostovoljnega dela ob prostih sobotah v letu 1975. Zato, ker je nekaj pripomb, da na delovne sobote ne delajo vsi, je sklenil izvršni odbor nasloviti na upravo podjetja predlog, da bi vse delovne sobote v Induplati veljale tudi za tiste, ki dežurajo, s tem da bi prihajali na dan dežurstva na delo šele ob 14. uri. Tako bi to pripombo uskladili z delovnim časom velike večine članov kolektiva. O. L. Op. ur.: Prostovoljno delo ob prostih sobotah ni v neposredni zvezi z dežurstvom. PRED SINDIKALNIM OBČNIM ZBOROM Poverjeniki zdaj člani IO Kaplja V obratu težke konfekcije smo nedavno izdelali še en novi izdelek iz plastificirane tkanine (trevire). Izdelek smo poimenovali kar po obliki »kaplja«. Hruškasta oziroma konusna oblika (sliki smo objavili v junijski številki našega glasila) in posebno oblikovan obod omogočata, da se pri polnjenju kaplja samo dviga (veča — op. ,p.) in polna stabilno stoji. Po obliki in kapaciteti — standardna mera je 1.000 litrov, jo lahko uvrščamo med manjše odprte rezervoarje za tekočine. Kot rezervoar je kaplja skoraj neomejeno uporabna. Rabimo jo lahko npr. na vrtu za zbiranje deževnice, katero bomo uporabili za zalivanje vrta, ko bo suša velika. Kdor ima težave z zbiranjem deževnice za umivanje (kar kozmetiki zelo priporočajo) ali za pranje, si lahko s kapljo zelo pomaga. Po potrebi lahko dobi tudi večjo ali manjšo kapljo. Vinogradnikom lahko služi kaplja za pripravo škropilnih raztopin ter s črpalkami in cevmi raztopino direktno črpajo v ali iz kaplje. To velja tudi za škropljenje sadnega drevja in drugih kultur. Brez naštevanja lahko zaključimo, da je kaplja zelo primerna za shranjevanje raznih raztopin in za nepitno vodo. Z notranjo folijo oziroma z oblogo iz poliuretana je uporabna in zelo primerna za shranjevanje pitne vode. V krajih, kjer ni pitne vode ali na potresnih področjih skratka, povsod tam, kjer pomeni pomoč zagotovitev vode za pitje, lahko uporabimo naš novi izdelek kapljo kot najbolj ustrezno posodo za transport pitne vode. Prednost kaplje pred rezervoarji iz plastičnih mas je v njeni priročnost ter enostavnosti zlaganja za transport. Dipl. ing. Daliborka Podboj Proizvodnja v novembru Proizvodni obrati so v mesecu novembru delali v okviru predvidenih delovnih dni. Le obrat tkalnice s 40 statvami, konfekcija in del predilnice je obratovalo ob prostih sobotah. V oplemenililnici so določeni stroji delali v 4 izmenah, in sicer glede na ozko grlo, katero obstaja (širinsko-razpenjalni stroj) in delno barvanje preje (pomanjkanje barvarjev). Proizvodni obrati so bili z osnovnim in pomožnim izdelavnim materialom zadovoljivo oskrbljeni. Le v obratu konfekcije je bil problem z gurto in plastificirano tkanino. V oddelku kovinskih konstrukcij je primanjkovalo Al. cevi za izdelavo ogrodij za šotore in lesenih zabojev za embalažo. Posamezni obrati so v mesecu novembru izpolnili mesečne proizvodne plane slabše kakor v oktobru mesecu. No, pa poglejmo kako so posamezni proizvodni obrati izpolnili svoje mesečne naloge. Predilnica je izpolnila mesečni plan proizvodne za 94 %. V primerjavi z novembrom 1973 je izdelala za 38 % več preje. V 11 mesecih letošnjega leta pa je izdelala za 19,5% več preje. Problem v predilnici je bil v pomanjkanju cevk za predilne stroje in razmeroma visokih izostankih, saj so samo bolniški izostanki predstavljali 7,96 %. Oddelek sukančarne je izpolnil mesečni plan proizvodnje s 139,7 %. Rezultat je precej slabši kakor v preteklih mesecih. Vzrok je v tem, ker ni bila odposlana bombažna preja v izvoz. S tem pa je bila realizacija piana slabša. V nedovršeni proizvodni pa je ostalo za 7.000 kg bombažne preje. V primerjavi z letom 1973 je sukančarna izdelala za 1,5 % manj raznih sukancev. Tkalnica je mesečni proizvodni plan zadovoljivo izpolnila, in sicer v t.m. z 99,4 %, v m2 z 97,1 % in v 000 votkih z 111,4 %. V mesecu novembru so bili izdelani tudi prvi metri zaves na novih strojih. Tako je bila priključena našemu proizvodnemu programu še ena grupa zaves popolnoma novega načina izdelave. V primerjavi z letom 1973 je tkalnica zatkala za 10,2 % več votkov. Kumulativni rezultat je nekoliko slabši. Kajti v mesecu oktobru je delovna sobota za Kozjansko močno popravila fizični obseg proizvodne in s tem seveda tudi izpolnjevanje plana in to v vseh obratih, kar sem že v članku za oktober tudi omenil. Naj poudarim, da je enkrat tudi obrat oplemenitilnice prevzel prvo mesto v izpolnjevanju plana. Mesečni proizvodni plan v t.m. so izpolnili s 108 %. Kumulativno za 11 mesecev pa je bilo oplemeniteno za 0,2 % manj tkanin kakor v preteklem letu. Vendar pa čakajo ta obrat še težke naloge, kajti še vedno zaostajajo za količinsko proizvodnjo tkalnice. To pa nam pove, da je nedovršena proizvodnja surovin tkanin vedno večja. Res je, da je delni vzrok v dolgem ciklusu med nami in podjetjem MTT, vendar pa so tudi artikli, kateri zaostajajo v naši proizvodni. Barvalni aparat za prejo ne obratuje v polnem obsegu. Tu so delno objektivni, še več pa je subjektivnih vzrokov (prepočasno cirkuliranje nikelink cevk med pripravljalnico in predilnico). Rezultat tega je premalo pobarvane preje in s tem seveda tudi pomanjkanje določenih barv raznih prej v tkalnici. S tem pa izpad proizvodne določenih dessenov in težave v prodaji. Konfekcija je mesečni plan izpolnila s 104,9%. V primerjavi z letom 1973 pa je izdelala za 21,2% več izdelkov, seveda, merjeno v Nh. Nizek procent izpolnitve plana v konfekciji je v pomanjkanju aluminij, cevi za izdelavo ogrodij. Tako je kljub temu, da so bili šotori konfekcijsko izdelani, manjkalo je le za 9 kom. šotorov ogrodje, ostala določena količina šotorov v nedovršeni proizvodni. Tako je bil mesec november slabši, to pa nam pogojuje boljši rezultat v mesecu decembru. Kvaliteta naših izdelkov v tkaninah, je bila v mesecu novembru veliko slabša kakor v predhodnih mesecih in to v vseh treh grupah naših izdelkov. V bombažnih tkaninah smo dosegli I. kvaliteto s 94,62 %, v sintetičnih thaninah 79,71 % in v bomb.