foltnina plalana v gotovini LJUBLJANA, 3. OKTOBRA 1934 LUTO 47 - Štev. 49 VOMOLJUn Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«. — Telefon 25-49. Prostor ene drobne vrstice v inseratnein deln stane 10 Din. — Naročnin« Stane 38 Din za celo leto, za inozemstvo 50 Din. Posamezna številka 1 Din. inserate in reklamacije sprejema a p r n v a »Domoljuba«. — Telefon 29-91 Zcfreipfa naše Pred par tedni so zborovali na Bledu jugoslovanski zdravniki in obravnavali v prvi vrati jdravstveno vprašanje st* kmetih. Prav in potrebno je to in 1« obžalujemo, da so se pečali gospodje zdravniki o taki važni zadevi nekako za zaprtimi vrati, čeprav se tiče ta ogromne večine našega ljudstva, (zdelali so celo načrt za splošno bolezensko, nezgodno in starostno zavarovanje kmetiškega ljudstva, a tudi tega io izročili, kakor pravijo, ministrstvu za soci-jalno politiko in za ljudsko zdravje, ne pa tudi 5ir5i javnosti, katere se menda ta stvar v prvi vrsti tiče. Pri nas se je zadnja leta sploh uvedla navada, da o najvažnejših zadevah sklepajo in odločajo za zaprtimi vrati ter postavljajo javnost pred dovršena dejstva. In vendar je nešteto vprašanj, o katerih ne morejo in ne smejo odločati samo strokovnjaki, ki udarjajo samo na eno plat zvona, iemveč hi že najpreprostejša pamet zahtevala, da se pritegnejo k reševanju raznih vprašanj v čim najvišji meri vsaj tudi tisti, ki se jih zadeva neposredno tiče. Več kot samo ob sebi je umevno, da s splošnim bolniškim, nezgodnim in starostnim zavarovanjem, vkljub temu, da bi bilo koristno in potrebno, še dolgo, dolgo ne bo nič in se nam torej v tem pogledu ni bati prav nobenega presenečenja, vendar bi že samo razpravljanje o takih stvareh pred najširšo javnostjo lahko rodilo marsikatero dobro misel. ki bi jo bilo lahko mogoče tudi takoj uresničiti. Kako je z zdravjem na naši vasi? Jako žalostno! Ogromna večina našega kmetiškega ljudstva ima danes komaj za kruh, premnogi pa niti za tega ne več, zato ne mdrejo več iskati zdravniške poinoči. Kdo pa more dati danes zaslužek dveh ali treh dni za en sara obisk pri zdravniku in zaslužek nadaljnjih treh ali pa še več dni za zdravila? Le malo je še takih, in vidite, gospodje, tu je prvi vzrok žalostnega zdravstvenega stanja na kmetih in tu bi bilo treba najprej nekaj ukreniti, Z ziožitvijo so postale sedaj naše občine tako velike, da bi Morala imeti prav vbaka občina svojega občinskega zdravnika, ki bi ga morala pa plačati država, kajti občinske finance so povsod tako "a tleh, da tega skoro nikjer ne zmorejo. Istočasno bi morala biti ludi dolžnost občinskih zdravnikov, da nudijo revnejšemu prebivalstvu zdravniško pomoč zastonj, toda med revnejše Prebivalstvo že davno ne spadajo več samo P°sli in slični, temveč že tudi vsi mali ter ve-del srednjih kmetov. Istočasno bi bilo treba nekaj ukreniti tudi glede pocenitve in v slučaju resnične potrebe tudi glede brezplačne dobave zdravii, kajti tudi teh danes že skoro "mče več ne zmore. Prevažno je dalje vprašanje naših bolniške. Vsa povojna leta je naša glavna, to je ljub- ljanska bolnišnica tako prenatrpana, da lažjih bolnikov spio.li ne sprejema, druge pa pošilja napol ozdravljene domov, kjer se jim stanje kaj rado poslabša. Svoječasno je začel bivši oblastni odbor v tem pogiedu z izboljševanji, toda njegovo življenje je bilo prekratko, da bi bil rano ozdravil. Od tedaj pa drčimo zopet na vsej črti navzdol. Vsako !eto enkrat, dvakrat zavpijemo, to je pa tudi vse, kajti storili niso v tem pogiedu v zadnjih letih prav ničesar, čeprav je šel marsikak miiijonček za mnogo, mnogo manj potrebne stvari. To sta dve zadevi, ki bi morali bita rešeni že davno, ker nista združeni s prav nobenimi večjimi težavami, samo če bi se tisti, ki so za to poklicani, zavedali svojih dolžnosti. Pa tudi če bi bile še večje ovire, bi jih bilo treba i premagati, kajti zdravje je prvo in najvažnej-| še, kar ima človek na svetu. Ce bi bili ti dve zadevi rešeni, pa bi vsaj pri nas v Sloveniji zdravstveno vprašanje ljudstva niti od daleč ne bilo tako pereče, kot danes žalibog je. Tretje je vprašanje plač našega delavstva, zlasti delavk. Industrija je pri nas že precej razširjena in velik dei vaškega prebivalstva se preživlja že z zaslužki po tovarnah, zlasti na Gorenjskem. Toda kako preživlja? Ponovno smo že na tem mestu obravnavali zločinsko izrabljanje bede našega ljudstva po tujem in domačem kapitalu. Mirno lahko trdimo, da večina našega delavstva ne zasluži že niti zase dovolj. Kaj šele za svoje družine. Posledica tega je nekajletno stradanje, nato jetika, potem brezposelnost in ti revna kmetiška hiša potem preživljaj jetičnega brezposelnega, ki ga je vrgla tovarna onemoglega na cesto. E, vidite gospodje, tudi na to ste pozabili. Zlo je treba zdraviti pri korenini in to zlo bomo odpravili le, če dobimo že enkrat zakon o najmanjših delavskih plačah. Toda tega zakona ni, pač pa beremo vsak dan o novih znižanjih plač. Kam to vodi, je na dlani. Četrta stvar je zdravstveni pouk. Nobenega dvoma ni, da izvira velik del bolezni, umrljivosti otrok itd. iz nepoučenosti ljudstva o raznih zdravstvenih zadevah in vprašanjih. Res je, da so uvedli v osnovne šole tako zvani pouk o higijeni, toda kje se ta res vrši in še tam kjer se, je le golo igračkanje. Mi potrebujemo in sicer prav nujno, resnega zdravstvenega pouka zlasti za naše matere in gospodinje. Zato bi se morali vršiti redno in po vseh ; občinah obvezni brezplačni in res smotreno zamišljeni zdravstveni tečaji tako, da bi j'h lahko vsako dekle in gospodinja brez ov r obiskovala. Prepričani smo, da bi bili taki tečaji v neizmerno korist našega ljudstva. Samo štiri stvari smo navedli, a prepričani smo, da bi že te rešile ^elik del zdravstvenega vprašanja na kmetih. Da, prav lepa in tudi potrebno bi bilo zgoraj omenjeno zavarovanje tudi kmetiškega ljudstva, toda prepričani smo, da niti gospodje zdravniki sami, ki so o tem razpravljali, niso verjeli v njegovo uresničenje v dogledni dobi, zato se tudi nam ne zdi potrebno razpravljati še posebe o ovirah, ki se mu stavijo danes na pot in ki jih ne bodo premagali nobeni sklepi. Za uresničenje zgorajšnjih predlogov pa ni nikjer niti naj-i manjših resnih ovir, zato bi bilo gospodom j zdravnikom naše ljudstvo jako hvaležno, ako j bi mu pomagali uresničiti za enkrat vsaj te za-j hteve. E. Razveljavljene občinske volitve Zoper občinske volitve, ki so se dne 24. junija 1934 vršile v občini Kamniška Bistrica, 6rez Kamnik, se je v volivnem imeniku vpisarai Košir .Tože, posestnik v Podjelšab, zastopan po dr. Dominiku Zvoklju, odvetniku v Kamniku, v odiprlem roku 8 dni po dnevu volilev pritožil na upravno sodišče v Celju. Upravno sodišče je po . 50 zakona o obfi-nah v nejavni seji odločilo: Pritožbi se ugodi in ae občinske volitve razveljavijo radi nepravilnega postopanja volivnega odbora s tem. da se morajo po § 50. ndst. 5 zakona n občinah v mesecu dni od dne prejema te odloebe vršiti nove votilve. Zoper to odločbo ni pravnega sredstva. Razlogi. Pniložitelij trdi med drugim, da je bilo v uradne glasovalne sezname vpisanih 94 oseb, ki pa niso glasovale in sploh niso prišle na volišč«; da je ratli teh napačnih vpisov glasom uradnega rezultata glasovalo 582 volivcev, ki sicer za Pavlinovo listo 311, za pritoraiteljevo pa 271 volivcev, dočim je po zapiskih predstavnika pritoži teljev« liste glasovalo 488 volivcev, od teh za pritožiteljevo listo 312 in za Pavlinovo listo 176 volivcev; in da vo- lim odbor predstavnikom pritožiteljeve liste ni dovolil vpogleda v volivne spise. I. Upravno sodišče je 3 pregledom voliviiih spisov predvsem ugotovilo, da uradno razglašeni izid (Pavlinova lista 311 glasov, pritožiteljeva lista 271 glasov, razlika je torej 40 glasov) ne ustreza podatkom v glasovalnih seznamih. Kajti v teh seznamih 60 ix*nekod nekatere tekoče številke izpuščene, ponekod pa nekatera tekoče številke dvakrat vpisane. Zalo je upravno sodišče samo preštelo volivce v glasovalnih seznamih in tako ugotovilo dejansko vpisanih za Pavlinovo listo 304 volivcev, a za pritoaiiteljevo listo 271 volivcev. Po stanju volivnih spisov znaša potemtakem razlika med Pavlinovo in pritoiiteljevo listo 33 glasov. II, Nadalje je upravno sodišče o pritož.ilelje-vih trditvah, da so kot glasovalci v uradnih seznamih vpisane osebe, ki niso glasovale, izvršilo poizvedbe, odrioisno je dokaze predložil pri 102 i tel j sani- Uspeh tega dokazovanja je naslednji: Glasom uradnega potrdila župnega urada v Stranjah z dne 10. avgusta 1934 je 1. Zlatnar Valentin, lovski čuvaj, bivajoč v Kamniška Bistrici St. 5 in lastnik hiše v Spodnjih Stranjah, umrl 18. septembra 1933. 