-sintetičnih tkaninah 69,61 %. Skupno smo v surovih tkaninah dosegli I. kvaliteto 88,04 %, II. kvaliteto 4,42 %, III. kvaliteto 2.14 % in IV. kvaliteto 5,40 %. V gotovih adjustiranih tkaninah pa smo dosegli I. kvaliteto 87,39%, II. kvaliteto 4,88%, III. kvaliteto 2,26 % in IV. kvaliteto 5,47 %. S tem smo dosegli negativen rekord glede kvalitete v letu 1974. Ne bom zanikal, da ni tu objektivnih vzrokov. Vendar je moje mnenje, da je pri vodstvenem kadru vse premalo angažiranja v pogledu izboljšanja kvalitete. Mislim, da je nujno zamisliti se nad rezultati kvalitete v novembru, stopiti v akcijo, vložiti vse sile in to na vseh vodstvenih delovnih mestih za izboljšanje rezultatov. Kajti, če pogledamo samo rezultat 5,4 % IV. kvalitete naših tkanin, kar je več kot 100 % več kot poprečno v celem letu, sem mnenja, da nam je situacija popolnoma jasna. Res je, da je bilo precej slabe kvalitete zaradi tiska v MTT. Vendar pa odpade večina na slabo delo v naši lastni hiši in tu moramo prvo zagrabiti in te nepravilnosti odstraniti. Kajti, taki rezultati v kvaliteti nam ne obetajo nič dobrega za leto 1975. Franc Jeraj Medsebojna razmerja V 7. št. Konoplana sem že na kratko pisal o nekaterih novostih na področju medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu. Tokrat pa bom na kratko spregovoril o nekaterih konkretnih rešitvah posameznih vprašanj s tega področja v naših samoupravnih sporazumih, zlasti pa v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken JARŠE, Jarše p. Domžale h. o. ZASEDBA DELOVNIH MEST O zasedbi prostih delovnih mest, ki se zasedajo po javnem razpisu, odloča delavski svet TOZD, o zasedbi drugih prostih delovnih mest t.j. tistih, ki se zasedajo po objavi, pa odločajo sveti oz. zbori pristojnih organizacijskih enot. Prosto delovno mesto pa je tisto nezasedeno, bodisi novo uvedeno, bodisi izpraznjeno delovno mesto, za katero pristojni organ sklene, da ga zasede, pa ga ne more ali noče zasesti s prerazporeditvijo delavcev ali s tem, da delavci TOZD združijo delo z delavcem druge TOZD oz. delovne skupnosti Skupnih služb v sestavi DO, kakor tudi, ki ga delavci TOZD niso zavezani zasesti z določenim delavcem, delavcem druge organizacije, invalidom ali štipendistom. To pa ne velja v celoti za tista delovna mesta, ki se zasedajo po razpisu. Teh delovnih mest predvsem ni mogoče zasedati s prerazporeditvijo delavcev v tej TOZD oz. s tem, da delavci te TOZD združijo delo z delavci druge TOZD oz. delovne skupnosti Skupnih služb v sestavi te DO. Vendar pa so delovno mesto IPO (individualni poslovodni organ — direktor) in vodilna delovna mesta, ki so nezasedena in jih pristojni organ sklene zasesti vedno prosta delovna mesta, se pravi, da je ta delovna mesta mogoče zasedati le po javnem razpisu. Posebnost nove ureditve (kar je tudi zakonska novost) pa je, da se izbira med prijavljenimi kandidati mora opraviti, če prijavljeni kandidati izpolnjujejo pogoje iz javnega razpisa oz. objave. Po tem določilu je torej pristojni organ zavezan, da izbere določenega kandidata, če izpolnjuje pogoje razpisa ali tudi objave, se pravi, da ne more v takem primeru sprejeti sklepa, da izbire ne bo opravil in da bo ponovil razpis oz. objavo, če pa se na razpis ali objavo ne prijavijo kandidati, ki bi izpolnjevali razpisne oz. objavljene pogoje, ima pristojni organ več možnosti: lahko odloči, da bo razpis oz. objavo ponovil, ali da bo na delovno mesto začasno sprejel delavca, ki ne iz- polnjuje vseh pogojev; v takem primeru se tak delavec razporedi oz. sprejme v združeno delo za določen čas. t.j. dokler se delovno mesto ne zasede po objavi po razpisu, vendar najdalj za 1 leto. Kot vidimo je v takem primeru torej možna zasedba delovnega mesta, tudi tistega, ki se sicer zaseda po javnem razpisu, z začasno prerazporeditvijo delavca v isti TOZD. Izbrani kandidat pridobi lastnost delavca v združenem delu z dnem, ko podpiše izjavo, da se strinja s pravicami in obveznostmi, ki jih določajo sporazumi, ki urejajo pravice in obveznosti delavcev v TOZD. Tega dneva, ko naj izbrani kandidat podpiše navedeno izjavo, pa ni mogoče določiti prej, kot na 8. dan od dneva vročitve teh sporazumov. če izbrani kandidat brez upravičenega razloga določenega dne ne podpiše navedene izjave, se šteje, da v TOZD ne želi pridobiti lastnosti delavca, če pa delavec brez upravičenega razloga ne začne delati določenega dne, izgubi lastnost delavca. V zgoraj navedenih primerih, ko se šteje, da delavec ne želi pridobiti lastnosti delavca, oz. ko delavec izgubi to lastnost, ima pristojni organ spet več možnosti: lahko spremeni svoj sklep o izbiri kandidata tako, da opravi izmed prijavljenih kandidatov ponovno izbiro, lahko pa tudi odloči, da se delovno mesto zasede z začasno razporeditvijo delavca, kot v primeru, ko se na objavo oz. razpis niso prijavili kandidati, ki bi izpolnjevali objavljene oz. razpisne pogoje, ali pa da bo objavo oz. razpis ponovil. Posebej je treba omeniti (kar je tudi zakonska novost), da imajo pravico do varstva svojih pravic ne le kandidati, ki so se potegovali za razpisano delovno mesto, marveč tudi kandidati, ki so se potegovali za delovno mesto, ki se zaseda samo po objavi. Ti kandidati so poslej glede varstva svojih pravic povsem izenačeni. Rok za vložitev zahteve za preizkus prve odločitve znaša 8 dni od dneva vročitve posameznega obvestila o izbiri kandidata. PREIZKUS DELOVNIH IN DRUGIH SPOSOBNOSTI Enako kot doslej tudi po novem še vedno ločimo t.i. predhodni preizkus in poskusno delo. Predhodni preizkus, t.j. preizkus, ki se opravi, še preden je sprejet sklep o izbiri kandidata, je možen v primerih, kadar je izpolnjevanje nalog objavljenega oz. razpisanega delovnega mesta odvisno od obvladovanja določene spretnosti, tehnike, jezika ipd., ki ga je mogoče preizkusiti v razmeroma kratkem času, in kadar kandidat ne poseduje določene ust- rezne prakse pri takšnem delu v daljšem trajanju oz. nima posebnih delovnih priznanj za opravljanje takšnega dela ali kvalifikacij ipd. iz katerih nedvoumno izhaja, da bo lahko uspešno opravljal delo na tem delovnem mestu in tudi ni sklenjeno, da se sprejme v združeno delo kot takšen izkušen delavec. Poskusno delo se uvede za novo sprejete delavce glede takšnih nalog delovnega mesta oz. takšnih delovnih mest, na katerih predhoden preizkus strokovnih in drugih delovnih sposobnosti delavca ni mogoč. Za vodjo TOZD, vodilne delavce, t.j. v obravnavani TOZD, delavce, ki delajo na delovnih mestih vodja organizacijske enote (obratovodje), in druge delavce, ki delajo na delovnih mestih, ki se zasedajo po razpisu, se uvede poskusno delo v primerih in trajanju, kot to določa poseben sporazum t.j. sporazum o pravicah, obveznostih in odgovornosti IPO delavcev, ki delajo na vodilnih delovnih mestih, in delavcev, ki delajo na delovnih mestih, ki se zasedajo po javnem razpisu. Skladno s tem sporazumom se uvede poskusno delo obvezno za vse delavce, ki so na takšna delovna mesta izbrani le za določen čas. ker ne izpolnjujejo v celoti razpisnih pogojev. Poleg tega se poskusno delo uvede tudi za delavce na teh delovnih, mestih, za katere pristojni organ nima dovolj podatkov o njihovih delovnih sposobnostih. Poskusno delo teh delavcev, t.j. vodje TOZD, vodilnih delavcev in delavcev na delovnih mestih, ki se zasedajo po razpisu, traja 3 mesece, t.j. najdaljša z zakonom predvidena doba. Tudi uvedba poskusnega dela za novo sprejete delavce na drugih delovnih mestih, je vezana na (dodatni) pogoj, da pristojni organ nima na razpolago zadostnih dokazil o njihovih strokovnih in drugih delovnih sposobnostih, in se poskusno delo tudi v teh primerih ne uvede, če je pristojni organ sklenil zasesti delovno mesto s priznanim strokovnjakom oz. z izkušenim delavcem. Poskusno delo na delovnih mestih, za katere se zahteva srednja strokovna izobrazba ali visoka kvalifikacija ter na delovnih mestih mojstrov in nad-mojstrov traja 3 mesece, na drugih delovnih mestih pa 2 meseca. 2 meseca je torej najkrajša s sporazumom predvidena poskusna doba. Na tem mestu je treba spet opozoriti na zakonsko novost (oz. ureditev, ki smo jo že poznali, pa je bila kasneje odpravljena in je zdaj spet uvedena), da namreč lahko delavec, ki meni, da predvideno delo ne ustreza njegovim sposobnostim in nagnjenjem, med poskusnim delom vsak čas izjavi, da ne želi delati v (Nadaljevanje na 6. strani) (Nadaljevanje s 5. strani) TOZD in mu preneha lastnost delavca v TOZD z dnem, ko podpiše takšno izjavo in lahko z istim dnem zapusti delo. To pomeni, da delavec, ki je v poskusni dobi. vsak čas lahko preneha z delom v TOZD, ne da bi moral še določen čas od dneva, ko poda svojo izjavo, da ne želi več delati v TOZD, ostati na delu in v tej zvezi tudi ne nosi nobene odgovornosti zaradi eventualnih škodljivih posledic. (nadaljevanje prihodnjič) Ingo Paš OOZK »Induplati« Zadnji sestanek v letu 1974 Člani ZK smo imeli 19. decembra zadnji sestanek v letu 1974. V prvi točki dnevnega reda smo se seznanili z odgovori na anketo o tem, kako in koliko smo v letu 1974 uresničevali ustavna določila na področju samoupravljanja. Anketo je vsem podjetjem poslal CK ZKS. Z veseljem smo ugotovili, da so odgovori našega podjetja na vsa vprašanja zadovoljivi. V nadaljevanju sestanka je tov. direktor povedal nekaj o stabilizacijskem programu za leto 1975. Ta program je zaenkrat še okviren, o konkretnih nalogah in številkah pa se bomo lahko pogovarjali, ko ga bomo povezali in združili s planom našega podjetja za leto 1975. Kljub temu je tov. direktor že zdaj poudaril, da bomo morali v novem letu pospeševati inovacije in tudi izbrati komisijo za določanje nagrajevanja inovacij, da bomo morali, tako kot v mnogih drugih podjetjih, precej povečati izvoz, hkrati pa zmanjšati uvoz in iskati možne vire surovin na domačem trgu. Tov. direktor nas je seznanil tudi s planom proizvodnje, planom porabe sredstev in planom delitve dohodka za leto 1975 ter predvideno delitvijo ostanka dohodka za leto 1974. In iz plana je razvidno, da se bomo morali zares prav vsi potruditi, če hočemo, da ga bomo izpolnili. Na naslednjem sestanku našega aktiva, ki bo v prvi polovici januarja, pa bomo obravnavali poročilo o delu aktiva v letu 1974, sprejem poslovnika OOZK »Induplati«, v organizacijo ZK pa bomo sprejeli tudi nekaj novih članov. Breda Kurzvveil Vsebinska zasnova Konoplana Na podlagi določil Zakona o javnem obveščanju (Ur. list SR Slovenije 7/73) objavljamo temelje vsebinske zasnove glasila KONOPLAN. Vsebinsko zasnovo lista opredeljuje novosprejeti statut delovne organizacije INDUPLATI Jarše n. sol. sub. o. člene statuta navajamo dobesedno. 5. člen Da bi delavci v združenih TOZD in delovni skupnosti Skupnih služb mogli uresničevati svoje samoupravne pravice, imajo pravico, da so redno obveščeni o poslovanju delovne organizacije in njenem materialno-finančnem stanju, o ustvarjanju in delitvi dohodka in uporabi sredstev v njej ter o drugih vprašanjih, ki so pomembna za odločanje in nadzorstvo v delovni organizaciji. 10. člen Interni list (glasilo) delovne organizacije izhaja enkrat mesečno in ima naziv »Konoplan«. 11. člen List izdaja delovna organizacija. Kraj izdajanja lista je na sedežu delovne organizacije. 13. člen Zvrst lista je: informativno glasilo delavcev združenih TOZD in delovne skupnosti Skupnih služb v sestavi te delovne organizacije. 14. člen Vsebinska zasnova lista temelji na načelih ustave, programih in drugih dokumentih družbenopolitičnih organizacij in se oblikuje v skladu z določili zakona o javnem obveščanju in kodeksu novinarske etike. 15. člen Namen izdajanja lista je obveščati delavce v združenih TOZD in delovni skupnosti Skupnih služb o vseh vprašanjih iz 5. člena tega statuta, kakor tudi o tistih vprašanjih, ki so pomembna za odločanje in nadzorstvo v posamezni TOZD oz. delovni skupnosti Skupnih služb. 16. člen Predmet obravnave v listu so: — vse zadeve, ki imajo bistven vpliv na družbeno-ekonomski položaj delavcev v združenih TOZD in delovni skupnosti Skupnih služb, kot tudi na njihova medsebojna razmerja v združenem delu in na njihove odnose s širšo družbeno skupnostjo; — aktualna družbenopolitična in gospodarska dogajanja v združenih TOZD in delovni skupnosti Skupnih služb ter širši družbeni skupnosti; — spremljanje razvoja samoupravnih odnosov v združenih TOZD in delovni skupnosti Skupnih služb in širši družbeni skupnosti; — delo skupnih organov združenih TOZD in delovne skupnosti Skupnih služb kakor tudi delo njihovih organov; — delo družbenopolitičnih organizacij v združenih TOZD in delovni skupnosti Skupnih služb ter širši družbeni skupnosti; — samoupravni akti združenih TOZD in delovne skupnosti Skupnih služb; — programi dela in razvoja ter plani delovne organizacije in združenih TOZD; — poslovna politika delovne organizacije in združenih TOZD; — materialno