2. Lorbek Ivan, delovodja v Stahovici št. 5, RAZGLED PO SVETU Besedm m dejanja Z mirovnimi pogodbami m> obvezane na spoštovanje menjšioekih pravic Nemčija (ia za Gor, £ ležijo), Avstrija, Madjarska, Turčija, Cetkoslovaika. Jugoslavija, Rum unija. Poljaka in baltiške držav*. Nobene obveznosti do svojih manjšin pa nimajo Francija, Italija, Belgija, Anglija itd., ker so te države »ilak tako kulturne, da j« izreina obveznost zaiiiU manjšin odvet«, kakor se je oliciulno razlagalo pri pariških mirovnih pogajanjih. Ali ni Italija to utemeljitev s svojo >ljubeznijot do Slovencev in Hrvatov Pot iz krize bo dolgotrajna Češkoslovaški aunanji minister dr. Beneš je v svojem otvoritvenem govoru na eeji skupščine Zvrne narodov med drugim dejal: 3 Pot iz krize bo dolgotrajua in ve« seda- nji rod je oiisojen v to, da vodi dolg. žalosten in bolesten boj zfl obnovo gospodarskega, socialnega m političnega življenja * Zakstna nam majka, če 1» res vse tak«, kot pra^i Kar nri hočemo, je nemška cerkev brez Rima,« je izjavil v svojem zadnjem govoru v H&mtoverju. Katoličani ga od vt*ga začetka odločno odklanjajo, pa hidi prote#tanta>vske verske občine stoje v pretežni večini v tako zvani iverski zveni« in nočejo ničesar slišati e podreditvi svoje cerkve državi. AVSTRIJA s Rasno. Novo motorno brizgalno je dobila požarna hramba v Galiciji. — Pogorelo je Perdusovo gospodarsko poslopje v Kinkolah. — V Libučab je umrl 75 letni Leopold Oble-ta-n, dolgoletni občinski odbornik. — Za čast- nega občana je imenovala k ne/a člsrhemher-ga občina Skocijan v Podjuni. — .Slovenska Ur-Hč&nska socialna zveza prične i jezikovnimi slovenskimi tečaji, za katere je dala pristojna oblsst dovoljenje. Najprej sc bo vršil lak hree-plačen tečaj v narodni šoli v St. Petni Starši, pošiljajte svoje otroke v slovenske tečaje! — Avstrijska vlada je prepovedala IKt.tm puro. čati o gibanju moiKu-liistov v Avstriji. tj ALi J A s Kd«r pa vas zaničuje ... Zupui upravitelj Sre<-ko Hejec iz Sv. Križa na Vipavskem, ki je bil 1. septembra areliran, je bil obsojen in odpravljen v konfinacijo v provinco Basili-e-ato y južni Italiji. Policijski opomin, tako zva-no diffido, je dobil župnik na Planini pri Vipavi g. Ivan 1'išot. Kaplan v Tolminu, Flori-jan Hval«, jc dobil takisto policijski opomin. ! Ta kazen obstoja v tem, da oni, katerega za- dene, ne »me iz kraj« svojec« bivali^ Dj|( mor brez posebnega dovoljenja. V kraju * jueut pa je pod strogim oadzoisUoiu, 4 £ obtaye m kaj d*i». Euak policijski upoouj ® dobH g. .Srečko Gre«*re, župnik k Sturij »i Ajdovščini. V konfinaeiji se že nahajajo [j. ker znano, duhovniki Butar, dr. Mušict sš pj. lip Kavčič iz Groega vrha Opomin imajo ^ profesorji goriškega bogoslovja dr. nnmH) dr. Tu I, dr. Pavliea in Ivan ToroS. Kazej*^ premeščen je bM /upiuk Ivan Fon. Gori« » bila za (d en j ena vsa naklada molilvetiika u otroke »AnfMdeitc. TtekiMo je prepovedan, razmnoževanje muiltoalij s slovenskim ^ d i Ioni. DROBNE NOVICE__ 2,SSJ.838 prebivalcev šteje Norveška pt »tetju t dne t. folija tega !eta Približaš tr«tS»a T&e površine (okoli <#)00 kvadratnih metrov) ;e v Albaniji pokrili i gozdom. Češkoslovaških orožnih vaj se udeleži st-čelriik Francoskega generalnega Štaba Garaelin Julijansko vojstiko odposlanstvo je dcib v rusko Moskvo, da »prouči, ustroj rdeti vojsk*. Saiao 97 brczpo«c'aih ima država Lux«n-burg. Blagor ji! Okoli 40.0d0 ljudi ie obiskalo dne 16. septembra grob pokojnega avstrijytuc, Peru Odpr«m>t« deiiiti » |ugo«tavt|o oajbltreic in po aajbol|iem dnevnem kuni Vrti vae banane posle iiaikumnlne;e Poštni uraili v Belgiji, Franciji. Holaadiji -n Lukie«. btirgu sprejemajo plačila na naAe čekovne račuaei HEUilJi. S* »UtM-i mmla fkAM.UA *• 111MM run. »OUI 011» «• l«UM 14, umrl dine 23. junija 1934. 4. Pire Mihael, tovarniški delavec v Stohiiko 1, umrl dne 31. marca 1934. 5. J-uvan Ivan st., tovarniški delavec v Spodnjih Stranjah 7, umrl v splošni bolnišnici v Ljubljani dne 9. maj« 1934. 6. Erja-siiek Fianc, zidar v Zg. Stranjah M. 12, umrl ec. Županje njive 9: 33. Prebvnik Miha. prevžitkar v Slevem 8; 34. Kuhar Matija, poljedelec, Krivčevo 5; 35. Golob Ivan, mizar, Jeranovo 10; 36. Slevc Franc delavec, v Slevem 5; 37. Slevc Josip, delavce, v Slevem 5. (Pripominja da eo navedena bivališč«, kakor eo razvidna iz volivnih imenikov in ne sedanja bivališča zaslišanih oseb.) Iz navedenega izvira, da osebe, naštete pod tekočimi številkami 1-37 niso glasovale pri občinskih volitvah zn Kamniško Bistrico dne 24. junija 1934. Kljub temu pa so te osebe vpisane v posebnem glasovalnem seznamu za kandidaino listo Ivana Pavlin in sicer pod sledečimi tekočimi številkami (v vrstnem redu. kakor «o osebe wr(>rni navedene); 57. 63, 71, 75. 77, 83, 164, 160 1 53- 105 74 79 84. H1. 14.3. 1«, 161,' 169. 170 171-178, 180 .181. 185, 187, 224. 225, 247 255 250 m 263, 283, 284. 287, 289. 111. Kontno je upravno sodišče u«otovilo. de ie bilo 11 volivcev dvakrat vpisanih v splošni -la sova m seznam in v p(«ebui glasovalni seznam M kandidatno listo Pavlina Ivana. Ti volivci na slednji (pri vsakem volivcu sla napisani tekoči Številki posebnega seznama za Pavlinovo listo pod katerima je bil volivec dvakrat vpisan kot irlmn <*oMU Anton 48, 199; Hanc Vi^Z 184, 223; 9. LukanTi^VlRi/^ -^^^iik Frane pos^lmk. v županjih njivah H. m m 11. Prelesnlk Franc, zidar, županje njive, 261, 299. Ik navedb pod 11. ni 111. te o«tl(rfbe je tw'i razvidno, os j«' bilo v pr,d Pavi nove liti« vpisanih ifi neveljavnih tlar-ov i3". ker rpi; sanc c«ebe sploh niso glasovale, in 11. ^er M bli glaeovalti dvakrat vpisani). Ta ne|iravihio«t pn bistveno vplivala na izid volitev, ker maša g!^1® ugotovitve pod I. te odločbe razliko med prHoli-teljevo in Pavlinovo l>slo le 33 glasov v prid P»v-linove liste. Pripominja se. da je pritožitelj osporoval veljavnost 94 glasov. V^Jidar se je glede le zgoraj navedenih 4« glasov nedvomno ugotovilo, da M neveljavni, Glede oetstih 46 glesov je bila tak« sporna ugotovitev nemogoča, ker ee deloma predete osebe niso odzvale pozivu k zaslišanju, dej ma se ni nioeio ugotoviti sedanje njihovo bivir Jee. deloma upravno sodišče radi zadostnega ctt-"aznega gradiva o izvršnih nepravilnostih ni Iralo za iKrtrebno, da se izvedejo vsi ponudeni «»■ kazi o zatrj^vimih noi>rnvi!nostih. IV. Glede pritoiiteljeve trditve, da volivni oo-bor n' dovoli! predstavniku njegove lif'e '■J^1"" v volivft* spise, izvire iz volivnih spisov, d« K trditev resnična. V zapteniku o poslovanju ™ nega odbora v č-asu glasovanja ie namreč uoe. ženo, da se predelavnikom lisi ni dovolil vT0?' V volivn' zsnisnik. To prepoved je Pn,r '0i| predsednik »olivnega oslbora Humor Janko v svh izjavi Z dne 4 julija 1334 na pritoži« s prišla««"' da je smatral vpogled za nepotreben. S to prepovedjo pa je bila predstavniku ^ tožiteljeve liste onemogočena kontrola volivii-postopka, ki mu je »ia po določilu § 34 odet. i" kona o občinah. Upravno sodišče je torej moralo rudi n^Z vilnosti ]Kv! točkami II—IV le odk>»« P"1 ugoditi in volitve razveljaviti. Celje, dne 14. septembra 1934- Zda] ni sploh ffi©heti®gcR truda v®čl Tako slišimo večkrat gospodinje, ki perejo po Schicht-ovi metodi. Saj pa tudi ni nič čudnega: čez noč razkroji Ženska hvala nesnago, a zjutraj se perilo z lahkoto opere s Schicht-ovim lerpentinovim milom. X \x To j« vse d«lo, vadna zveza »Orel«. Par sto metrov dolgo vatikansko železniško progo so prevzele v oskrbo italijanske d>'žavne železnice. Zakon o socialnem zavarovanju je sprejel ~~ grški senat. Ledolomilee »Lidke« je prvič preplul pot Vladivostoka do Murmanska v 83 dneh. Dne 29. marca 1894 je bila ustanovljena v vasi Vranovo okraj podonavski v bližini Sme-dereva prva zadruga v Srbiji, Imenovala se je »Prva ,rbska kmetijska kreditna zadruga«. S tem se je začel veliki zadružni pokret v Srbiji. Med zadružnimi preporoditelji srbskega naroda živi še danes Mihajlo Avramovič, nadalje še Dragiša Lapčevič itd. Ti so že leta 1892 ustanovili v Smederevu list »Zadruga«, ki je delal propagando za zadružništvo. Po letu 1894 se je začelo razvijati živahno zadružno delovanje in že naslednje leto se je ustanovila v Smederevu (20, julija) zveza kmetijskih zadrug, ki je praznovala te dni slovesno jubilej srbskega zadružništva. Razumljivo je, da je bila prva srbska zadruga kreditna. Kot našega kmeta so tedaj izkoriščali vaški oderuhi. V Srbiji je bil položaj kmeta tem slabši, ker se je njegovo gospodarstvo ravno tedaj preusmerjalo iz nekdanjega naturalnega v denarno gospodarstvo. Žal se srbsko kmetijsko kreditno zadružništvo ni moglo tako razviti kot pri nas, da bi rešilo kmeta popolnoma. Zakaj še danes prevladujejo kot posojilodajalci na kmetih mali denarni zavodi, ki hočejo velike dobičke, in zasebniki. Posebno se občuti pomanjkanje organizirane- ! ga kmetijskega kredita sedaj, ko je tudi zadružništvo zapadlo pod uredbo o zaščiti kmeta in nima novih sredstev, da bi kreditiralo kmetsko gospodarstvo. Druge ustanove pa kmetu nikdar ne morejo dati istega, kar ima v svojih zadrugah, ki zbirajo predvsem »krnet-ski denar za kmeta!« Zato bi morala biti prva naloga gospodarske politike, da podpre zadružništvo v resnici, ne pa samo z bobnečimi besedami, kakšen pomen ima zadružništvo, dočim se mu na drugi strani mečejo polena pred noge. Ob proslavi 40 letnice v Belgradu so zastopali Zadružno zvezo v Ljubljani podpredsednik ravnatelj g- B, Remec, nač. ravnatelj Franc Gabrovšek in ravn. dr. Jože Basaj. Poslovno poročilo Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug za leto 1933 našteva, da je bilo v zvezi včlanjenih lani 2720 zadrug, dočim je znašalo število članic leta 1932 samo 2509 in leta 1924 2006. Od tega leta pa do leta 1929 je nastopil izreden napredek. Seveda pa je v tem skupnem številu 2720 zadrug mnogo ustanov izven pokrajin bivše kraljevine Srbije, saj jih je samo v savski banovini 196, v primorski 21, v vrbaski 23, v drinski 421 itd. V VSAKO mŠO^DOMOLJUBA«! Stran 4B4 •DOMOLJUB.. 3. oktobi« 13 KAJ JE NOVEGA Zvesi&ha ie iamstvo za bodočnost »Majhen je naš rod po števihi. N« razpolaga z bogastvi, nima vojske in ne kaaoaov, ne cgodovine slavnih bojev in ne obodnega sedanjega položaja. A sekaj ima naš mali rod, jc* kar ga lahko zavidajo dragi, veliki narodi in česar mu ne more vzeti nihče na svetu: kre-menite. Bojo iu narodu vdane enačaj«, može-poštejiiake. matere-svetoice in mladino, vso apapolno in rvežo. Tega njegovega bogastva ne nadkriiijo bogastva in zakladi celega sveta, se more njegove vrednosti razvrednotiti noben padec denarja in ne pokončati nobena revolucija. Takemu rodu je vdana njegova zemlja in mu nikdar ne odreka sadu njegovega deta, takemu rodu je vse trpljenje stoletja le ena sama težka preizkušnja njegove trpežnosti, takemu rodu ne more biti zabranjena lepša bodočnost.