in finančno poslovanje ter uspeh poslovanja delovne organizacije in združenih TOZD; — sodelovanje delovne organizacije ali TOZD v njeni sestavi z drugimi skupnostmi oz. organizacijami; — ukrepi, navodila ipd. posameznih organov; — splošno družbenopolitično in strokovno izobraževanje delavcev; — tehnične izpopolnitve, racionalizacije, napredek tehnologije in organizacije dela; — varstvo pri delu; — posebna zaščita žena, mladine in invalidov ter starejših delavcev; — socialni položaj delavcev; — življenje in delo delavcev v združenih TOZD in delovni skupnosti Skupnih služb; — pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev ter varstvo njihovih pravic; — kulturna, prosvetna, športna in rekreacijska dejavnost delavcev združenih TOZD in delovne skupnosti Skupnih služb; — zabavni prispevki; 17. člen Temeljna izhodišča uredniške politike so opredeljena v temeljih vsebinske zasnove lista, kot so določena v 14. členu tega statuta, pri čemer mora uredniška politika zasledovati zlasti naslednje cilje: — da prispevki v listu zagotavljajo popolno in resnično obveščanje delavcev; — da list pravočasno obvešča delavce o vseh za njihov družbeno-ekonom-ski položaj pomembnih zadevah, o katerih morajo odločati; — da je slog pisanja poljuden in razumljiv delavcem; — da list izpolnjuje funkcije tribune delavcev za svobodno izmenjavo mnenj, kritik, pobud, ocen in predlogov. 18. člen O uresničevanju vsebinske zasnove lista mora razpravljati delavski svet delovne organizacije najmanj enkrat na vsake 3 mesece in v tej zvezi sprejeti svoja stališča. 19. člen List objavi svojo vsebinsko zasnovo in njeno spremembo. Uredništvo Devetnajst bolj ali manj veselih Predno se je december prevesil v drugo polovico, so člani izvršnega odbora sindikata sklenili, da pred novim letom še enkrat obiščejo svoje bolne sodelavce. Soboto 21. decembra so izbrali za dan obiska. In vsakomur so dali posebno nagrado 200 din. Od devetnajstih je bila večina obiska vesela. Na obrazih nekaterih pa je očitno pisalo, da niso pričakovali tako »množičnega obiska«. Pred odhodom so se, po 12. uri ta dan, zbrali vsi razen enega šoferja, delili drugim trem. Namesto trije so na obisk šli vsakič štirje. Kljub tegobam, ki obiskane tarejo, so bili veseli snidenja in po-zato so potnike iz tega voza poraz-govora, ki jim je za kratek čas približal delovno okolje. Kakor so pač obiskovalci navezali pogovor. Usi so bili tudi gostoljubni, v enem primeru pa sem prepričan, da smo več dobili kot dali. Vsi si niso beležili vtisov, pa bi bilo nepošteno, če bi pisal le o nekaterih. Brez naslovov naj bo zatorej tokrat, kdor pa se bo sam našel, ta naj ve, da smo mi šli k vsakemu radi in da smo bili povsod nadvse ljubeznivo sprejeti. Tam, kjer smo segli v vročično roko, smo pustili dobre želje za zdravo novo leto. Zdravje smo voščili tudi obema sodelavcema, ki imata težave z nogama. Enemu kaže na bolje in bo bojda kmalu zopet naš. Drugi je težji bolnik. Tudi tista nerodno zaraščena, prej zlomljena desnica je vredna besedi. Ko bo zopet posijalo toplo sonce, bo treba zdravljenje obnoviti. Če ne, takšna kot je, desnica ni za rabo. Pa vsem v bolnici, kdo je rad v njej, želimo skorajšnje okrevanje. Tisti, ki ne bodo takoj za delo, bodo hladne zidove bolnice zamenjali za domače okolje. Že to dvigne moralo. Nekateri so že sami bili obiskani, eden med sedanjimi bolniki pa je poprej hodil na obiske. Življenje teče in prinaša vedno kaj novega. Ravno zatorej, ker se skupini, ki je zadnje dni lanskega leta obiskala bolnike, izteka mandat v izvršnem odboru sindikata, bodo na njihova mesta zopet prišli drugi. Čeprav obiskovanje ne sodi v osnovno dejavnost sindikata, to lahko štejemo med lepe odlike pravega tovarištva. Nekatere obkroža kopica otrok, druge nikoli končano delo. Nekateri pa so nemočni in sami. Na takšne ne pozabimo. Nikoli. Tudi takrat ne, ko gre za samostojno odločitev za obisk. Največkrat bolnikom ne pomeni denar veliko. Več jim je za obisk. Morda za šopek rož in iskren stisk roke. Na takšne ne pozabite in jim vsaj občasno posvetite nekaj časa. Bolniki imajo veliko časa, s katerim ne vedo kam. O. L. Sejmi letos Dostikrat je bilo že pisano o pomenu propagande oz. prisotnosti podjetja na sejmih in razstavah. Zato tokrat o tem ne bi govorila, pač pa bi v podaljšek članka o sejmih, ki je bil objavljen v predzadnji številki Konoplana, podala pregled sejmov in razstav, ki jih imamo v planu za leto 1975. Planirali smo, da bomo v letu 1975 sodelovali na 6. večjih sejmih in nekaj važnejših razstavah, na katerih skoraj vsako leto sodelujemo. — Prvi od teh bo sejem MODA — 75 v Ljubljani, ki bo odprt od 20.—28. januarja na Gospodarskem razstavišču in je po vrstnem redu to že 20. sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, izdelkov usnjarske predelovalne industrije, usnja in raznih modnih artiklov. — Od 21.—27. aprila bo v Zagrebu spomladanski mednarodni velesejem in v njegovem okviru 2. mednarodni sejem tekstila. Tu bomo razstavljali artikle za notranjo opremo skupaj z ostalimi proizvajalci tekstila, konfekcije, strojev in opreme za tekstilno industrijo. Poleg proizvajalcev bodo sodelovala tudi trgovska podjetja iz Jugoslavije in inzozemstva, izvozno uvozna in zastopniška podjetja. — Od 20. do 30. maja bo III. sejem sredstev za zaščito, na katerem bomo razstavljali šotore za civilno zaščito. — V oktobru bomo sodelovali na jesenskem mednarodnem velesejmu v Zagrebu. — Od 6.