« Besede sc to, izgovorjene za vse one izmed nas, ki hočejo toniti v malodušju iz skrbi za sedanjost in iz brige za prihodnjost. V nas ! samih jt ključ do rešitve vseh sodobnih vpra-! Sanj. ki nas težijo kot m6ra v temni noči. V nas samih je ključ do gospodarskega m social-j nega ozdravljenja, v nas je končno tudi ključ j do podviga vsega narodnega življenja Vi vsi. ki tonete v malodušju in iščete re-1 šitve drugod v zmotnih naziranjih fašizma ali | komunizma, ali vam ni dovolj krutosti in muke v dosedanjem komunizmu? Slepci, ki vidite !e lastno gorje, a ne znate razbrati gorja svojih j bratov drugod po svetu! Vi, ki hočete zapustiti vrste Bogu in na-j rodu zvestega ljudstva, ali ne vidite plačila i ta »»zvestobo, ko tirajo danes razmere nezveste še v zločinatvo? Posluhrite prošnji svojih bratov, ki vas kličejo naixaj v krog ene družine! V zvestobi do vzvišenih idealov je samozavest malega naroda, v tej zvestobi je jamstvo srečnejše bodočnosti. |«Koroški Slovenec.} OSEBNE VESTI d Desetletnico službovanja na dosedanjem mesta je obhajal 1. oktobra novomeški prošt g. Kare! Čerra. Bog ga iivi v korist Cerkve in naroda še mnogo let! d 50 letaite večnih obljub je pnr/novala 90. septembra č. m. Veronika Polja nec v ur-šulin&kem samostanu v Škofji Loki. Na mnoga letal d 50 letnico rojstva ia 25 letnice, msšništva je praznoval preteklo nedeljo g. župnik in dekan Josip Aoiič v škocijaau pri Mokronogu. Bog živi g, jubilanta «e mnogo let! d 70 le« je dopolnil ljubljanski javni notar g. Karel Pleivreiss. Še mnogo let! DOMAČE NOVICE d Zadaje občinske volitve v Lukoviei so razveljavljene. Vršile se bodo nove. d Prevzem občine Trbovlje po novean občanskem odboru se je izvršil v sredo, 25. septembra. Župan je g. Kleno-všek. Namesto župana podpisujeta odloke tudi podžupan Jordan in član »prave Pust d Oruge, sel© pesšre obrtno rasslave sc otvorili 30. septembra v Kranju. Odprta bo do ti. oktobra. d Nov vrstni red za nočno službe so dobile ljubljanske lekarne. Določen je takole: v 1. skupino, ki pričae opravljati nočno služtoo dne 1- oktobra, spadajo naslednjo lekarne: mr. Leustek. Resljeva ceota 1; dr. Komotar, Vič, in m*. Babovec, Kongresni trg j. — V 2. skupino: dr. Pieroli, Tvrševa ceeta 6; mr. Hočevar, Colovška cesta «2, in mr. Oartus, Moste. — V 3. skupino: mr. Ustar, Šeienburgova ulita 7; dr. Kmet, Tyrševa cesta 61, in mr. Trn-kocz.v ded.. Mestni trg 4. — V 4. skupiuo: fflr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, in nir. Ramor, Miklošičeva cesta 36. — V 5. skupino: mr. SuSnik, Marijin trg 3: mr. Kuralt, Gosposvet-eka cesta 4, in mr. Bohinc ded., Rimska cesta 31.' — Kakor je videti, so v novem vrstnem rodu upoštevane tudi lekarne na Viču in v Mostah, medtem, ko v starem niso bile. kar že x'ika< na bodočo veliko Ljubljane. d Kmetijske r&a»lave se etveriii v mariborski uniooski dvorani. Obsega 11 oddelkov in je zelo zanimiva. d tiasiiskš manevri v Trbovljah. >Sola gori. strela je »darila v njo'< To je bila zamisel velik© gasilske vaje. katero so vzorno izvedle tri trtio- eljske požarne brambe. Prvo je bilo, da so izpraznili šolo otroci, kar je hitro izvršilo učite-ljstvo samo. Potem je psidirjsl si-.ro-pilni avto. ki je poraben tudi za gašenje, in pripeljal vodo kar g šefe-j. Zelo hitro so bili pripravljeni m gašenje hidrmiti in motorke, najmanjša, ročna, je delovala najbolje in najvišje nesla vodo. Nastopili so tudi reševalni oddelki z maskami in rešilnimi pripravami v«eh vrst. Vsa vaja je pokazala dobro pripravljenost. gasilcev, vzbudila pa je tudi veliko zanimanja med občinstvom. Za prih ošfeodova«« naša trgovimt bolj pa so udarjaj« rsvni avstrj^ki kupov j ki morajo aauiaslo cenenih jugoslev-aoskit k vil kupovsU draga avstrijska. Ne hodilo hi atikoliko pHtwka od naše strani. d Kljafe deževja aa hladnem* TreBwa| eveto v Jvove-m mestu vijolice in zor* ofe kar je za to dobo g«>tovo nekaj izrednega d vrie g®s?edinje perejo perilo dn« !e i 25atorog-oviai milem; volnene in«!. | lene stvari p® z glatarag-ovimi luskami, k« do!>ro ledo, da ima olsloe. gosta in snežno b^ pena ZiatJMre^-ovih itdeikev izredno čiftilr« moč. Dobroto Zlatorog-ovih iidrikev & pridsse gospodinje dobro poznajo in za'. j trdia vsevprek: >L« 21at»elo pcrikili Zahtevajte- pri*»w.jem trgovcu vedno ia-«® le Slator-sg-ovij raile! d Nabavae ia prodajalne ali ksastait zadrage isk»naj© do konca leta odj)rodati «t luksuzne prodmeše, ali pa se odločiti, da b/fc plačevale družbeni davek. Težava je le v Im, dit ec moreš tafao jjokvedeti, kaj smatra p«-stojna oblas! kot predmet razkošja in kaj nt d Ksb« je s tiželom. Francija je dovolili uvoz naiega fižola in zato ?e je začelo živahn# povpraševanje po »ribuičanu-. Pa tudi iz 11» lije, Argentine, Hetandfke in Nemčije je msv go povpraševanja fx> našem fižolu. Zahteva pi se samo prebran fižiii, v katerem ai nikakii slabih zre. Kmetom se plačuje fižol po 2.05 d« 2.20 Din za kg. Naša železnica je znižala p» vornino za fižoi. ki se izvozi ht Slovenije *» Sušak, do te mere, d» je seT(>§o\-skeiii domut Stennecki, Celje. d Oba za^rrehška cerkvena kneia nadškofa dr. Baner in dr. Stepinae jv -fiijeta po Hrvaškem in Slavoniji. Povsod ju sprejemajo zek> slovesno. d Zborovanje rajnih dobreveijfer bo dM 14. oktobra v Novem Sadu. d Skupina angleških podmornic i no ladjo »Cyklopt se je te dni zasidrala v & saškem pristanišču. S to skupino je zakljirf« spored obiska angleškega brodovjn na Jadranu. Brodovje je odphrio 3. oktobra. d Vsa vojaSka pojasnila v katerikoli M; devi dobite proti malenkostnemu plafih P" Per Francu, kapetar, v p.. Ljubljana. Maistro-va ulica 14. Priložiti znamko za odgo«" " 3 Diu. d Več čevljarjev se je zbralo v i«drog«' Novem Sadu. Cevl;arp se hočejo n« t« nafI" boriti proti veliki konkurenci tovarn. d Tvocnieo ia ponarejanje tisočaker J« krila policija t Zapete«, S« preden je !r0" pričela delovati. d Brat švedak^ kralja potuje po hrvat-jkoiii Priinorju, o katerenu je iajavH, da je ecdo lepo. d Prvi sneg se je pejavil te dni na Grmoč-planini v Bosni, a je čez nekaj ur skoptiel. d V mesta je povišan trg iiuma v Slavoniji. d gostov je obiskalo Dubrovnik v mesecu julij«. d Zopet je načela obratovati železarna v Zenici. Je »počivala« tri mesece. d Opozarjamo cenjene čitatelje, ki bolehajo na boleznih srca, jeter, ledvic, žolčnih ia želodčnih kamnih, d« uživajo stalno Radenski Zdravilni vrele«, ki je tudi »»borna pijača sam tase ali pomešan z vinom. d Pri nugnenjH k maščobi, protinu, eladlko-sečnosti ial>oljsuje naravna »KrauaJoeefova« grenčioa delovanje želodca in oreveea in fcrajuo pospeši prebavo. d Kralj Aleksander in kraljica Marija sla obiskala pretekli teden bolgarsko prestolnico Sofijo, kjer sta bila slovesno sprejeta. Naše časopisje mnogo piše o pomembnosti tega potovanja za obo državi. Bolgarski zunanji minister Batolov je dejal o pomenu obiska naše kraljevske dvojice med drugim tole: Zblifianje med Jugoslavijo in Bolgarsko je si v j most, ki ge opira na zavesi obeh narodov, da je bo, kar jih druži, iiK,čnej4e od vsega, kaj- jih loči. Zamisel iMrlgarsko-jugoslovanske^a zbližanja je predvsem zamisel miru in mirnega kutturne-dela. d Sedež svoje škofije je prestavil iz Pri-irena v Skoplje škof g. dr. Gtiidovec. d V proslave 48 letni«« prte srbske ladru- g« je bil v Belgradu, kakor poročamo na drugem mestu, kongres Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug. Kongresa se je udeležilo do 25.000 srbskih zadružnikov in ae je zaključil z velikim sprevodom po mestu. Na zborovanju so se posebno navduševali za boigarsko-jugostov.uisko bratstvo. Bivši predsednik aein-ljoradnlšk« stranke je prebral zadružno prisego, ki jo je aa njim govorilo vseh 25.000 zadružnikov. d Novo veliko palačo jo igradila belgraj-ska borza. \'elja 15 milijonov dinarjev. d Pri ishijasu sledi na kozarec naravne >Kranz-.Iosefove« grenčiee, popite zjutraj na tešče, brez trud« izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. d Voznina na brsov lakih. Generalno rav-uateljstvo državnih železnic je odpravilo določbo, da ge mora plačati pri potovanjih na bnzovlakih najmanj voznin« za 50 km. Kakor prej, tako se bo tudi v bodoče plačala na krajcih progah saim> voznina, ki odgovarja dejanski prepotovani poti. d Zadružni znak. Glavna zve®a srbskih kmetijskih zadrug je uvedla za svoje zadru-garje ličen zadružni zuak za v gunvbnioo. Znak ima na zelenem polju zlat žitni enop, čez snop P® sklenjeni roki in kmečko orodje: srp, lo-Pato, kosa, vile in grablje. - Pri motenjih v želodcu in črevih, bolečinah v trebuhu, razdraženosti, ner- "oznosti, omotici, težkem sna, splošnem slabopočutju, zmanjšani moči za delo se doseže olajšanje z dnevno čašo naravne »Franz-Josef« grenčiee. Sloviti zdravniki "galijo izborno lekovitoat, ki jo nudi »Franz-Josef« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo posebno polno-kfvnim, korpulentnim ljudem, trpečim na Protinu [n hemeroidih, Obrtništvu m naši javnosti Težke gospodarske razmere ženejo obrtništvo v naravnost obupno borbo za svoj obstanek. Resno nas opominjajo, da v teh čaaih težke preizkušnje ne sinemo kloniti in prepustiti razvoja dogodkov in naše bodočnosti usodi, temveč s podvojenim, žilavim in vztrajnim delom pomagati k izboljšanju. Da se dvigne v obrtniških vrstah stanovska zavednost, samozavest in optimizem, v javnosti pa vzbudijo simpatije in razumevanje za težnje obrtnika ter zanimanje za domače rokodelske izdelke, so vodilne obrtniške organizacije iz cele Jugoslavije na konferencah v Ljubljani in Zagrebu sklenile, da se priredi po celi državi propagandni »Obrtaiiki teden« v času od 1. do 8. decembra t. 1. Po sklepih in pooblastilu omenjenih konferenc smo prevzeli dolžnost, da pripravimo ia izvedemo prireditev »Obrtniškega tedna« v Dravski banovini. »Obrtniški teden« bo priredite*, ki »a, rodi pozitivne uspehe vsemu našemu obrtnemu stanu. Nujno potrebno je torej, da se vsaj pri tej akciji manifestira stanovska solidarnost in ravnodušiiost vsega obrtništva. Pozivamo zato vse obrtniške organizacije in korporacije dravske banovine in vsakega poedinega obrtnika še posebej, da brez ozira na svoja načelna naziranja složno sodelujejo in pomagajo pri izvedbi te važne propagandne prireditve. Obenem se obračamo na našo javnost, ki je vedno kazala razumevanje za potrebe ia upravičene zahteve obrtništva s prošnjo, da tudi ona podpre to na^o propagandno akcijo ter s tem pripomore k uspehu ne samo obrtništvu, temveč tudi nacionalni produktivni de lavnosti sploh. Osrednji delovni odber »Obrtniškega tedaa« v Ljubljana. BAZNO Liatniea uredništva. V Dofoec: Brc® strahu; »Domoljub' je — hrast. Kopi« pride prihodnjič na vrsto. d Na polhe! Nastopili »o prav lepi jesenski dsiievii ki še lepše noči, zakaj zdaj se j>ri-čenja doba zia polšji lov, ki bo trajala približno dober mesec. Jutranja toplota je zadnje dneve sicer padla na 10—12 stopinj, jutra so precej hladua, toda podnevi eolooe še močno pripeka ter znaša dnevna toplota do 25 stopinj in še višje. Polharji »o začeli po bukovih gozdovih Notranjske svoj veseli lov. Po mnogih krajih nastavijo ob sobotnih in nedeljskih nočeh do 50 in še več skrinjic in pasti. Skrinjicam pravijo ponekod tudi »šklopi«. Po nekaterih krajih so se polhi letos silno »aredili, kajti Sar je dobro obrodit. Prve nočne ure so prav ugodne za lov ter nalove polharji v par urah prav obi- lo polhov, cek) nad sto komadov. Polšje kožice pa sedaj nimajo posebne vrednosti, čeprav so bile pred leti po 10 do 12 Din kos. Dobro blago so samo hvali, aH kupci morajo vsaj zvedeti zanj. Zato Vam povemo, da ja PST Patent Stopf Twist sijajna novost, ki ga vsaka gospodinja že dolgo I5£e, saj {i omogoča krpanje perila na šivalnem stroju z enostavnim šivanjem naproj in nazaj mnogo lepše In hitreje nego na roko. MT Patent SSopt Twist se dobiva pOVSOd d Vsem sadjarjem in p oses tankem vrtov. Pred prvim mrazom v oktobru priveže vsak previden sadjar na sadno drevje lepljive pasove zoper največjega sadnega škodljivca, zimskega pediea ali mrazovca. Namesto zastarelega in nepraktičnega načina niazartja gosenič-nega lepiva na papir, se dobe že več let sem patentirani, gotovi, z lepivom že opremljeni pasovi, ki so mnogo boij štedljivi in s katerimi se da lahko in hitro delati. Banovituska vinarska in sadjarska šola v Mariboru je te pasove preizkusila in jih najboljše priporočila Dobite jih pri vseh gospodarskih zadrugah, v večjih t imovinah s semenjem, kjer pa jih ne bi dobili, jih naročite pri »Umo« družbi, tvornica sredstev za Zatiranje sadnih Škodljivcev v Mariboru. Tu prejmete tudi brezplačno knjižico »Zatiranje sadnih škodljivcev«. Izkušnja uči: »Samo toliko se bo sadja nabralo, kar nam bo od škodljivcev ostala« d Važni nasveti sa one, ki se satiri brije jo. Brošuri oo pod tem naslovom z zelo Moristoimi nasveti Vam pošlje na željo brezplačno »K0N-RIN0S«, samoprodaja za Jugoslavijo, Maribor, poštni predal 62. NESREČE d 20 ljudi j^ ie anir1 « lendav- skem ukitctjii. To so vepričo modernih jadra v-»tvenih sredstev, ki so ua razpolago, zelo velike žrtve. Opozarjamo ponovno: Ljudje, no skrivajte bolezni in dajte se cepiti! Brez. cepljenja, oziroma vbrizganja protistrupa ne bo konec. d Vlak je podrl ia prizadejal smrtne rane 28 letnemu lantu Karlu Oreškov iču pri železniški postaji Majur blizu Hrvatsfke Kostaj-nice. d Piumeai so uničili hiše, gospodarsko poslopje, pohištvo ia obleko posestniku Pavlu Auerju v Rcčah pri Mariboru. d Pet viftirarij je uničil požar na K«$t»-nju pri Sv, Tomažu. d V Ljubljani je umrl g. l/>pt*> Vrtovoc, bivši predsednik Pokojninskega zavoda ia višji uradnik Zadružne gospodarske banke. Pokojnik se je s svojim delom na gospodarskem in socialnem polju uvrstil med ztasiužne može našega naroda. Bodi mu ohranjen bteg spomin! d Umrl je v ponedeljek ponoči v Zagrebu znani delavski voditelj Bogoslav -Jošt, predsednik zagrebške Delavske zbornice in glavni tajnik zveze grafičnih delavcev. Naj mu bo lahka zemlja t d A kadar mrtvim klemka, takrat jt. pesem grenka. Na Pobrežju pri Mariboru so pokopali Josipa Holzmanna. — V Žužemberku je umrl vrl mož trgovec Jakob1 Dereani. — V Kranju je zatisnila na veke oči Krista Hriba lov*. — Pri Sv. Križu pri Litiji je »apel mrtvaški zvon 79 letni Jederti Miglič. — V St. Rupertu ns Dolenjskem je ugrabila smrt posestnika i« tr-govce Franceta Kneza. — V Lasmercih pri O. Radgoni je umrl posestnik Martin Roškar. — Na Dunaju je Odšel v večnost Avgust Moškerc, stric pokojnega »SlovenČevega« urednika Mihe Moškerca. —- V Ljubljani So odšli v večnost: vaeučiiMfeStik Slavko Kranjc, organistova vdova 80 letna Jerica Miglič, bivši tiskarniški nameščenec Gašper Lomhar, Josipina Pirn&t, roj. Hudobijnik. Naj počivajo v mirul V vsako Strun 486 »DOMOLJUB«. dri« 3. oktobra 1934. Stev. i B-ski: Ob dvajsetletnici svetovne morije (Nadaljevanje) Od Podjarkova do Hodiivilov«. 7. Spoštovani čitatelj. prosim Te, vzemi t roke zemljevid povojne Poljske! Kaj hitro najde« Lv»\. Od tega incsla vodi proti vzhodu železnica. ki «e pri nekako petdesetem kilometru razcepi; ena rdeča črta gre južnovzliodno mimo /.ločeva proti Tarnopolu. druga rdeča^ nit ivilov, " pa vodi v Brodi in dalje v Radziviiov. Vas Pod-iarkov. ki jc seveda ni na zemljevidu, leži kakih 15 km /apadno od Zločeva v smeri proti Lvovu. Vsi ravnokar našteti kraji so zvezani tudi z več ali manj dobrimi cestami. Po krat kem zemljepisnem pouku se vrnimo v Pod jarkov! Ponoči se nam je bilo pridružilo nekaj tirolskih alprncev, tako da nas je bilo vseh škripaj okrog 20 ujetnikov. Dva dni smo bili bolj samim sebi prepuščeni. Imeti smo sicer /a stražo starejšega ruskega vojaka, vendar je tako-rekoč vsak deial. kar je hotel in tudi kuhal, kakor je mogel in seveda kolikor je znal. Dne 3. septembra se mi je posrečilo dobiti liter inle-ka. ki riti je bilo tiste dni najboljša jed in pijač« obenem. Prebivalci Podjarkova so se namreč začeli vračati na svoja domovja in so mnogi prignali tudi živino, ker so jim Rusi povratek dovolili, smo sklepali, da se avstrijska armada Se vedno umika. Tudi polkovni štab je »opustil Podjarkov in premaknil sede/ bolj na zapad, bliže k bojni črti. Ne morem popisati žalostnih prizorov, ki mi odigravali ob povratku nesrečnih posestnik, iv, naših bratov Ukrajincev, na rodno zemljo. Le redke hiše z gospodarskimi poslopji so imele še celo streho. Vse je bilo izropano, po-žgano, uničeno. lil ti dobri ia pobožni ljudje, kmetje in kuieiice grškokatoliške vere. so delili z nami kaplje mleka, ki so jih iztisnili iz sestradanih in i/mučeriih krav in si utrgali od ust kos črnega kruha, ki jiw je morda še ostal, ali pa so ga nekje izprosili zase. Ne prej ne slej se mi ni smilil in se mi ne smili nihče v toliki meri. km nesrečni narod ukrajinski. Nad štirideset milijonov jih je. razkosanih v glavnem med Rusijo, Poljsko, Romunijo in Češkoslovaško. Tudi v Jbgoslaviji prebiva okrog 30 tisoč naseljenih Ukrajincev. Pri nas so razmeroma zadovoljni, saj vživajo mnoge svobod- ^ ščine. Ne tako drugod. Svetovna vojna, o kateri je šel glas, da bo osvobodila vse narode, ta vojna je potihnila veliki ukrajinski narod še v hujše razmere in v večje suženjstvo od predvojnega. Ruski boij-viki. ki so si zapisali na rdečo revolucijonarno zastavo svobodo in samoodločbo narodov, s Kleči bratje« lorej požigajo mepokornini« ukrajinskim kmetom vas za vasjo. Več milijonov ukrajinskih poljedelcev in njihovih družin so že do smrti izstradali ali pa naravnost pobili ruski marksistični krvniki in druge tisoče so komunistični stvaritelji >raja na zemlji« celo prisilno naselili v severnih ledenih krajih, kjer nesrečna ukrajinska para boijševikom brezplačno gara in vsak dan krvavo tepena žalostno mnira od mraza in gladu. In drugod? Tudi drugi »bratski« narodi uboge Ukrajince potujčujejo in jih gospodarsko, kulturno in politično zapostavljajo na vso moč. Prav nič ne |K>mislijo Vseslovani na papirju in na pojedinah, kakšno nepopravljivo škodo povzročajo s svojim nebratskim in nečloveškim postopanjem vzvišeni vseslovenski misli in kako zelo ovirajo zmagonosen pohoti vseslovan-iva. ki je odvisen od pomoči vseli naših krvnih bratov, a naravnost nemogoč brez sodelovanja enakopravnega in svobodnega ukrajinskega naroda. krvavelo mi je srce ob teh mislih in zadovoljen sem bil, da sem jih pustil v neinar, ko »as je ruski stražar pozval, naj se pripravimo na pot. In smo šli. Celili pet ur smo hodili po opu-stošeneni, vojnem ozemlju. Ne bom popisoval strašile škode in kaj vse je ležalo in bilo uničeno na desno in levo od nas. Rečem le, da nas je grozen smrad, segajoč kilometre daleč, naravnost dušil in dobesedno pritiskal k tlom. 6" Se najmanj je menda up hvala bojnoooljsko grozota na Jožefa Oblaka. Večkrat je skočil s cMstr in pobral na bojišču to al. ono stvar. W mu jc prišlo prav. Spominjam se, kako je leno mirno z rokavom osna žil blatno in okrvavljeno škatljico (dozo) za cigarete in jo soravil v iep < clo jaz sem po/ncjc pokadil knko čira reto i' nje, pa me zato ui bilo konet Ko smo prehodili okrog 15 km smo dospeli v Pšeinislane. Zelo smo s, želeli počitka Tndi naš ruski vojak je komaj prenašal noge, pa je vendar žvižgal. Ne vem. uli i/ obupa radi hudih bolečin, ker je imel na nogah krvave žulje, ali pa iz veselja, da mil ni bilo treba na bojišče. , , , , Prenočevali smo v nekem hlevu, polnem svežega gnoja. Po parfemu sicer ni dišalo, pač pa so nas ogrevale, čeprav ne tnko kot znano Lutzova peč. konjske »fige«, na katerih smo ležali. V Pšeniislanali smo že ob prihodu opazili velike zaloge jajc. Zvečer smo dobili lupinastega kokošjega pridelka brezplačno. koli kor smo hoteli. Meni tedaj jajca niso šla v slast. Pač pn se jih je pošteno najedel tirolski korporal. ki je bil precej kriv. da selil listo noč slabo spal. Okrog polnoči j. namreč začel Tirolee. ki mu vojna vihra ui pieveč zmanjšala obilnega oWga, prrdiiašnti kaj slišim razne glasove, prav nič podobne kukošjeiiiu kokodakanju in petelinjemu kikirikanju. Drugo jutro dne septembra smo st po kralki hoji u-la v ili v lejio ograjeerm ve,'j'in poslopju, kjer je deloval voja-ki prehranjevalni urini. Postregli s«i nam z juho in precejšnjim kosom mesa. Okrup IJ smo islrimli proti /!