—12. oktobra pa še na sejmu MODA U SVETU v Beogradu. — V novembru mesecu bomo sodelovali na sejmu SPORTEX, to bo mednarodni sejem opreme za šport in rekreacijo. Razstave, na katerih stalno sodelujemo so: — Gostinsko turistični zbor, ki ga prireja turistična zveza Slovenije in na katerem razstavljajo proizvajalci gostinsko turistične opreme za hotele, restavracije in podobno. Navadno je ta razstava oktobra meseca, vsako leto v drugem kraju. — Razstava Tehnoopreme, Beograd — (to je naš večji kupec zaves, ki sicer trguje z vso opremo za gostinstvo in turizem in vsako leto priredi za svoje dobavitelje razstavo te opreme septembra ali oktobra meseca). — Jugooprema, Skopje (naš kupec zaves) — prireja letne razstave, podobno kot Tehnooprema. — Design center, Beograd — prireja razstave jugoslovanskih proizvajalcev v inozemstvu (lani smo sodelovali na razstavah v Stuttgartu, Varšavi in Pragi)! Design center ima v svojih prostorih v Beogradu tudi stalno razstavo, v katero se nameravamo vključiti v prihodnjem letu tudi mi. B. P. ARON ZORNADA Zima se je leta 1948 poslavljala, ko je postal član kolektiva Induplati. Zopet je zimski čas. Tokrat se je poslovil naš Rone. Šestdeset let in nekaj mesecev je premalo in krivično za dokončno slovo. Preganjan in zaprt med vojno v zloveščem Dachau se je z velikimi uspehi vključil v izgradnjo socialistične Jugoslavije po njej. 1. maja 1963 je postal obratovodja predilnice. Dolga zgodovina njegovega kratkega življenja pove, da je zadnji čas močno bolehal. Ni se vdal. Potem, 6. januarja 1975, je smrt zahtevala svoje. Solze na licih se bodo posušile, ostal pa bo spomin na Arona Zornado, ki je bil do zadnjega diha Jaršan. Otmar IZ ARHIVA — IZ ARHIVA — IZ ARHIVA — IZ ARHIVA — IZ ARHIVA — IZ ARHIVA Po naključju smo našli skoraj tako staro OBVESTILO, kot je stara Induplati. Po petih letih poslovanja so se lastniki odločili nasloviti na delavce opozorilo v pismeni obliki in jim tako posredovati ukrepe za primer, da zalotijo krivca za Tako je bilo pred 45 leti. Kljub naraščajočemu vplivu delavskega razreda je bilo tako vse tkalske napake ali za drugačne prekrške, ki jih že takrat ni manjkalo. Pri oceni takratnih prilik vidimo, da so lastniki postopali kratko in odločno. Opozorilu je sledila kazen; ob ponovnem prekršku pa odpust. Brez usmiljenja. dotlej, dokler ni ljudska oblast zamenjala samovoljo kapitalistov. Ob tem zapisu bi naglasil, da je OPOZORILO le še arhivske vrednosti. Samo zato ga tudi objavljamo. O rabi našega jezika sodite sami. Prepis je enak izvirniku. Nalašč smo to naredili, ker vam, drage bralke in bralci Konoplana, s tem posredujemo tudi delček zgodovine oziroma razvoja slovenskega jezika. Lipovšek Obiskali smo mladince v Murski Soboti Kamorkoli pogledaš, povsod se staplja zeleni horizont z modrino, ravnina ob Muri te navda z občutkom širine in neutesnjenosti. Ceste, ki se jim ne vidi konca, te vabijo s svojo pesmijo v neznano. Zadaj za to zeleno modro rapsodijo se dviga gričevnato Goričko, poraslo z gozdovi in sadovnjaki med katerimi so vsidrane domačije. Gotovo vas bo zanimalo, kakšni so ljudje, ki živijo na tej zemlji. O dobrih ljudeh ob Muri je pisal že naš pisatelj Miško Kranjec in ne čudim se temu. Prekmurci so mirni in veseli ljudje, so pridni delavci, ki jih cenijo tudi v tujini. So pa tudi precej eksplozivni in hitre jeze — taki kot njihova Mura: spokojno teče svojo vijugasto pot, ko pa pride neurje, preplavi bregove in pokaže, da ima tudi ostre zobe. Prekmurska zemlja ni skopa do ljudi. Kmetova hvalnica so ji domače prekmurske gibanice, v katerih so vsi plodovi, ki mu jih je med letom dala zemlja za njegov trud. Upam da sem vam s to pravljično prispodobo predstavila pokrajino, kjer živijo naši gostitelji. Povedati vam moram, da občinska konferenca ZSMS Domžale že dalj časa sodeluje z občinsko konferenco ZSMS iz Murske Sobote. Meseca maja, ko so bili mladinci iz M. Sobote gostje Domžalčanov, so obiskali tudi naše podjetje, smo se domenili za tesnejše sodelovanje. Na povabilo OK ZSMS Murska Sobota, da se udeležimo njihove volilne seje, smo odšli na pot predsednik OK ZSMS Domžale, sekretar in predsednik KMI in jaz. Med obiskom smo si ogledali podjetje Mura in se z njihovim mladinskim vodstvom domenili za resnejše sodelovanje. Bili smo tudi gostje mladinskega aktiva Tešanovec, ki nam je pripravil zanimiv program. Na volilni seji, ki je bila naslednji dan, so mladinci sprejeli akcijski program, izvolili organe konference, za predsednika pa izvolili tov. Časar Jožeta. Z željo, da bomo še naprej tako sodelovali, smo se poslovili. Justi Smrdelj Želez, postaja: Jarše—Mengeš. Brzojavi: Induplati Domžale Telefon: Domžale št. 9. — Čekovni račun Industrija platnenih izdelkov d. z. o. z. Jarše, pošta Domžale Ljubljana št. 13.645 Jarše, dne 2. maja 1929 OPOZORILO Ponovno pozivamo delavstvo, da obrača večjo pažnjo na stranišča. Največ se stranišča zamašijo in ponesnažijo z uporabo odpadkov od preje. Odvodna cev se zamaši, vsled česar je naravno da mora voda preko školjke na tla. Tudi smo že neštetokrat opozorili delavstvo naj nikar ne vporablja odpadkov od preje, ker dela s tem škodo in kadar se stranišče zamaši postane tudi nesnaga zdravju škodljiva. Da se v nadalje vsem stroškom in neprilikam izognemo bodemo vsakogar, ki bi stranišča poškodoval vsled svoje nemarnosti in malobrižnosti občutno kaznovali oziroma odpustili. V slučaju pa da nebi mogli storilca najti bode plačal cel dotični oddelek, ki stranišče vporablja nastalo škodo. Veliko škodo delajo tkalke tudi z utkovimi cevkami, katere puščajo ležati pod stroji oziroma v vrečah za odpadke. Pometa-rica cevke ne vidi jih pomete med ostale smeti in odnese vse skupaj v kotlarno kjer jih kurjač s premogom pokuri. Takšno pustošenje tovarniške imovine nemoremo več trpeti vsled česar opozarjamo tkalke in vse delavstvo, da se bo zelo strogo postopalo proti vsakomur, katerega se zaloti, da pušča cevke pod strojem ležati. Prva kazen bo v denarju, kogar se pa v drugič zaloti bo brez ozira odpuščen. Radi prekasnega prihoda na delo moramo tudi opozoriti delavstvo. Vsak delavec tukajšnjega obrata mora biti točno ob 6 uri oziroma ob 13 ali 14 kakor pač začne z delom na svojem mestu, bodisi pri stroju ali v delavnici. Nikomur ni dovoljeno prihajati na delo po 5 ali več minut kasneje na delo in ravno-tako ne predčasno iz dela odhajati. Vsak mora biti na svojem mestu še predno se da s piščaljo znak za pričetek dela. Da navadimo delavstvo na red glede oddržavanja pravega delovnega časa bodemo isto tako vsakogar občutno kaznovali. Kadar tkalka na svojih strojih izdela blago in predvidoma nebo nov valj vložen se mora takoj javiti v pisarni. Vse tkalke, ki so brez strojev pojdejo začasno dokler nebodo stroji vloženi domov nakar jih pa zopet potom plakatiranja pokličemo nazaj na delo. Nihče naj ne poskuša na svojo roko delati pri drugih strojih ker se to delo nebo plačalo. Slabo izdelano blago z napakami, zamazano itd. se čedalje pogosteje pojavlja dasiravno sc tkalke za vse večje napake kaznujejo. Zelo pogosto se zgodi da oddajo tkalke blago z manjkajočimi