«>-čevu. Naš stari, slabotni čuvaj je romal v bol-nišnieo. Za novega varuha smo dobili mladega. «lokaj čednega portičnikn. žalihog lepšega obraza kot srca. kar Imiiii kmaiu (»ojasnil. Prej pa še sletleče: ko prehodimo približno 2 kilometra, nam pride naproti šc«i praznih v«./. Poročnik veli. naj vozniki-l'krajini1 ustavijo in obrnejo. Mi pa smo zasitili voz«.ve in šlo je dalje čez hrib iu plan po -in»ki. takrat še ne preveč (»okvarjeni ci sti, kmalu srečujemo tren-■ke vozove, vračajoče se izseljence, vidimo tuli več ruskih polkov, ki korakajo na bojišče. Nekateri ruski vojaki na- začudeno gledajo, drugi se nam smejejo, tretii nam gro/e. t'« nas ili strah, saj je z nami ruski poročnik. • Tisto popoldne sem na |>oli doživel tlogo-lek, ki mi je precej nojasnil ne mali vzrok krutega postopanja rn»kegn v«»jaštv» z ruskimi oficirji ob poznejšem boljševiškem prevratu. Zeovlilo se je tole: -4mwr IH Sfei SSfe.fe':^, Zgorelo je mesto Neme na Alaski. iSCO arabskih dijakov bo to šolsko I«10 študiralo na stroške japonske vlade na Jap00' srebrni vasi eo vitezi reda Bn/ie.™ i sl •-«■ v .1 - i llorimt Ole-kie. Pmlliorce in suliod<»li Okrog T /večer smo dospeli v nic»to Brodi Zaprli ^o nas v neko ^obo v avstrijski vajavujti, /o kolero se je najbrž f>ar din prt j iu! l»oj m bajonet. I o -o tloka/ovala tla it: -o pričale stene, ki w> bile še v Iti no bngalo oškroplji-oc « človeško krvjo, jesti nam niso ilali. par pa jc ruski oficir tiovolil, tla sva šla jaz in vb Vlilaii DavkJovit v spremstvu dveh ruskih «► jakov v mesto, nakunit kruha ra in-, ki 10 želeli, oziroma imeli denar, /si av-trijskf twD-kovce sva / Davidov n em dobila čaja. kruiii gorkib klobas in telo čokolade. Na unijo želj« naju j« povttlel ruski vojak tudi v lekarno, kj«-r st m kupil -tekleničieo '.vi-tovno/ruinih nt-koristnih in neškisl! ji vili »Hoffmannov ih kaplji«lorej priz.ii.iiiega zdravila z;i v»e l«»t«-/ni. Skoraj bi bil p,»zabil, ila nam ji brodijooki pek nametal hlebe v veliko vrečo, ki mi je dol-go -i vf ^ nekoliko in se spet vprašaje V Menceja, a potem jo zaključil: je ni zakaj sem poslal po vas? To «krh-aVn<>! VRm Povem. Najbolj me 1 moja nečakinja Anica, ki je pravi angel. Vam jo zaupam Nekaj premoženja ima. Pontanite njen oskrbnik. Prosim vas, zavzemite se za njo! Ali mi morete storiti to veliko uslugo in mi obljubiti, da boste skrbeli za mojo Anico kakor bi bila vaša. Če mi to obljubite, ho moja zadnja ura lahka in potolažen bom umrl.« Mencej jc bil gin jen. Vesel je bil, da mu je župnik zaupal svoj najdražji zaklat!. Obljubil mu je, da bo skrbel za dekle kakor za lastno dete. Zdaj je bilo treba obvestiti tudi Anico. Stric jo je veselo poklical, kakor bi se še pred minuto ne pogovarjal o smrti, temveč o kakšni veseli svatovščini. Prihitela je in smehljaje ji je sporočil, da ga skrbi njena bodočnost, da sicer op sam menda ge ni tako na koncu, toda poskrbeti mora, vendarle tudi zanjo in vse urediti, saj človek sam ne ve, kaj se mu lahko pripeti in doleti ga lahko tudi smrt, saj je vendar že star. Anica je bila takoj vsa zbegana. Zajokala se je, objela strica in ga prosila, naj ne misli na take stvari. Zdaj je pričel govoriti Mencej. Rekel ji je, naj se vendar nikar ne razburja, če je stric tako previden, da vse preskrbi za slučaj, če bi se mu kaj pripetilo,' saj s tem ni rečeno, da mora starček kar nenadoma umreti. Počasi sta jo potolažila in obljubila je. ila bo vse storila, kar bo zahteval Mencej, če se stricu kaj pripeti, sicer pa on še ne smo umreti. Mencej sc je od starčka prijazno poslovil. Smrt ne vpraša nikogar, ali je dobro došla ali ne. Menda pride še raje t je, kjer se je bolj boje. Tudi Anice ni vprašala, ko je rekla prejšnji dan, da župnik še ne sme umreti, kajti še tisti večer mu je postalo slabo in je kmalu izdihnil, zadel ga je mrtvoud. Ko je naslednji dan prišel Menoej zgodaj zjutraj mimo župnišea, je prihitela k njomu Anica vsa obupana in objokana. Niti bedese ni mogla spraviti iz sebe, takoj je vedel, da se je. nekaj hudega zgodilo, vendar tudi on ni mogel verjeti, da bi gospod Šimen tako hitro zatisnil oči za zmerom. Šel je z Anico v župnišče. In zagledal je gospoda Šimna, ki je ležal mrtev v postelji pokrit z belo rjuho in čakal na pogrebce, da bi ga položili na pare. Obraz starčka je bil častitljiv in lep kakor bi mn smrt b svojim poljubom vdihnila novo življenje, da saj ga je vdihnila, ko je njegova duša splavala po plačilo v Večnemu v nebesa. Na našega znanca Pručko smo skoraj že pozabili. Zdaj, ko je bil spravljen v mirnem zatišju, so je kar malo poredil, seveda je ostal še vedno dovolj vitek lu gibčen, saj je bil pr«je prava glista. Zadnje čase ,ie postal tudi zelo šegav in zabaven. Nikoli ga ui tako veselilo živeti kakor zdaj, po cesti je vedno zadovoljno požvižgaval kadar je šel v službo. Le nad dolgočasjem se je vča3ih jezil in nad vsakdanjostjo, a ne za doflgo, Zdaj je bil ugleden uradnik, redno je vršil svojo dolžnost in kar priljubljen je postal. Ko je videl, da tihotapstvo ne preneha in da so kontra-bantarji vedno bolj predrzni, je kmalu ugotovil. da delajo po nekakem sistemu, kajti vedno so prehajali tihotapci istočasno v mnogih skupinah čez mejo. Kjer so opazili, da jih straža zasleduje, so se takoj umaknili, dočim je druga ali tretja skupina srečn« prišla čez mejo. Zajeli niso skoro nikoli nikogar in obmejna straža je vedno bolj po- C Stras 488 .DOMOLJUB., da c 1 oktobre '.934. Stev, gov zločin, prišlo spi>Ecaaie njegove t « k o globok« propalosti ? Na nateg* duiaiaga past tri« in na v m vernike ie napravil ta bogoškrunski zločini tako globok vtis. tis smo kar aesco čakali kakega razvoja, ne »!i>«? pabožor.tt k v t« drugo prepustili božli Pravici ia Previdnosti. In glejte, žalostni zavoljo tiga zločina v r.cerkvi, smo bili silno oveseljeni po treh tednik po novici: gregorska ciborija sta dobljena po ljubljanski policiji. Kot čudež m uasn je dozdevalo in t silno radostjo smo sprejeli draga naidenčka. Sicer sli bila raadrta, toda k sreči prav nič poškodovan«. Kako radostno so zapustili svetli zlatniki svoje kotičke v starodavnih skrinjah, da so «lavno«Uio oblekli zgubljene in spet najdene tako drage po-sttde nebe&ega Kruha. V spomin njihovega pregnanstva m sužnosti smo jim pritrdili pod stojala srebrni ploščici z vrezanim napisom: Božjeropno vzet iz taberaakija v noči 29 JO. VIL 1934, ed Ijubljcaske polkije dobljen 22. VIII. 1931 Na Mali Šmaren sta »pet začela v veliko radost vernikov svojo vzvišeno sluibo ob angelski rjiiri, Keneert, (ViSnja gora.) Višnja gora, polževa deie4a, z zanimanjem in radovednostjo pričakuje svoj »jesesieki fošlivsk, pewkl koncert, ki ga priredi stiško okrožje Pemfce nw na rožeavensko nedeljo, 7. oktobra v ViSnj: gori. Nasipi nad 170 pevcev. Koncert ae v rji ob lepem vremenu pred vižnjsfjonskinj žirpnR^em, eer pa v dvorani prosvelnegs doma. Začetek po večernkah- Koti««-! sodi in skupne tožite dirigira g. Avgust Pabijan, orsaniM v ViSnj- gori. — Si malenkost pripraviti takle koncert s samimi kmet-skimi fanti in dekleti sreii najhujšega '.-genskega deia La pospravljanja, ko morajo pevci 'iio -dneva teži in vroč-nit namesto k prepolrebneniu počitku k vajam, potem pa pomno marsikateri ceMo uro daleč domov. Upamo pa, da Sodo pevci rs svojo veliko požrtvovalnost želi zaslužen« plači:.< — priznanje in pohvalo! Znanci in prijatelii Višnje go- i re, na rožen vensko nedelki vsi iskreno vabljeni! Vata« dobrodelna antaaera (Dobrepoiie.) V Ponikvah, pošta Videun-Dotorepolje, se je »U'K)v»i dobrodelni zavod «v. Ter«*ike, kamor «e sprejemajo stare, onemogle, plitka n okresprila potrto« osebe. 7.»v»l ima (iva razreda. V drugem razredu stane popolna oskrba Din 10 dnet-iso. Zs prvi rasred je nt razpolago več sobic j ano po- steljo m bo-Ijio hrano. Prvi raared ii! Dmi teevni. Zavod volijo redkrnuče. Pastrefca je dobra ia v urin*. Vo.ltto je rt« r«s5S«!i^o dtsfeovnft in zdravnik hi ZdrsvBt-von^a doma. To isvod Je zelo primer«! ofccinske reveže. k«Sftrih ob& ae marsikje ae saotejo dwa derttfeo preskrbeti, tu pa ix>lo ta nisko ceno z vsem dobro preskrbljeni. Tinti »kotarjic, ki ee doma i mladimi dostikrat ne ratumejo, bodo tu iefcko dobil mirno Eavetje «« večer svojega življenja, Steze dekie, kuharice in hlapci so marsikdaj prav: renftai. Zavod jih 1>» rad apreje»! in jirn praskrbel tope! kotiček, ž« upokojence in upokojenke in za uradniške vdove m prav primerne sobice prvega razreda, kjer bodo 7« 600 Din mesečino t vffleut dobro preskrbljeni. Bolnikov in oseb. ki '»ajo kako nalezljivo bolezen, savod na nsore sprejems-h v o*krfa>. lo I?