nitkami, z nešteto gnezdi in zamazanimi mesti. Vse to bi nesmelo biti in v bodoče tudi biti nesme, ker takšno blago z napakami noče nihče kupiti. Trgovec, ki kupi slabo blago z mnogimi napakami izgubi zaupanje do tovarne in tovarna sama zgubi odjemalca in to radi malomarnosti delavk. Ker pa stremi tovarna vedno za tem, da svoje odjemalce zadovolji in da povzdigne sloves tovarne se bo odslej še ostreje postopalo pri pregledu blaga. Tkalke pa, ki nebodo odgovarjale, to je one, ki se nebodo prizadevale izdelati brezhibno blago bodo odpuščene. Zadnje čase opažamo, da se delavci mnogo po straniščih in sploh z sprehajanjem po tovarni brezpotrebno zadržujejo. Vse, ki se na ta način delu odtegujejo in morda še druge zadržujejo bomo brez nadaljnega kaznovali. Žig: Industrija platnenih izdelkov družba z o. z. JARŠE pošta DOMŽALE Slovenija, S. H. S. Hanuš 1. r. S POTI PO TURČIJI %zmlc Piše: Breda Kurzweil Dežuje kot za stavo, ko se »Maroltove!« 6. junija zvečer zbiramo pred šentjakobskim gledališčem v Ljubljani. Težke deževne kaplje ne morejo skaliti prijetnega vzdušja in tiste skrite radovednosti, ki nas navdaja vedno, kadar se odpravljamo na turnejo. Tokrat smo še posebno dobro razpoloženi, vsi občutimo v sebi nemir ob pričakovanju nečesa novega in za nas nenavadnega. Turčija! Še zadnje vprašanje: »Smo vsi?«, in avtobus odpelje. Pred nami je dolga in utrudljiva vožnja. Na poti, ki nas vodi po avtocesti do jugoslovansko-bolgarske meje in nato preko Bolgarije do bolgarsko-turške meje, so veter in močni deževni nalivi naši stalni spremljevalci, šele v Kilitbahiru posije sonce, kot da nam želi izročiti zadnje pozdrave evropske celine. Od Azije nas deli samo še kratka vožnja s trajektom čez Dardanele. Mesto Canakkale, kamor nas v zgodnjih jutranjih urah pripelje trajekt, se otresa nočnega spanca; ljudje, avtomobili, ovce in kamele pa že nakazujejo, kako živahni so dnevi v tem malem azijskem mestu. Velik kontrast med našimi mesti in povsem resnično azijskim, nas tako prevzame, da ves preostali del poti mine v radovednem opazovanju pokrajine ,po kateri se vozimo. Pot nas vodi mimo redko obdelanih polj in skozi zelo revna naselja. V zgodnjih popoldanskih urah pa nas pozdravi v lepem zalivu ob Egejskem morju zgrajeno mesto Izmir, cilj našega potovanja. Izmir ima nekaj več kot milijon prebivalcev, med katerimi lahko najdeš tudi veliko priseljenih Jugoslovanov. Zgrajen je na obrobnih gričkih Izmirskega zaliva in je bližnji sosed znanega grškega otoka Lesbos, katerega obala se ob lepem vremenu vidi tudi tudi s prostim očesom. Izmir močno spominja na francoski mesti Nico in Cannes, saj je ob obali zgrajeno veliko novih modernih hotelov ter stanovanjskih hiš. Na ta moderni kompleks stavb se v čisto orientalskem neredu navezujejo nizke hišice, povezane s labirintom ozkih in strmih ulic. Nad strehami hiš opaziš tu in tam visoko dvignjene minarete mošej s svojo karakteristično obliko. Naj višjo točko mesta zavzema mogočna trdnjava Kadifekale, kar po naše pomeni žametni grad. Zgraditi jo je dal eden izmed generalov Aleksandra Velikega. V tistem času je bila namenjena obrambi mesta, s stolpa pa so opazovali, s katere strani se bliža sovražnik. Zdaj je to turistična razgledna točka, saj leži pod njo celo mesto kot na dlani. Domačini jo uporabljajo tudi za me-tereološko obveščanje, ki je za nas zelo zanimivo in neobičajno. Na stolpu so instalirali zeleno in rdečo luč. Ce je zvečer pri- žgana rdeča, bo naslednji dan lep, če pa gori zelena, bo deževalo. Izmir je bil že nekoč velika pomorska luka in trgovsko središče, o čemer pričajo dobro ohranjene ruševine Agore. To je bil državni trgovinski center, zgrajen v 2. stoletju pred našim štetjem. Na sredini je stala trinadstropna zgradba, v kateri je bila borza, obkrožale pa so jo mnoge manjše. Vsa lepota arhitekture tedanjih časov, kljub ruševinam, zelo impresionira, posebno doživetje pa predstavlja monumentalen kip Pozejdona in Demetre. Ruševine, zdaj namenjene ogledu in spominom na nekdanjo kulturo, hitro zamenjamo za vsakdanje življenje, saj nas ozke ulice med obrtniškimi delavnicami pripeljejo v samo srce obrtništva in trgovine — Bazar. Prepričamo se o resničnosti besed: »Biti v Turčiji in ne videti Bazarja je isto, kot da tam nisi bil.« Toliko zanimivosti, razgibanosti in življenjske moči, kot jo človek doživi v Bazarju, je nemogoče opisati in je kakršenkoli opis samo bledo nadomestilo resničnega doživetja. Skoraj vsa trgovina mesta je skoncentrirana na malem delu ozkih ulic in nizkih hiš. Čeprav prepletene ulice in veliko število malih trgovinic vzbuja manj pozornemu obiskovalcu vtis neurejenosti, je v Bazarju vse razporejeno po točno določenih zakonih. Vsaka obrt ima svoj natanko določen rajon, tako da se obiskovalec lahko zadržuje med zlatom, tekstilom, obutvijo in še mnogimi drugimi stvarmi prepričan, da tudi drugje ne bo dobil želenega blaga, če ga v za to določenem delu Bazarja ni. Trgovina poteka po za nas nekoliko nenavadnih zakonih. Tukaj se najbolj občuti osnovna zakonitost trga: ponudba in povpraševanje. Cene artikla hitro poskočijo, takoj ko trgovci občutijo, da zanimanje zanje narašča. Kaj hitro je neobveščen kupec opeharjen in plača za neko stvar mnogo več, kot je v resnici vredna. Cene so tako nastavljene, da je kupcu možnost, da ponudi svojo ceno in hitro se najde skupni jezik, katerega rezultat je cena, sprejemljiva za trgovca in kupca. To »zbijanje« cene je posebna draž kupovanja na Bazarju, čeprav se težko privadimo na to. Po nekaj dneh smo že pravi mojstri v »barantanju« in prav zabavno je videti kakega našega folklorista, kako sedi v mali trgovinici ob čaju in se pomenkuje s trgovcem v specifičnem jeziku besed, kimanja in kazanja z rokami, ko kupuje spominek ali kakšno drugo stvar, na kateri se mu je ustavilo oko. čeprav se počutimo kot turisti, niti za trenutek ne pozabimo, zakaj pravzaprav smo v Izmiru. Prišli smo na II. festival folklo- Izmir, panorama re mediteranskih dežel. Želja nas vseh je, predstaviti Jugoslavijo in njeno folkloro tako, da gledalci dobe vsaj bežno sliko o pestrosti naših plesov, noš in narodne glasbe. V veliko pomoč pri tem so nam izredno temperamentni domačini, ki nas z veliko Čuta za glasbo in ritem navdušeno pozdravijo ob vsakem nastopu, pa čeprav se naša folklora (razen makedonske) tako zelo razlikuje od njihove. Neprestani vzkliki dobrodošlic, cvetje in pravi dež bonbonov pripomorejo, da se počutimo med temi ljudmi zelo prijetno in zato s še večjo igrivostjo predstavljamo naše plese. Ponosni smo na to, da smo iz Titove Jugoslavije in občutkov, ki nas navdajajo, medtem ko plešemo pred našo zastavo, ni moč opisati. Gledalci so zares navdušeni in nas kljub policijskemu spremstvu obkrožijo in prisilijo, da jim plešemo še in še, tako da se vsakokrat utrujeni, toda prijetno razpoloženi vračamo v hotel. Poleg nas so tu v Izmiru še folkloristi iz Albanije, Alžirije, Cipra, Francije, Italije, Libije, Tunizije in seveda Turčije. Topot ta-panov in egzotični zvoki piščali in drugih glasbil se skupaj z našimi tamburicami in klarineti zlivajo v pesem veselja, razigranosti in prijateljstva. Organizatorji so se trudili, da bi festival potekal čimbolj zanimivo in pestro in, da bi udeleženci odnesli veliko lepih spominov iz Turčije. Skoraj vsak dan je na programu ogled kakšne posebne zanimivosti in samo fotografiranje ali pisanje dnevnika pomaga, da ne pozabiš vseh vtisov, nakopičenih na teh izletih. V nepozabnem spominu nam bo ostal izlet v Pergamon. Med monumentalnimi ruševinami nekdanje antične kulture, nas zgodovina popelje nekaj stoletij nazaj v čas, ko je tu stalo veliko mesto. Mesto je dobilo ime po pergamentnem papirju, ki so ga iznašli tu. V ogromni knjižnici, ki je bila 300 let vir vsega znanja, pa je bilo shranjenih 200.000 pergamentov. Pergamon se je lahko pohvalil tudi z zelo lepo urejeno bolnico, v kateri so zdravili bolnike z avtosugestijo, še danes pa se vidijo tudi ostanki najbolj strmega gledališča na svetu, ki je lahko sprejelo kar 15.000 gledalcev. Ko se sprehajamo po teh ruševinah ali ko zapojemo v manjšem amfiteatru, ki je bil zgrajen za bolnike iz bolnice, se nam zdi, kot da so ostanki kultur za trenutek spet oživeli. Ne moremo se izogniti občutku obžalovanja, da je vsa ta lepota porušena. Dnevi vse prehitro bežijo in z žalostjo ugotovimo, da se je treba posloviti. Zaključna prireditev je veličastna. Na velikem trgu ob obali, ob svetlobi raznobarvnih luči in ognjemeta, vsaka skupina izvaja svoj program. Mediteranska folklora je tako združena v celoto na eni sami ogromni ploščadi. Nenadoma nam to ne zadostuje več. Plesalci vseh skupin se pomešamo med seboj in združimo v velik krog. Nepozaben je pogled na srečne in nasmejane obraze, na mlade ljudi, ki jih združuje ljubezen do ljudskega plesa in pesmi. Zapuščamo Izmir. Spet se končuje ena izmed mnogih turnej in spet se vračamo domov polni lepih vtisov in spominov. Nasvidenje Izmir. Lepo je bilo. Izmir, novo se prepleta s starim ZAHVALE Ob tragični izgubi mojega ljubega sina FRANCIJA SKOKA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz tkalnice in pripravljalnice, kakor tudi sindikalni organizaciji za denarno pomoč, za darovane vence in vsem, ki so ga pospremili v njegov prerani grob. Loka pri Mengšu, november 1974 Žalujoča mama Marija in brat Marjan Skok Zahvaljujem se sodelavkam v pripravljalnici za iskreno sožalje in denarno pomoč, ki sem je bila deležna ob smrti dragega očeta JURIJA KORENTA Ana Močnik Ob težki izgubi našega dragega očeta Franca Brodnika se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz lahke konfekcije, sukalnice in pripravljalnice za izraze sožalja, za gmotno pomoč in tistim, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, še enkrat najlepša hvala. žalujoči hčerki: Marija Oštir Cirila Kavčič OBVESTILA IZ KADROVSKE SLUŽBE Vstopi: 1. Porenta Ciril, del. v kovinskih konstr., vstopil 4. 12. 1974 2. Vavpetič Franc, tkanje zaves, vstopil 4. 12. 1974. 3. Mičetič Branko, del. v kovinskih konstr., vstopil 5. 12. 1974. 4. Prelovšek Milan, tkanje zaves, vstopil 5. 12. 1974. 5. Kosec Helena, tajnica direktorja, vstopila 16. 12. 1974. 6. dipl. ing. Seliškar Zdenka, tehnolog za kem. labor., vstopila 16. 12. 1974. 7. Knez Ivan, ceradni oddelek, vstopil 16. 12. 1974. 8. Ribič Albin, ceradni oddelek, vstopil 16. 12. 1974. 9. Vrečar Terezija, tkalka, vstopila 16. 12. 1974. 10. Plestenjak Jernej, tkanje zaves, vstopil 16. 12. 1974. 11. Senica Konrad, tkanje zaves, vstopil 17. 12. 1974. 12. Marguč Marija, tkalka, vstopila 18. 12. 1974. Izstopi: 1. Vidakovič Tomo, tkalnica, izstopil 28. 11. 1974. 2. Osolnik Slavko, ključ, v kov. konstr., izstopil 30. 11. 1974. 3. Pustotnik Martina, previjalka, izstopila 9. 12. 1974. 4. Plestenjak Jernej, tkanje zaves, izstopil 17. 12. 1974. 5. dipl. ing. Kodela-Stoviček Vida, izstopila 31. 12. 1974. razgovor V prvem delu nove oplemenitilnice sem poiskal Jožeta Raspeta. Počaka! sem. da je z mostnim dvigalom dvignil iz kotla novega harvalnega aparata 714 pravkar obarvanih navitkov preje in jih odložil na leseno stojalo. Zdaj je pogovor hitro stekel. He x ril IBM V 19 im HM?' w I jdr *’ Jože Raspet: kup spominov in optimizem — Kako dolgo sle že v tovarni? — Od leta 1942, se pravi čez trideset let. Ves čas sem v barvarni. Še danes se spominjam, kako me je tovariš Rebernik prvič pripeljal v barvarno. — Česa se spominjate iz obdobja med vojno? — Prav nič prijazno ni bilo. Ves delovni čas nas je spremljal bolj ali manj utemeljen strah. Bili pa smo odlično obveščeni o ilegalnem delovanju in uspehih partizanov. Pogosto smo dobivali partizanska poročila. Enega smo poslali na stražo, ostali pa smo se zbrali v kotlu in eden izmed nas je bral poročilo. Doma pa je bila v moji hiši javka. Imel sem zvezo s pokojnim Tomom Brejcem. Nekoč sem dobil nalogo, da iz tovarne prinesem nekaj blaga. Mlad fant, ki so ga kasneje Nemci zaprli, je iz stroja odrezal kos blaga, ga ovil okoli sebe in ga zunaj tovarne dal meni, jaz pa naprej. Leta 1944 pa sem odšel v partizane, po osvoboditvi pa sem se takoj spet vrnil v barvarno. — Kako se počutite v novi barvarni? — Pravo prerojenje pomeni zame. Ko bomo vsi tukaj, bodo ostali na staro le še spomini, čeprav sem tam preživel trideset let in tam pustil skoraj vse lase, ker sem delal razoglav. — Vas morda kaj pri delu moti, morda pogrešate kaj? — Zaenkrat ne bi mogel ničesar dokončnega reči. Zaenkrat je vse v redu. Sčasoma pa se bodo gotovo pokazale določene pomanjkljivosti, brez katerih pač ne gre, mislim, ko bo začela delovati