[xi. človekoljubno ustanovo vsem, iu s« za starostno praskrbo zanimajo, laplo priporočamo. Natančma pojasnila daje vodne V«d*1vo Zavod« *». Teren je v Ponikvah. poŠta Videni-Dobrepolje. Za čSščenle krvi ia proti slabi prebavi zahteva jte v lekarnah izrecno: »i prod vojnim »pooienikom libf M l.a «a za|«)jO l-Vjljenlob« itd p, opravil« pred spomenikom se vrši tak!'1 ofečai afeor akapine bojevnikov v venega doma. Na občni zixlr člani ter bojevniki, ki tele pri«l.»,i(j v zaciju. K iiusši zaduanici in žalnim n.,, -.e vabijo vei farani. "l,r»»ilo» b ZtfrtMkt torb« Zanima vas kar vse, ne samo - vlce. Po naj vržem v torbo lo, da se „,„„„,. hrvaški vinogradnik za uSesi čeblja, 4«™ , " prejSnji teden Boga hvalil za lep« šolnin« d^? «-• sadove C Planinka" cai V plombiranih paketih 7, varstveno znamko in imenom proizvajalno: APOTKKA M£. BAHOVEC Ljnbljaua Spomiaaki das. (Dev. Marija v Polj«.I ("lik. organizacija bojevnikuv priredi prihodnjo roženverisko uedeljo ^>pomin«ki dan< padlim vojakom iz svetovi-® vojne. Sporebr«. prične dreitvo «op»t s prireditvami. Za začetek bo priljubljena predstava naji;p-še naše narodne igre >Naia kri, v Jerommski dte rani popoldne ob 4 ostrila svoje odredite, da bi tlčkom okom pnsla. Pi neka je nekega dne trdil obmejnim stražnikom, da so tihotapci nekako organizirani. stražniki so se mu smejali, saj niso poznali njegove prebrisanosti in njegovih živinskih iz.knšenj. Možakarju so se kmetje smilili. Ljubil 3e stare očanee in rad je bil v niihovi družbi. Veekrat mu je ta ali oni tožil, da gospodarstvo propada samo zavoljo tihotapstva, starci so tarnali, a mladina je delala po svoje, jih zmerjala s sitneii iu »e ni brigala za nikake opomine več. Pručka je videl prav tako globoko al: »e globlje kakor ti starci, saj so ljudje vedno manj delali, a vodno bolj lenarili, ve-seljaeili iu popivali in v tem je slutil propast kmotskega stanu, saj se je bolj in bolj zanimal za vse kmetske razmere in poznal je kmetov skrbi iu težave kakor svoje lastue. Ker mu stražniki uiso takoj vsega potrdili. si je dejtrl, da ga pač ne postajo in ne razumejo. Bil je kar užaljen, jezi! «e k in sklonil, ds bo *am dosegel še boljši unpeh oe se pridno loti ln prične kar na svojo Ker ni imel preveč drugega dela. se je prav počasi pripravil za svoj lov. »Nič se mi ne mudi, prav nič ue,» si je vedno dejal in vse je premislil in prevdaril preden je sploh kaj skrenil. SMeull je zasledovati tihotapce prav kakor lovec divjačino vztrajno ns do tonea Ni jih nameraval kar naznaniti, Rer je hotel le sposmatl najprej« tistega, ki ima med a jim i prvo .besedo in ki jim daje naK« pobude. Ker jo bil tudi vztrajen in potrpežljiv če Jval je ptiče, se ogledoval za vevericami in rsd legel pod kako drevo na kratek oddih. Vos čaii pa j« ime! oči odprte in ušesa budna 6' Nobena vejice ni počila v bližini, da bi je ne eul in da bi ne pogledal, kaj je zgodilo. 1'ručkl se res tli mudilo, saj je minilo ie kakih štirinajst dni, a še vedno je samo slepomišil po gozdu in ničesar opravil. Toda bil je drugačen mož, kakor «i je marsikdo mislil. Ta čas je preštudiral ves gozd. spoznal poljsko in gozdno pot. vsak grm iu vsako kotanjo. Iu ko je imel tisti del gozda dobro v spominu, je šel dalje. Zdaj J« vedel, da tam. kjer je vztrajal »lirinasl dni ne more zaiti, pa če bi bila w> tako temna uoc. Napotil se je ob hribu blizu uieie in pričel tam ogledovati teren. Straža ga je včasih ze kar sumljivo glednla. a ker so vedeli da je uradnik, so ga samo radovedno motrili in nazadnje ga je nadpreglednik vprašal, kaj ga tsko zanima. ' V'«-!, neki tile kontrahaniarji mi ne Sz mejo , prinašajo svoje Vlago »Zakaj vas pa zanimajot. ga je vpraša' nek, stražnik iu ga nezaupno poglSak »Ne bojte se, dR bi sam Šel med tihotapce imam dobro službo in rajši tičim p?i svojih trgovskih knjigah, kakor bi azi tod odgovoril Prncka in šel dalje. Pustili so a'a feprnv je še vedno talo radovedno v. ob h*!bidkiJ^°hM kreniti »» drugo stran kSL^^^-SS sar-e sSS SMi: ret-jB: * B-ff-Utflfjsaltt fi UjKal v belem di.ev; pr»-tia.šali kontrahaal, vendarle ga je je I počasi slediti. Mračiio se je. f« polje se ,-e razlivali večerna zarja in obsijala vrhove -mrek, ki so skrivnoshio žareli. Rdeča luč je tu in tam prodrla skozi smrečje in obsijala <1« po kateri je hitel Marfin sin. Prnčkn jo je rezal za njim in premišljeval svoje življenje. Spomnil se j» na pustolovščine, ki so jih je kes ne je sramoval H so mu o«f))> v duši kakor s;xirniri n« nekaj, ksr je zagrešil in se ne da izprenrt-niti. Ce <*> jc spomnil ns svojo kazenski karto, mu je kar eagomazelo po lirhtii. Ihj da. ptir1 je bil slabše vrste in žalostno ^ ga bilo teda^j posnemali. Spomnil -e jc, ka» spretno se je znal Izmikati možem pravi* A danes? Kako se je '•se izpremenilo. D«®4* je sam zasledovalec, sam hoče izslediti tifco-tapce. rn>»obiio Se tistega, ki je njihov kolo-vodja. Spomni se, kako so tihotapi« W pred nekaj leti, kako nedolžno je bilo tww kontrabnutaojo proti temu. ki je danes, P' kor nedolžna igra je bilo tedaj vse sknpfJ- j> jlaj se je fa strast razpasla kakor ktip« »» devet vasi aa okoli. In čim dlje je Sel Prnčka za Toma««' lem bolj ga je nadlegovalo prepričanje.J" mor« biti prar tale Tomaž eden izmed "ih. če ne glavni tihotapec. Cul je * ™ krat n njem, a kar je slišal, je bilo »?»' Klube in nikoli ga ni nihče pohvalil .IM.1" najmanj«« stvar ne. To spoznanj« Jf Pručko, m hi mislil najelabše o fantu-P? je bil mož nekdaj sam tak nepridiP"1.' hotel nikogar takoj olvsojali, '^ J. jedel, ds je Tomaž zadnje čase še J11,8 J hiM tepal, se rval z Joštom in gn I>(xl}l ? ter samo ležal |n lenaril. Pručk« je vsakem izgubljencu izslediti nekaj dol>w,( k»r bi zagovarjalo in ščitile, ee«. "'ri. e>sto izgubljen nepridiprav, on sa«i K Vstv za katoliško šolo Francozi so ljudje, ki dobro vedo, kolikega pomena je vzgoja mladine za usodo po-,ameznega človeka in celega naroda. Hoteč dali svojim otrokom najboljšo vzgojo, jih katoliški starši pošiljajo v katoliške šole. Ker so državne šole brez vsake verske vzgoje, svoje otroke ljubeči starši ne marajo pošiljati dece ¥ takšne šole. Nihova previdnost je tem bolj upravičena, ker so na teh Šolah delujoči učitelji p° ogromni večini organizirani v socialističnih in komunističnih zvezah. Zato pošiljajo * ii "ii RADIO Program Radio Ljubljana od 4. do ii. oktobra: Vsak dan: 12.15 Plošče, 12.9« Poročil«, 15.00 čas, plošče. — četrtek, i. oktobra: 18 O zuščili Tnali. IH.20 Pogovor is poslušalci, 18.50 Plošče ix> icljali, 19.50 Obletnica podpisa roške resolucije. 19.50 Ca«, jedilni list, 20 Proslava 100-letnice obstoja zagrebške opero (prenos Za-(trciiiii), v odmoru čas in poročila. — Petek, 5. •ktobra: 11.00 šolska ura; Ljubimo prirodo, IH.iKl jNarodne pesmi v tereotu, 19 Pred«-»anja, 19.20 Pesin iz Primorja (plošče), 19.50 .(as, jedilni iii,t, radio-program /a soboto. 20 Prenos t Dunaja: Koncert dunajske filharmonije, 22 ("os in poročila, 22.15 Malo zn zabavo nudil /.i ples. — Sobota, t. oktobra: 18 Radijski orkester, 18.30 Zabavno predavanje, 18.50 Plo-Ht, 19 Zunanji politični pregled, 19.20 načina!, .predavanje, 19.40 Plošče, 19.50 Ču«, je - - ne bojiš, da bi kmet]« ne bili «wi na tet« - »Čemu neki* B, ssate nikar ne Pručka ne bo nikomur skrivil lasu. s skrbi, poma- gal bi jim rad. Veš, samo komarja ie treba zadeti, pa so vse muhe krotke!« »Pa nastopi jutri svoj dopust, če misliš, rla boš kuj dosegel,« je dejal Meneej, ki je bil zdaj predsednik zadruge hi je dobro vedel, da je tn čas v pisarni tako malo dela, da ga za vsak slučaj opravi tudi on sam. Pručka je veselo odžvlžgal po stopnicah in zadovoljno mrmral sam s seboj: »To bo res nekaj za mene, kar me bo bolj osvežilo kot ne vem kaj. Zdaj pa kar na In že tisti večer je odšel na prežo, a nič ni opravil. Drugi večer je pa prikorakal v hosto z nahrbtnikom na rami. v njem je imel spravljeno ponjavo in za gostim grmičjem si jo postavil majhen šator: »Tako! Tukajle uekje je zadnjic izginil tisti nepridiprav. Zdi se mi, da jo bodo kon-trabantarji danes ali jutri primahah tod mimo. Zdaj mi niti miš ne uide, še marij človek! Ušesa imain tenka kakor podlasica in nihče ml ne bo odpeial.« Pručka bi se pač premislil in bi ne postavlja! šatora kar za griničjem, če bi vedel, da ga je nekdo za stezo opazoval in se mu hudobno režal in ta nekdo na bil nihče drugi kakor Tomaž sam, ki se jo kar cuiliJ, da je Pručka tako neumen, da si postavlja še šator in opozarja tem bolj ljudi na se, a ni vedel, da je Pručka na vse to že mislil, a se iz gole objestnosti i' hotel odpovedati boljšemu ležišču pod ponjavo, češ, naj pride kdor hoče, on bo že ukrenil kar bo dobro in " pručka je imel nekaj čudaškega na sebi. Včasih ga je kar mahoma prijela muha in takoj je opustil svoj prvotni naklep ter se vneto oprijel drugega. In taka muha ga je pičila ta večer. Morda je podzavestno siutil kako nesrečo ali kaj, on o tem pač ni raz- mišlja! in tudi nikoli okleval, kadar se je na kaj spomnil, ampak kar storil je kakor mu je ukazal njegov naravni nagon, ki ga je imel v sebi in ki ga ni nikoli varal. Tn tako ie hotel kar nenadoma razdreti svoj šator. pa se je že naslednji hip udaril s pe*tjo po čelu iu se zarežal svoji neumnosti rekoč: Šator bom kar pustil, dober vabuik b«. Sam pa pojdern leč nekoliko dalje, morda mi tudi te prav pride!« Odšel je kakih dvajset korakov proč od šotora v gx)ščo, k.ier se je ovil v svoj plašč se vlegel in kmalu sladko zaspal. Noč je ležala v gozdu. Vse je bilo mrko in tiho, ovito v mraeino in pokoj. Le včasih se je začulo pritajeno pokanje vej, enkrat se je oglasila sova in zaskovikala s svojim žalostnim glasom. Pručka je vse slišal v nekakem polusnu, h ni se za to menil, ker je vedel, da ni vse skupaj nič posebnega in je tak ropot v gozdu pač običajen. Sicer ni bil popolnoma vzdram-Ijen in je spal, vendarle je bil njegov spanec tako lahek, da je možakar z enim ušesopa nekako prisluSkoval. Tedaj je z,ačul v bližini tihe korake. Že se je vzp^l kvišku in se kakor spretna mačka splazil proti grnAvju, kjer je imel svoj šator. Prisluhnil jo in napol oči. Za grmičjem je zagledal' svojega znanca Tomaža, katerega je takoj spoznal. Poleg njega je stal še drug fant, velik in širokopleč. Šepetala sta si in dobro je eul Tomaža, ki je imel prvo besedo in se je šiloma premagoval, da ni glasno kričal, kajti na zariplem obrazn se mu je videlo, da je silno jezen, ko je tiho pripovedoval tovarišu: (Nadaljevanje prihodnjič.) ftačajte »BsmoIJt&ba«! RDEČA NEVARNOST (Nadaljevanje.) Ker so bili boljševlki popolnoma nezmožnicelo ta s o e i j a 1 i z a c i j o industrije, kaj šele za socializacijo kinetiškega gospodarstva, jih je vedno bolj grizlo, da je delala tista industrija, ki so jo oddali v zasebni zakup, mnogo boljše, cenejše in solidnejše nego socijalizirana državna. Nič ni namreč glasnejše postavljalo na laž njihovih kričavih komunističnih gesel in dokazovalo n e s p o s o b n os t marksističnih načel za prilagoditev živim življenjskim potrebam in razmeram, nego ta dejstva, ki so bila vsakemu očita. Ker pa na kako trano žrtvovanje svojih komunističnih načrtov nikoli niti mislili niso, je poslal Nep boljševiškim oblastnikom že za časa Leninove bolezni več kot neprijeten. Nagajali so zasebni proizvodnji povsod- poviševali so davke zasebnim obratom, poostrevali delavsko zakonodajo in krašali delovni čas, odirali zakupnike pri dobavi surovin itd. Ko jim je šlo še to prepočasi, so začeli preganjati še posamezne zakupnike, češ da so protirevolucijonarji. Ker se je vkljub vsem preurejevanjem izkazovala tudi socijalizirana državna trgovina za nesposobno voditi izmenjavo blaga, je zavladal že I. 1926 ponovno povsod največji gospodarski n e -red. Mestom je primanjkovalo živil, vasem pa industrijskih potrebščin. Holjševikom je manjkalo onega poguma, ki ga je pokazal 1. 1921 Lenin, zato tudi niso hoteli priznati svojih zablod ter odpraviti komunistično eksperimentiranje še v veliki industriji, temveč so rajši nalagali prebivalstvu še vedno nove in nove žrtve, samo da izsilijo izvedbo svojih komunističnih zamisli. Dvigali »o davke itd., obenem pa začeli uvajati izdajanje raznih potrebščin le na karte. Splošno pomanjkanje je nujno vodilo k cvetočemu — verižništvu med mestom in vasjo, ki so ga vodili zlasti — »kulakk. »K u lak i« so bili v nekdanji caristični Rusiji večji kmetje, ki so obenem prodajsli žganje, posojali sovašča-nom denar za oderuške obresti itd., skratka: nekake vaške pijavke. Po revoluciji je ta sloj skoraj izginil, kajti zemlja je bila prilično enako porazdeljena in za časa inflacije se je bil kmet osvobodil vseh bremen. ■ V letih svobodnega gospodarskega udejstvovanja za časa Nepa so po ruskih vaseh mnogi zanikarneži, kakršnih je bilo spričo lamošnjih nekulturnih razmer vedno dovolj, zopet osiromašili, a pridni in podjetni so se še bolj opomogli. Ko se je potem okrog 1. 1926. zhčelo v boljševiških vrstah pojavljati nezadovoljstvo z Nepom, so tudi po kmetih proglasili kratkomalo vse trdnejše kmete za -kulake■ ter jih začeli gospodarsko dušiti (zviševali so jim davke i. dr. S tem so pa udarili ravno po onih, ki so imeli največ zaslug, da se je v zadnjih letih poljedelska proizvodnja zopet znatno popravila. Nujna posledica te zaslepljene politike je bila, da se je začela površina obdelane zemlje vnovič nevarno manjšati. Te razmere v mestih in na vasi so postavile 1. 1927. boljševike pred odločilno izbero: ali naj prenehajo z izvajanjem komunizma še v veliki industriji, ki je vse zajedala, ali naj pa skušajo izvesti zopet enoten gospodarski sistem povsod, to je popolno socializacijo vsega gospodarstva? Vnelo se je živahno prerekanje v boljševiških vrstah: generalni tajnik stranke, Stalin, je bil za nekoliko preusmerjeno nadaljevanje Nepa, a najpopularnejši mož po Leninovi smrti, T r o c k i, je bil za popolno socializacijo vsega gospodarstva v smislu čistega in doslednega komunizma in je Stalinu očital, da se zavzema za »kulake«. Vsi so pa čutili, da postaja sedanje polovičarstvo nevzdržno! Boj med Stalinom, ki so ga podpirali centrumaši in desničarji, ter Trocbim, je iekom 1. 1927. izčrpoval vse moči stranke, ko je bil pa meseca decembra 1. 1927. končan s popolnim porazom Trockega in je poslal Stalin vsemogočni diktator stranke in države, je začel iskati izhoda iz vedno hujšo gospodarske zagate. Hitro je uvidel, da je bol j 5 e v iš ka d i k t a t u ra nujno zvezana s komunističnim gospodarskim 8» rodom, zato ni smel več iui dt»m> m je ubral pot, ki jo je zahteva! že Trocki, to je na levo. Prvih deset let bolj-ševiškega gospodarstva, ko je primanjkovalo le posamez-nit potrebščin, so m vedno izgovarjali » >preliodnnnl težkočaniic, a sedaj, ko je zmanjkalo vsega, seveda tudi niso mogli priznati popolnega poloma svojih komunističnih zamisli, temveč »o valili krivdo na »kulake«, »saboterje«' itd. Začeli so z ognjem in mečem preganjati »krivce«, uprizorili so nekaj procesov, ki so vzbudili zgražanje vsega sveta (n. pr. Šaliti proces i. dr.) ter se odločili za radikalnejšo gospodarsko socializacijo, za industrijo in proti kmetom. S kričavo propagando so prepričevali prebivalstvo, da je nastopil trenutek jsipolne socializacije vsega gospodarstva, ki bo končno odrešila in osrečila vse. Organizirali so celo armado strokovnjakov, ki naj bi preiskali natančno vse rusko gospodarsko, kulturno in socialno življenje, ga rešili iz dotedanjega nereda in zajeli v točen in natančen delovni načrt za bližnjo bodočnost. Glede glavnih načel so si bili na jasnem že na zimo 1. 1927. ter jih meseca decembra sprejeli tudi na XV. strankinem kongresu. Tedaj je Stalin dejal: »Socializem bomo zgradili s krneli pod vodstvom de-' lavskega razreda, kajti z diktaturo proletariata »o nam dani vsi pogoji, da premagamo vse notranje toža^e.f Sklenili so sprejeti Stalinovo generalno lini jot (glavno smernioo), Nep mi prav iti in uvesti strogo »načrtno gospodarstvo . Do jeseni 1. 1928. mi bile izvršene vse podrobne priprave in boljševiške oblasti so z velikansko reklamo proglasile, da stopa s 1. oktobrom 1928 v veljavo nov, velikanski ter skozi in skozi socialističen gospodarski načrt, ki naj končno izvede v Rusiji komunizem. Zadnji podrobni načrti so bili odobreni dne 28. maja 192ši. Ker je bil« njih izvedla zamišljena v petih letih, so ga nazvali »p e 11 e t k ar (rusko: pjati-letka). Velikopoteznost petletke je vzbudila izredno pozornost vsega sveta in še večje navdušenje vseh občudovalcev boljševizma, ki pa občudujejo in zagovarjajo itak vse, kar pride iz Rusije, čeprav doživlja tisti trenutek morda lam že najhujši polom. Osnovna misel petletke je bila uničiti zasebni kapitalizem, ki se je bil za časa Nejia zopet pojavil in ki je bil postal boljševikoin zopet nevaren. V to svrho je bilo treba takoj izvesti popolno in brezobzirno socializacijo vsega gospodarstva. Prepričani so bili. da bo komunistični družabni red končno uresničen le, če Rusija v tehniki in industrializaciji druge kapitalistične države še prehiti. Dne 19. septembra 1928 je dejal Stalin: Če 'nočemo uresničiti dokončno zmago socializma, moramo kapitalistične dežele dohiteti ali celo prekositi.« Da to dosežejo, so sklenili ubiti zadnje sledove kapitalizma, povečali vso proizvodnjo za 100—300%, zgraditi celo vrsto ogromnih novih tovarn, ki bi jih pojx>lnoma osvobodile gospodarske odvisnosti od inozemstva, socializirati tudi kmeta in ustvariti deželi potrebne kulturne pogoje za izvedbo in življenje teh načrtov. Stroške za njih uresničenje so preračunali na 95-104 inšijarde rubljeV (po tedanji vrednosti okroglo 2500—2800 iniljard dinarjev). Od teh naj bi dali 13 miljard kmetje, 29.5 bi dobili iz dobička državnega gospodarstva, 10 iz proračunskega dobička, 6.8 bi prispevale konsumne zadruge, 3.2 bi dobili iz notranjih posojil, 1.2 pa iz inozemskih kreditov, a 30 miljard so upali prihraniti z znižanjem proizvajalnih stroškov. ,_____' »Sabotažo? imenujemo zlobno poškodbo strojev ali drugačno premišljeno oviranje rednega obratovanja. na nnl mr^l"^ 'f do ' -1r ?b '1 a 'e Wla določena 1. 1922. trT vrpdnrr! i dolarja. S strogimi prisilnimi odredbami vzdržujejo n j; i1® P"l"rJu ve nudi očem novo lepoto in zanimivost. Vsebi-l>™ je poučna, a obenem mikavna in zabavna. De-i'' opremljena z zemljevidi. Nekaj naslovov: dežela skrivnosti. KnobteUar in njegovi, juntpopo, skrivnostna reka. Slovenci v prefeMuri rVlenburg. Zamorski Pavlih«. Dajte nami misHo- ■a|,jev. Cvet in ponos lastnega plemena. Japonska ™ "leni problemi. Misijonsko telo 1983-1684. (Povest.) Molitev in žrlev ... Naroča a« v "'»'jonski -tiskarni, Dontfaile-Orobije. k »Domače in tuje Hvali v (»odohah.c Sloven- r *mladini v poduk in krste* čas popisal France | javec. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljub- I "-ena verami knjigi Din 90. — Za stoletnico I pisateljevega rojstva je izšla ena najlepših njegovih knjig že drugič. Knjiga je poučna za vsakogar saj ne zna nihče tako napelo in nazorno popisovati življenja v naravi, kot je to znal Erjavec. Knjiga je polna lepih, jasnih slik najrazličnejših živali. Za god, Miklavža ali kakršnokoli darilo je knjiga nad- ] vse primerna. k Mrliški og!ed»'kl! V /hhki Zakoni in uredb« 37. zvezek stn izšli:" Naredba o mrliškem preglednem redu ter NavocH < za rnrlifke preglednike. {30 strani. 5 Din.l Ker je dobila naredba že obvezna moč, prenehajo vsi stari predpisi, ki so doslej o tem predmetu veljali v dravski banovini. Mrliškim oglednikom in vsem ki imajo opravka s pregledi mrličeV, knjižico priporočamo. Naročila sprejema ■ jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. k Drago U 1 c g « : >Knjiga o ejrortu«. S pravkar izdano knjigo Mohorjeve družbe v Celju je izpolnjena vWi'ka vrze>l v slovenski strokovni literaturi. V#a,k športnik in ljubitelj športa bo knjigo z veseljem pozdravil, saj je po izjavi kritikov odlično delo — vsakemu športu ilku neobhodno po- vseh kvalitet ia I a/.on Vam poceni nudi TKOVSn-OCM KMA-ft OBUK Celje St. 19 Din 250*— obleke ir. ševjota. Din !25-— obleke iz meltona. Oin 580*— obleke iz kamgarna Din 3i5 - športne obleke. Dia 85®*—■ zimska suknja kratka. Dia 415'-— ziinsKa suknja dolga. Din290"—sHubertus« plašč . Din90—, 104*--, 110 — fantovske obleke. Zahtevajte cenik in vzorce, i.&teri sv Vara bresotBČn<>. Obleke po meri se izdelajo v potujejo dveh o> £ tirebno. Knjiga je raakošmo ilustrirana im ima tole M »bi no: Peta ia eiiji telesne kulture: OS&mpiiske igre nekdaj in sedaj. Naloge aportoih organiaacij. Posebne vzgojne naloge slovenskega športa. .Šport in žena. Šport v praksi: Trening in tekme. Prii prandjafne vaje. Lahka atletika. Plavanj'©. »Vaterpolo. Skoki v vodo. Nogomet. Smučanje, IjoKteki spori. Draanje. Težka atletika. Stfbliaije. Lawn-tenns. Kolesarstvo. Veslanje, Rugby. Golf. Ttlnti strokovnih izrazov in tujlk. — Cena: broširan izvod *a ude Din 33, za nfcttdfe 44 Din; vezan izvod za ude Din 42, za neude l>m 08. n Slik« raihen!wrffcjh romarjev pred stolnico v Zagrebu so lepe izpadle in se dobe pri »Varstvu«, Ljubljana, Tyrševa c. 17, kos po 5 Din s poštnino. Plača se lahko tudi v znamkah. Zelo ugodno baje potekajo pogajanja med Bolgarsko in Grčijo. Anglija noče prevzeti obveze, da bi tudi z orožjem branila neodvisnost Avstrije. Za sprejem v Slvezo narodov je zaprosila država Afganistan. Ker so bili narod nosociaiističnega mišljenja je bilo samo na Koroškem odpuščenih iz službe 109 učiteljev. Do ostrih demonstracij proti japonskim naseljencem je prišlo v mnogih krajih Združenih držav Severne Amerike. Nove slatnike s starim avstrijskim dvegla-vim orlom po 100 šilingov izde Avstrija. Stena italijanskega prestoBoisaslednika je povila hčerko, ki so ji dali ime Marija Pia, Odlična kakovost češkoslovaške armade se je poka&ala pri nedavno končanih, orožnih vajah. 'MVi mrtvih iu 18.899 ranjenih j« zahteval, zadnji siloviti viha (tajfun) ua Japonskem, Zaradi vzhodnokitajske železnice v Mandžuriji so se Rusi in Japonci sporazumeli. Rusija dobi 170 milijonov jenov t* Stalin fe praznoveten Tudi veliki možje so praznoverni, dasi nočejo tega priznati. Ruskega samodržca Stalina, ki ga imenujejo v Rusiji jeklenega moža, ie nedavno ogovorila ciganka, češ, da mu hoče prerokovati bodočnost, Stalin je bi! ravno dobre volje in je prav rad poslušal cigankino prerokovanje. »Pokažite mi čevlje,« je rekla, in Stalin je nekoliko začuden dvignil eno nogo višje. ^Glejte,« je rekla, »ti-le podplati po-menjajo veliko rusko državo — obširno, močno, trdno. Trajala bo dolgo, dolgo, neskončno.« Stalin se je nasmehnil. »Ta-le peta,« je nadaljevala ciganka, »pomenja tvojo moč.« Nekaka senca je preletela*, cigankin obraz. »Toda vidim, da peta ne drži dobro« Je to slabo znamenje. Rusija bo obstala, prišel bo pa mož z močnejšimi petami in večjo močjo in bo zavzel tvoje mesto.« Stalin je ciganko obdaroval in čmeren odšel. »Neumnost,« je dejai sam .pri sebi. Toda dobra volja ga je za ta dan minila. Čez nekoliko časa so pa videli njegovega slugo, kako hiti z nekim zavojem pod pazduho. Zginil ie v čevljarski delavnici... Še par drobnih novic 280 radarjev je posulo žrtev eksplesijje v srefotdskem premogovniku v Angliji. 580.000 volivcev je v Posaarju. Zaradi poaeverbe javnega denarja so zaprli vrhovnega nadzornika romunskega orož-ttištva generala Dimitrescua. Obsedno stanje nad vso državo je proglasita španska vlada. 87 vagonov tobaka je prodala Madjurska v Francijo. Veliko število konj je nakupila Nemčija v Avstriji. Pogajanja aa sklenitev gospodarske zvete se vrše med Japonsko in Nemčijo. Več ket štirideset milijonar funtov šterlingov so dali preteklo leto Angleži za kino-vstopnice. Na vsakih 80.000 prebivalcev pridejo v Mehiki — trije duhovniki. 60.000 bojovnikov je prosilo te dni za mir v francoskem Lurdu. Turški vladar Kemal paša se baje poroči c ono sester albanskega kralja Zogua. 70 letnico rojstva praznuje te. dni neizprosen voditelj Slovakov prelat Hlinka. Bog ga živi! 350 letnico naselitve Hrvatov so te dni proslavili v južnomoravskem Dobrem Polju in Novem Prerovu. Tisoč delaveev je začelo stavkati v ma-djarskem premogovniku v Pečuhu. 11 milijonov brezposelnih je še vedno v Atneriki. 100 hiš je npepelii požar v italijanski občini Sinopoli. Naznanjam p. n. občinstvu, da sem prenovil in zboljšal svoj valjčni mlin ler da zopet redno obratujem. Prevzemam žilo u zameno za moko in nudim prvovrstno moko in vse ostale mlepske izdelke po izredno nizkih cenah. Se priporočam Košir losip.oalitn! mlin, Sholja Loka ioifrool3riBjeioiiB8tdž£ Ivan 3ELAČIN - Ljubljana, Emonska St. 2 IVAN ROZINU fiZt) trgovina ban? In lako« r. Ljubljana Vellka izbira ko-ttalh il^t^ll^ - . V 'tf.lilra (*IaM VHAk Tffil Vulnft jwt*». IU®?®® Inlrl afAlrUvolri In mlc*r«lti klal. &eiak. Spinii unui.. — p««»9ie v vse allkareke ln~ pleska rake potrebščine. Velika zalog, mfc vrat redns ,v.iH. Najnižje eeae ia najbeljS« p»itre*b». PRODAJALNA TYR$I!VA (DUNAJSKA) CESTA U PO*« trgovin« Schneld« A Vcro»i«fc Vk tLM M Pkl ■ vedno v najboljši kakovosti JDAm Ai^R J JE* dobita pri tvrdki FRANC POGAČNIK d. i e. «., LJUBLJANA, Tjrrševa (Dunajska) it. 33. jmna skiadlfŽS {B*!te3!S} Mali ogrtoi^inillc Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja t» enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo noiilov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Slsalai strel Ffaff šiva naprej in naisj Din 1800—, čevljarski cilinder akoro nov Din 2500— naprodaj. Klndotna 26 Ljubljana. n,l.i„ vajeno kmečke-UonlB g4 dela se sprejme v bližini Ljubltane. Naslov v urravi Dom. Veliki lesiižiti brez lastnega kapitala nudimo vsakomur, posebno na driieli. Dopise % znamko za odgovor naslovili na: Perasoo. Ljubljana, poštni predal 307. mn j:-,. Vam za majhen S«"™ denar dobra oblačila. A P res ker. Sv. Petra cesta 14. SKtlia a 'eletom. 4 pra-ilrvVB jički, univerzalni plug, bukove pod-nice, naprodaj. - Zbilje št. 6 p. Smlednik. PesratoB 'rte Ijubov mali oglas, če ne z gotovim denarjem, pa kupca ti s knjižico da Relsnkiga nitica močnega kmetskega fanta sprejme Samsa Ivan, kolar v Sodraiiei. 0£lei!t8 proda po najvišji dnevni ceni vsak kmetovalec, če rib o^iašuje v malem oglasniku Domoljuba. — Za stalne naročnike polovična oglasna pristojbina. — Din 2'50 za vrstico. ISonoli a'ar' proda-D®B«I jaš al1 mlatil- niče bi znebil se rad le pridno v Domoljubu inseriraj, kupca ti kaj kmalu privede njegov mal inserat. Fige, laško in kraško brinje dobite najceneje pri SEVER AKOMP., Ljubljana Trrdk* F. I. Goričar - pri LJubljana, Sv. Petra cesta 29 priporočala jr sen svojo ta togo blaga (ako n pr.: za moške sukn;e in obleke že od 33 Din naprej, za damske plašče in kostume od 3« Oin, za jesenske obleke modno bl&go od 1* Olis, flanolo za perilo od T KMn, cvilh za modroce od 34.Din, platno za rjuhe od 13 Din, Zimske rjuhe, deke, kovtre, volnene jope, maje, vsakovrstno trikotažo, rokavice, nogavice, damske in otroške čepice. Velika' izbera dežnikov od 4« Din, ročne torbice aktovke, nahrbtnike, potne kovčeg«, perja z K blazine iu puh. V konfekcijskem oddelku nudimo veliko izbero damskih jesenskih ic zimskih plaščev od ISO Din, dekliške plašče od ISO Din, otroške plaščke od »3 Din naprej. Vse komoletne potrebščine za krojače Ir« »iv'lje. Naš Rlavni princip je, nuditi svojim odjemalcem le prvovrstno blatm v cennh pa hočemo biti nižji kot povsod drugje. Zakaj vročina tel«wa širi? Vsako telo riuatoU in neštevibsih dnvbaiili delcev, ki se ne dajo v<3 deliti. To »o molekuli, ki neprestano kroiijo i« iijih bratna se ravna po toplotni stopnji. Teore-tiSno bi sc moralo to gibanje pri 273 stopinjah pol aičk) ustaviti. se vročina poveča, pa raiSirii« molekuli »voj krožil a i prostor, r. drugimi bese,),, mi: tek) se razširi. Seveda ima realko telo svoj« |K»fbiie zakone, ]*> katerih Iim poti in rs« 'Jruso predmete apoilalofte v nnfto stroko. Poprav.!a tttfno In aotldno! Zahtevajte brezplačni oeaikl I>©S^of Sci ! >ZA8( ITA«. reg. »dr. i o. i. t Ljukljsjl, ISaa»ryker» ceala št. 14/lt., ureju e ta noji) člaco vse. kar je potrebno po novi uredbi o zaščiti kmetov; posluje za svije člane pri poravnavah izven stečaja, kakor tudi v slučajnem postopku; posreduje med upniki m dolžniki zs mirno izvensodno poravnavo itil. I»ol4!iiki — kmetje! — IS. november m khtal Hitite! Pristopajte k »»drugi! lcdajaielj: Dr. Oregorif Pečjak V Urednik: Jož« Košiček Za Jugoslovansko tlskarnoi Karel Ced