celotna nova barvarna. — Se vam zdi, da se je v zadnjem času v samoupravljanju kaj spremenilo? — S samoupravnimi centri je omogočeno resnično neposredno odločanje delavcev, opažamo lahko napredek, vendar ni še vse dobro vtečeno. Delavci sami se pogosto-ma ne zavedamo vseh svojih pravic in da zdaj vedno bolj odločamo od spodaj navzgor. Ne znamo se dobro vključiti v samoupravljanje, nič čudnega, saj je bilo v zadnjem času toliko novega, da nismo še vsega prav dojeli. To pa je seveda le trenutnega značaja. Prepričan sem, da se bomo hitro znašli in da bo vsak delavec odločal in bo vedel o čem in zakaj odloča. Tuli j Budau Osebni dohodki za mesec november 1974 Izračun vrednosti točke je ostal neizpremenjen za vse TOZD kakor tudi Skupne službe. Odstotek za izračun menjajočega dela osebnih dohodkov: TOZD proizvodnja in Skupne službe R — D = 15, R—D—Z = 13 %. TOZD Restavracija in počitniški domovi je R2 — 15 %. TOZD Trgovina je R2 — 15 %. Poprečni izplačani osebni dohodek za TOZD proizvodnjo in DS skupne službe je znašal v novembru din 2.638,99. Za restavracijo in počitniške domove din 2.968.—, za Trgovino pa din 3.133.—. TOZD proizvodnja Razred ! pred. d ■c a d 3 s oplem. I kov. k. 7/5 j “§• sl TOZD Trgov. TOZD Rest. 1300 — 1500 7 1500 — 1700 4 2 2 1700 — 1900 4 3 2 9 1900 — 2100 15 23 4 2 34 1 4 2100 — 2500 39 66 111 30 123 5 30 4 2500 — 3000 11 21 47 26 45 11 8 71 6 3 3000 — 3500 3 4 13 5 5 3 1 43 7 1 3500 — 4000 1 4 3 15 1 4000 — 4500 2 1 4 10 1 1 4500 — 5000 1 1 1 1 10 1 5000 — 5500 1 7 5500 in več 2 12 74 115 189 68 228 21 16 202 20 5 najnižji 1810 1938 1687 1637 1385 2083 2507 2027 2104 2618 najvišji 5325 4866 4859 4732 3963 4327 6553 7640 4933 4029 poprečni 2376 2370 2511 2542 2316 1741 3717 3307 2968 3133 Vera ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠP< Namizni tenis V mesecu decembru je bilo na sporedu 3., 4., 5. in 6. kolo namiznoteniške lige Ljubljanskega področja. V tretjem kolu smo se srečali z ekipo z Dolskega in dobili tekmo s 5:4, nato pa sta sledila dva poraza s 5:0. Najprej z Litijo nato pa še z ekipo Most iz Ljubljane. Dne 26. XII. 1974 se bomo pomerili še z ekipo P-kluba iz Ljubljane, ki trenutno vodi na lestvici. Igralci namiznega tenisa se bodo poleg liga tekmovanja udeležili še novoletnega turnirja ki ga prireja ŠD Radomlje. »Partizan« Jarše : NTK Dolsko 5:4 Ekipa Jarš v sestavi Pirš, Lenček, Jesenšek si je priborila drugo zmago v prvenstvu. Tekma je bila zanimiva in napeta, tako da se vse do konca ni vedelo, kdo bo zmagovalec srečanja. Povedla je naša ekipa z 2:0 in nato še s 3:1. Po tem rezultatu se je stanje spremenilo in gostje so povedli s 4:3. Z odločno in požrtvovalno igro si je Jesenšek priboril prvo odločilno zmago za domačo ekipo. V zadnji tekmi je Lenček z lahkoto premagal tretjega predstavnika ekipe iz Dolskega. NTK Litija : »Partizan« Jarše 5:0 Dne 13. decembra 1974 je naša ekipa v sestavi Pirš, Korošec, Jesenšek, gostovala v Litiji in se pomerila z istoimenskim klubom. Tekmo smo gladko izgubili s 5:0. »Partizan« Jarše : NTK Moste 0:5 V petem kolu se je ekipa v sestavi Pirš Korošec, Jesenšek, pomerila z ekipo iz Most. Domači igralci se niso morali dovolj upirati razigranim igralcem gostujoče ekipe. Tekma je bila hitro končana, saj se je igralo vsega 11 setov. V predtekmi so igrali pionirji obeh klubov. Zmagala je ekipa pionirjev iz Most z 8:1. Edino točko za domačo ekipo si je priboril Tone Ručigaj. To je bilo prvo tekmovanje pionirjev ekipe Partizana Jarše. Ekipo so sestavljali: Ručigaj Tone, Peče Jože in Lautar Franc. Lestvica po 5. kolu: 1. P-klub 5 0 35:5 10 2. Moste 4 1 24:10 8 3. Litija 4 1 22:10 8 4. Beti 3 2 20:16 6 5. Hrastnik 3 2 21:21 6 6. Valkarton 2 3 14:22 4 7. Jarše 2 3 12:20 4 8. Kočevje 1 4 15:23 2 9. Zalog 1 4 11:22 2 10. Dolsko 0 5 13:25 0 Rajko Kavčič Izdaja v 1000 izvodih delovna organizacija Induplati Jarše n. sol. sub. o. Odgovorni urednik Tuiii BUDAU Ciani uredniškega odbora: Slavi GERBEC, Marica JERMAN, ing. Jože KLEŠNIK, Cilka MRD2ENOVIČ dinl £8- Branko NOVAK dipl ing. Avgust OREHEK, dipl. iur. Ingo PAŠ, dipl. ing. Janez PEZDIR, dipl. ing.’ Boža POGAČNIK, Ivo SEŠEK, Majda ŠKRINJAR, ing. Janko UKMAR in ing. Lado ZABUKOVEC. — V1 uredniškem odboru sodelujejo po službeni dolžnosti: direktor, predsednik sindikalne organizacije, sekretar OOZK predsednik mladinske organizacije. — Natisnila Tiskarna LJUBLJANA v' Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8 aprila 1974). - Sta p&l ute taz&edtila - OGREVANJE — To me je pa pogrelo, ko sem slišala, da so elektriko in premog podražili. — No, prav, saj te pozimi ne bo grelo. NA SODIŠČU Sodnik: — Tukaj lahko govorite samo tisto, kar ste videli, in ne tistega, kar veste po pripovedovanju drugih. Povejte, kdaj ste rojeni? Priča: — Na žalost ne morem odgovoriti, ker to vem samo po pripovedovanju drugih. OBJEKTIVNI KRITIK Srečata se pijani in trezni. Pijani nekaj časa ogleduje treznega, nato pa pravi: — Primi se za plot, človek božji, saj boš drugače padel, ko se tako ma-ješ! PLEŠEC Plešec se pritožuje frizerju-. — Ni pravično, da plačujem polno ceno za tehle nekaj las. — Ne plačujete za striženje, ampak za iskanje las. NAGRAJENI REŠEVALCI V uredništvo je prispelo rekordno število rešitev nagradne križanke — kar 148. V sredo, 25. t.m. je komisija v sestavi: Maksimilijan Šorn, Cilka Mrdenovič, Tulij Budau in iPmat Pavle, ki je vlekel srečonosne številke, izžrebala naslednje reševalce: 5. nagrado v znesku 50 din prejme Košenina Franc 4. nagrado v znesku 50 din prejme Kavčič Majda 3. nagrado v znesku 100 din prejme Pavlič Mimi 2. nagrado v znesku 150 din prejme Sevnik Ana 1. nagrado v znesku 250 din prejme Novosel Marinka Nagrajenci lahko dvignejo nagrade pri Cilki Mrdenovič v materialnem knjigovodstvu. Vsem drugim reševalcem pa želimo več sreče v prihodnje. Rešitev nagradne križanke: Vodoravno: V STAREM LETU, PARLOV, AMOK, BATA, OMAKA, DOTA, GA, OZ, Z, ETAN, TRIK, ATA, NERAZVITOST, DAR, AR, N, RT, NR, PR, JONAS, JOVO, O, ALARM, IKS, NM, LETO, DITKA, SENO, IS, ARAS, KARLO, TA, NAJ, ŠAPE, VODMAT, NAVOJ, ČLOVEK, SJ, ILA, NE, ED, BA, PET, AK, OTON, TAK, OL, KENT, SILVE-STERSKI, POLJUB, LATI, LL, SREBRNINA, OKRAJ, AN. Bralcem se opravičujemo za napako pri sestavljanju: namesto rimska 4 bi moralo stati rimska 6.